POROČILO o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi okvira za uvajanje inteligentnih prometnih sistemov v cestnem prometu in vmesnike do drugih vrst prevoza
31.3.2009 - (KOM(2008)0887 – C6‑0512/2008 – 2008/0263(COD)) - ***I
Odbor za promet in turizem
Poročevalka: Anne E. Jensen
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi okvira za uvajanje inteligentnih prometnih sistemov v cestnem prometu in vmesnike do drugih vrst prevoza
(KOM(2008)0887 – C6‑0512/2008 – 2008/0263(COD))
(Postopek soodločanja: prva obravnava)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0887),
– ob upoštevanju člena 251(2) in člena 71(1) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0512/2008),
– ob upoštevanju člena 51 svojega poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A6-0226/2009),
1. odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;
2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.
Predlog spremembe 1 Predlog direktive Uvodna izjava 2 a (novo) | |
Predlog Komisije |
Predlog spremembe |
|
(2a) Inteligentni prometni sistemi (ITS) so napredne aplikacije, ki so brez vključevanja inteligence kot taki namenjene zagotavljanju inovativnih storitev na področju vrst prevoza in upravljanja prometa ter različnim uporabnikom omogočajo boljšo obveščenost ter varnejšo, bolj usklajeno in „pametnejšo“ uporabo prometnih omrežij. |
Obrazložitev | |
ITS so napredne aplikacije, ki uporabljajo informacijsko in komunikacijsko tehnologijo v prometu in različnim uporabnikom – kot so potniki, uporabniki in upravljavci cestne prometne infrastrukture, upravljavci voznih parkov ali služb za nujno pomoč – zagotavljajo inovativne storitve na področju načinov prevoza in upravljanja prometa. Napredne aplikacije ne morejo postati inteligentne ali omogočati prenosa inteligence, čeprav potnikom omogočajo boljše obveščanje ter varnejšo, bolj usklajeno in „pametnejšo“ uporabo prometnih omrežij, ker je inteligenca človeška lastnost. | |
Predlog spremembe 2 Predlog direktive Uvodna izjava 3 a (novo) | |
Predlog Komisije |
Predlog spremembe |
|
(3a) Za različne vrste prevoza, na primer za železniški promet (ERTMS in TAF-TSI), promet na odprtem morju in po celinskih plovnih poteh (LRITS, SafeSeaNet, VTMIS, RIS), zračni promet (SESAR) in kopenski promet, npr. prevoz živine, je bilo razvitih več naprednih aplikacij in mehanizmov Skupnosti. |
Obrazložitev | |
Namen predloga spremembe je opredeliti več aplikacij, ki so bile razvite ali uvedene za različne načine prevoza – ERTMS in TAF-TSI za železniški promet, LRTIS, SafeSeaNet in VTMIS za pomorski promet, rečni informacijski sistem (ang. River Information System) za celinske plovne poti in SESAR za zračni promet –, in poudariti, da za cestni promet ni podobnega usklajenega okvira Skupnosti. | |
Predlog spremembe 3 Predlog direktive Uvodna izjava 7 a (novo) | |
Predlog Komisije |
Predlog spremembe |
|
(7a) Za vozila, ki se upravljajo predvsem zaradi zgodovinskega pomena in so bila prvotno registrirana in/ali homologirana in/ali so se začela uporabljati pred začetkom veljavnosti te direktive in njenih izvedbenih ukrepov, ne smejo veljati predpisi in postopki, ki jih določa ta direktiva. |
Obrazložitev | |
Vgradnja sistemov ITS bi bila za veliko vozil zgodovinske vrednosti praktično in tehnično nemogoča, zato je treba ta vozila izvzeti iz zahtev te direktive. | |
Predlog spremembe 4 Predlog direktive Uvodna izjava 8 a (novo) | |
Predlog Komisije |
Predlog spremembe |
|
(8a) V prihodnje je treba zagotoviti medobratovalnost aplikacij in storitev, ki jih omogoča uvajanje ITS, kar po potrebi obsega združljivost aplikacij in storitev ITS z že obstoječimi sistemi. |
Obrazložitev | |
Nujno je treba zagotoviti medobratovalnost ITS v EU, tudi združljivost aplikacij in storitev ITS z že obstoječimi sistemi, kar je izredno pomembno za skladno in učinkovito uvajanje ITS. | |
Predlog spremembe 5 Predlog direktive Uvodna izjava 12 | |
Predlog Komisije |
Predlog spremembe |
(12) Za aplikacije in storitve ITS, za katere se zahtevata natančna in zajamčena časovna razporeditev in pozicioniranje, je treba uporabiti satelitsko infrastrukturo ali kakršno koli tehnologijo, ki zagotavlja enakovredno raven natančnosti. |
(12) Za aplikacije in storitve ITS, za katere se zahtevata natančna in zajamčena časovna razporeditev in pozicioniranje, je treba uporabiti satelitsko infrastrukturo ali kakršno koli tehnologijo, ki zagotavlja enakovredno raven natančnosti, kot je mikrovalovna tehnologija kratkega obsega (Dedicated Short Range Communications – DSRC). |
Obrazložitev | |
Potrebne podatke za sekundarne telematske aplikacije je mogoče ustvariti z uporabo obstoječe in preverjene tehnologije, kot je mikrovalovna tehnologija kratkega obsega (DSRC), ki je jasno opredeljena kot ena od treh temeljnih tehnologij v Direktivi 2004/52/ES o interoperabilnosti elektronskih cestninskih sistemov v Skupnosti. DSRC v primerjavi s tehnologijo GPS/GNSS nima pomanjkljivosti ali omejitev in omogoča zbiranje večstopenjskih podatkov, ki odražajo različne dejavnike, kot so kategorija izpustov in dimenzij vozila, prevožena razdalja, čas dneva itd. To je treba v vsakem primeru pojasniti. | |
Predlog spremembe 6 Predlog direktive Člen 1 – pododstavek 1 | |
Predlog Komisije |
Predlog spremembe |
Ta direktiva določa okvir za usklajeno uvajanje in uporabo inteligentnih prometnih sistemov v Skupnosti ter razvoj specifikacij, potrebnih za navedeni namen. |
Ta direktiva določa okvir za usklajeno in povezano uvajanje in uporabo inteligentnih prometnih sistemov, vključno z medobratovalnimi ITS, v Skupnosti ter razvoj specifikacij, potrebnih za navedeni namen. |
Obrazložitev | |
Za premalo učinkovito uvajanje ITS v EU ni krivo zgolj pomanjkanje usklajenega razvoja na ravni EU, ampak tudi neskladen pristop različnih akterjev v zvezi z aplikacijami ITS. Medobratovalnost je temelj za zagotavljanje učinkovite uporabe aplikacij in storitev ITS. | |
Predlog spremembe 7 Predlog direktive Člen 1 – pododstavek 2 | |
Predlog Komisije |
Predlog spremembe |
Uporablja se za inteligentne prometne sisteme na področju cestnega prometa in vmesnike do drugih vrst prevoza. |
Uporablja se za inteligentne prometne sisteme za potnike, vozila ter infrastrukturo in za njihovo interakcijo na področju cestnega prometa, vključno z mestnim prometom, in vmesnike do drugih vrst prevoza. |
Obrazložitev | |
V področju uporabe direktive bi moralo biti natančno opredeljeno, da ITS obsega vse uporabnike cest, vozila in infrastrukturo ter promet na mestnih območjih. | |
Predlog spremembe 8 Predlog direktive Člen 1 – pododstavek 2 a (novo) | |
Predlog Komisije |
Predlog spremembe |
|
Ta direktiva in ukrepi iz člena 4 se uporabljajo ne glede na zahteve držav članic, ki zadevajo javni red in javno varnost. |
Obrazložitev | |
Iz področja uporabe te direktive je treba izključiti zahteve držav članic, ki zadevajo javni red in javno varnost. | |
Predlog spremembe 9 Predlog direktive Člen 2 – točka a | |
Predlog Komisije |
Predlog spremembe |
(a) „inteligentni prometni sistemi (ITS)“ pomenijo sisteme, v katerih se uporabljajo informacijske in komunikacijske tehnologije in ki se uporabljajo za podporo cestnega prometa (vključno z infrastrukturo, vozili in uporabniki) in vmesnike do drugih vrst prevoza; |
(a) „inteligentni prometni sistemi (ITS)“ pomenijo sisteme, v katerih se uporabljajo informacijske in komunikacijske tehnologije in ki se uporabljajo za podporo cestnega prometa (vključno z infrastrukturo, vozili in uporabniki) in upravljanje omrežja in mobilnosti ter vmesnike do drugih vrst prevoza, vključno z zagotavljanjem večmodalnega medobratovalnega izdajanja vozovnic; |
Obrazložitev | |
V opredelitev ITS bi morali biti vključeni tudi sistemi za upravljanje prometa. Večmodalnost bo prispevala k učinkovitejšemu prometu. Če se večmodalnost uporablja pri izdajanju vozovnic, lahko zagotovi kontinuiteto storitev. | |
Predlog spremembe 10 Predlog direktive Člen 2 – točka f | |
Predlog Komisije |
Predlog spremembe |
(f) „uporabnik ITS“ pomeni vsakega uporabnika aplikacij in storitev ITS, vključno s potniki, uporabniki in upravljavci cestno prometne infrastrukture, upravljavci voznih parkov in služb za nujno pomoč; |
(f) „uporabnik ITS“ pomeni vsakega uporabnika aplikacij in storitev ITS, vključno s potniki, ranljivimi udeleženci v prometu, uporabniki in upravljavci cestno prometne infrastrukture, upravljavci voznih parkov in služb za nujno pomoč; |
Obrazložitev | |
V področje uporabe direktive je treba nujno vključiti tudi ranljive udeležence v prometu. | |
Predlog spremembe 11 Predlog direktive Člen 2 – točka h a (novo) | |
Predlog Komisije |
Predlog spremembe |
|
(ha) „ranljivi udeleženci v prometu“ pomenijo udeležence v prometu, ki niso motorizirani, na primer pešce in kolesarje,ter motoriste in invalidne osebe ali osebe z omejeno mobilnostjo. |
Obrazložitev | |
Treba je vstaviti opredelitev za določbe o ranljivih uporabnikih cest. | |
Predlog spremembe 12 Predlog direktive Člen 2 – točka h a (novo) | |
Predlog Komisije |
Predlog spremembe |
|
(ha) „najnižja raven aplikacij in storitev ITS“ pomeni osnovno raven aplikacij in storitev ITS, ki so nujni elementi omrežij TEN-T; |
Obrazložitev | |
Nujno je treba opredeliti najnižjo raven aplikacij in storitev ITS, ki jih lahko uvedejo, izvajajo in upravljajo vse države članice. Če te opredelitve ni, tudi dejanskih obveznosti ni. Te aplikacije in storitve bi lahko sofinancirala EU. Obrazložitev o najnižji ravni storitev ITS je za države članice in zainteresirane strani nujna. | |
Predlog spremembe 13 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 1 | |
Predlog Komisije |
Predlog spremembe |
1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo usklajeno uvajanje in uporabo medobratovalnih aplikacij in storitev ITS v Skupnosti. |
1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo usklajeno uvajanje in uporabo učinkovitih medobratovalnih aplikacij in storitev ITS v Skupnosti. |
Obrazložitev | |
Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo usklajeno uvajanje in uporabo učinkovitih medobratovalnih aplikacij in storitev ITS v Skupnosti. | |
Predlog spremembe 14 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 1 a (novo) | |
Predlog Komisije |
Predlog spremembe |
|
1a. Kadar je to mogoče, države članice zagotovijo združljivost aplikacij in storitev ITS v Skupnosti z že obstoječimi sistemi. |
Obrazložitev | |
Države članice bi morale zagotoviti medobratovalnost ITS, ki je izredno pomembna za skladno in učinkovito uvajanje ITS, zato ne bi bila smela biti izključena združljivost aplikacij in storitev ITS v Skupnosti z že obstoječimi sistemi, kadar je to mogoče. | |
Predlog spremembe 15 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 2 – točka d a (novo) | |
Predlog Komisije |
Predlog spremembe |
|
(da) se izogibajo povzročanju geografske razdrobljenosti in prekinitev. |
Predlog spremembe 16 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 3 | |
Predlog Komisije |
Predlog spremembe |
3. Za aplikacije in storitve ITS, za katere se zahtevata globalna, neprekinjena, natančna in zajamčena časovna razporeditev in pozicioniranje, je treba uporabiti satelitsko infrastrukturo ali kakršno koli tehnologijo, ki zagotavlja enakovredno raven natančnosti. |
3. Za aplikacije in storitve ITS, za katere se zahtevata globalna, neprekinjena, natančna in zajamčena časovna razporeditev in pozicioniranje, je treba uporabiti satelitsko infrastrukturo ali kakršno koli tehnologijo, kot je DSRC, ki zagotavlja enakovredno raven natančnosti. |
Obrazložitev | |
Potrebne podatke za sekundarne telematske aplikacije je mogoče ustvariti z uporabo druge obstoječe in v določenem obdobju preverjene tehnologije, kot je mikrovalovna tehnologija kratkega obsega (DSRC), ki je jasno opredeljena kot ena od treh temeljnih tehnologij v Direktivi 2004/52/ES o interoperabilnosti elektronskih cestninskih sistemov v Skupnosti. DSRC v primerjavi s tehnologijo GPS/GNSS nima pomanjkljivosti ali omejitev in omogoča zbiranje večstopenjskih podatkov, ki odražajo različne dejavnike, kot so kategorija izpustov in dimenzij vozila, prevožena razdalja, čas dneva itd. To je treba v vsakem primeru pojasniti. | |
Predlog spremembe 17 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 4 | |
Predlog Komisije |
Predlog spremembe |
4. Pri sprejemanju ukrepov iz odstavkov 1 in 2 države članice upoštevajo načela iz Priloge I. |
4. Pri sprejemanju ukrepov iz odstavkov 1 in 2 države članice zahtevajo skladnost z načelom iz Priloge I. |
Obrazložitev | |
Zelo pomembno je, da države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zahteve po skladnosti z določenimi osnovnimi načeli (učinkovitost, stroškovna učinkovitost, geografska kontinuiteta, medobratovalnost, raven zrelosti) za ocenjevanje potreb. | |
Predlog spremembe 18 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 4 a (novo) | |
Predlog Komisije |
Predlog spremembe |
|
4a. Države članice upoštevajo morfološke značilnosti geografsko izoliranih regij in razdalje do teh regij, pri čemer po potrebi uveljavijo izjemo glede stroškovne učinkovitosti iz Priloge I; |
Predlog spremembe 19 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 1, uvodno besedilo | |
Predlog Komisije |
Predlog spremembe |
1. Komisija opredeli specifikacije za uvajanje in uporabo ITS, zlasti na naslednjih prednostnih področjih: |
1. Komisija opredeli specifikacije za uvajanje in uporabo ITS na naslednjih prednostnih področjih: |
Obrazložitev | |
Treba je omejiti štiri prednostna področja, ki ustrezajo štirim ukrepom, ki jih je predlagala Komisija v akcijskem načrtu za uvajanje ITS v Evropi, kjer je predlagan regulativni pristop s sprejetjem izvedbenih ukrepov v skladu z regulativnim postopkom s pregledom. | |
Predlog spremembe 20 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 1 a (novo) | |
Predlog Komisije |
Predlog spremembe |
|
|
|
(1a) Komisija opredeli specifikacije za obvezno uvajanje in uporabo najnižje ravni aplikacij in storitev ITS, zlasti na naslednjih področjih: |
|
(a) zagotavljanje storitev prometnih in potovalnih informacij v realnem času v vsej EU, |
|
(b) podatki in postopki za zagotavljanje brezplačnih osnovnih storitev splošnih prometnih informacij, |
|
(c) usklajeno uvajanje storitve e-klica v vsej Evropi, |
|
(d) primerni ukrepi za varna parkirišča za tovornjake in komercialna vozila ter telematske sisteme parkiranja in rezervacij. |
|
Navedeni ukrepi, ki so namenjeni spremembam nebistvenih določb te direktive s tem, da jo dopolnijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom z nadzorom iz člena 8(2). |
Predlog spremembe 21 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 1 b (novo) | |
Predlog Komisije |
Predlog spremembe |
|
1b. Komisija opredeli specifikacije za nujno uvajanje in uporabo ITS, ki presegajo najnižje ravni aplikacij in storitev ITS, v primeru, če Skupnost sofinancira gradnjo ali vzdrževanje omrežij TERN. |
Obrazložitev | |
Za novo gradnjo omrežij TERN je pomembno, da je že od začetka „inteligentna“. Glede nujne uvedbe ITS je treba pripraviti oceno učinka. | |
Predlog spremembe 22 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 2 | |
Predlog Komisije |
Predlog spremembe |
2. Specifikacije temeljijo na načelih, določenih v Prilogi I, in obsegajo najmanj osrednje elemente, določene v Prilogi II. |
2. Specifikacije se skladajo z načeli, določenimi v Prilogi I, in obsegajo najmanj osrednje elemente, določene v Prilogi II. |
Obrazložitev | |
Načela, določena v Prilogi I (učinkovitost, stroškovna učinkovitost, geografska kontinuiteta, medobratovalnost, raven zrelosti), so bistvenega pomena za skladno in učinkovito uvajanje ITS v EU. Komisija mora zato zagotoviti skladnost s temi načeli, kadar se predlagajo ali sprejemajo specifikacije ITS po regulativnem postopku s pregledom. | |
Predlog spremembe 23 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 2 a (novo) | |
Predlog Komisije |
Predlog spremembe |
|
2a. Komisija za zagotavljanje medobratovalnosti in porazdelitve obveznosti po potrebi dopolni osrednje elemente iz Priloge II s specifikacijami za načrtovanje, izvajanje in operativno uporabo storitev ITS ter določi vsebino storitev in obveznosti ponudnikov storitev. |
Obrazložitev | |
Vprašanji medobratovalnosti in obveznosti sta opredeljeni kot glavni (horizontalni) oviri za uvedbo ITS. Predlog spremembe si prizadeva uvesti določbo za sprejetje, kadar je to primerno, dodatnih specifikacij za reševanje vprašanj medobratovalnosti in porazdelitve obveznosti za načrtovanje, izvajanje in operativno uporabo storitev ITS. Sprejeti je treba zlasti pravila o ponudnikih storitev ITS, da se zagotovi varstvo podatkov, varnost in kontinuiteta storitev. Te ukrepe je treba sprejeti po regulativnem postopku s pregledom, omogočali pa bodo varno, brezhibno in učinkovito delovanje storitev ITS v EU. | |
Predlog spremembe 24 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 2 b (novo) | |
Predlog Komisije |
Predlog spremembe |
|
|
|
|
|
2b. Specifikacije prav tako določajo pogoje, pod katerimi lahko države članice skupaj s Komisijo uveljavijo dodatna pravila za izvajanje teh storitev na delu svojega ozemlja ali na celotnem ozemlju. |
|
|
Obrazložitev | |
Ob upoštevanju narave storitev in lokalnih posebnosti se lahko države članice odločijo o uvedbi posebnih pravil v okviru člena 3, na primer o najnižji ravni kakovosti glede na razmere. Ta pravila zlasti upoštevajo posebne potrebe, ki jih izrazijo lokalni organi. Za izvajanje teh obveznosti bo nujna izmenjava informacij med državami članicami in s Komisijo, ki bo v nekaterih primerih morala ustvariti omrežja za izmenjavo podatkov. | |
Predlog spremembe 25 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 2 c (novo) | |
Predlog Komisije |
Predlog spremembe |
|
2c. V skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe je treba v Prilogo I in/ali II vključiti dodatna načela in/ali osrednje elemente specifikacij, ki jih ta direktiva ne določa. |
Obrazložitev | |
Načela o uvajanju ITS iz člena 3 in osrednji elementi specifikacij iz člena 4 vsebujejo temeljne določbe te direktive. Vse dodatne elemente je treba vključiti v Prilogi I in II v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe (postopek soodločanja). | |
Predlog spremembe 26 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 2 c (novo) | |
Predlog Komisije |
Predlog spremembe |
|
2c. Komisija pred sprejetjem specifikacij iz odstavkov 2a in 2b opravi ustrezno oceno učinka. |
Obrazložitev | |
Pred sprejetjem specifikacij mora Komisija opraviti oceno učinka, ki vsebuje obsežno analizo stroškov in koristi izvedbenih ukrepov iz člena 4. Ocena učinka bi obravnavala vprašanja o dodatnih gospodarskih stroških, ki bi jih prevzeli gospodarski akterji, in parametrih v zvezi s celotnim gospodarskim ciklom ITS. | |
Predlog spremembe 27 Predlog direktive Člen 5 – odstavek 1a (novo) | |
Predlog Komisije |
Predlog spremembe |
|
1a. Ustrezne specifikacije o odgovornosti za opremo in programsko opremo ITS, določeno v odstavku 1, se sporočijo nacionalnim organom, ki so odgovorni za homologacijo opreme in programske opreme ITS, ki sodi na področje uporabe te direktive. |
Obrazložitev | |
Treba je obravnavati vprašanje odgovornosti aplikacij in storitev ITS, saj predstavlja eno od glavnih ovir za učinkovito uvajanje ITS. Ta določba bi obsegala predvsem nomadske naprave in opremo infrastrukture. | |
Predlog spremembe 28 Predlog direktive Člen 5 – odstavek 2 | |
Predlog Komisije |
Predlog spremembe |
2. Države članice Komisiji sporočijo, kateri nacionalni organi so odgovorni za homologacijo opreme in programske opreme ITS, ki sodi na področje uporabe te direktive. Komisija te podatke posreduje drugim državam članicam. |
2. Države članice Komisiji sporočijo, kateri nacionalni organi so odgovorni za homologacijo opreme in programske opreme ITS, vključno z akreditacijo ponudnikov programske opreme ITS, ki sodi na področje uporabe te direktive. Komisija te podatke posreduje drugim državam članicam. |
Obrazložitev | |
Homologacija je koristna v zvezi z opremo inteligentnih prometnih sistemov. Vendar je ob upoštevanju razvoja programske opreme v državah članicah še bolj pomembna akreditacija ponudnikov. | |
Predlog spremembe 29 Predlog direktive Člen 5 – odstavek 3 a (novo) | |
Predlog Komisije |
Predlog spremembe |
|
3a. Opremo in programsko opremo ITS je mogoče dati na trg in jo uporabljati le, če je pravilno nameščena in vzdrževana ter se uporablja v za to predviden namen, ki ne ogroža zdravja in varnosti oseb ter okolja, v skladu z zadevno zakonodajo Skupnosti, in, kjer je primerno, lastnine. |
Obrazložitev | |
V primeru dajanja na trg opreme in programske opreme ITS je treba zagotoviti, da ta ne ogroža zdravja in varnosti oseb ter okolja, v skladu z zadevno zakonodajo Skupnosti, in, kjer je primerno, lastnine. To je splošna zahteva, ki velja v različnih sektorjih in za različne proizvode v EU. | |
Predlog spremembe 30 Predlog direktive Člen 5 – odstavek 3 b (novo) | |
Predlog Komisije |
Predlog spremembe |
|
3b. Za opremo in programsko opremo ITS se domneva, da izpolnjuje sprejete specifikacije iz člena 4, če so, kjer je to mogoče, usklajene z ustreznimi nacionalnimi ali evropskimi standardi v skladu z Direktivo 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov1; |
|
1 UL L 204, 21.7.1998, str. 37. |
Obrazložitev | |
Predlog Komisije izrecno ne predvideva pravil za sprejetje tehničnih specifikacij ITS in standardov o ITS. Medtem ko sprejetje takšnih zahtev s to direktivo ne sme biti omejeno, je nujno sklicevanje na sedanje postopke, ki omogočajo, da se za proizvode ali storitve domneva izpolnjevanje usklajenih standardov, ki so jih sprejeli nacionalni ali evropski standardizacijski organi: Evropski odbor za standardizacijo (CEN), Evropski odbor za elektrotehnično standardizacijo (CENELEC) in Evropski inštitut za telekomunikacijske standarde (ETSI). | |
Predlog spremembe 31 Predlog direktive Člen 5 a (novo) | |
Predlog Komisije |
Predlog spremembe |
|
Člen 5a |
|
Odbor za tehnične standarde in predpise |
|
Kadar država članica ali Komisija meni, da standardi iz člena 5(3b) ne izpolnjujejo v celoti sprejetih specifikacij iz člena 4, zadevna država članica ali Komisija o tem obvesti stalni odbor, ustanovljen s členom 5 direktive 98/34/ES, in za to navede razloge. Odbor čim hitreje sprejme mnenje. |
|
Ob upoštevanju mnenja odbora Komisija obvesti države članice, ali je treba te standarde umakniti iz komunikacij iz člena 5 te direktive. |
Obrazložitev | |
Namen tega predloga spremembe je okrepiti standardizacijo ITS, s čimer bi se zagotovila možnost uporabe stalnega odbora in postopka iz člena 5 direktive 98/34/ES o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov. | |
Predlog spremembe 32 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 1 | |
Predlog Komisije |
Predlog spremembe |
1. Države članice zagotovijo, da je obdelava osebnih podatkov, potrebnih za delovanje ITS, izvedena v skladu s pravili Skupnosti za zaščito svoboščin in temeljnih pravic posameznikov in zlasti z direktivama 95/46/ES in 2002/58/ES. |
1. Države članice zagotovijo, da je zbiranje, shranjevanje in obdelava osebnih podatkov, potrebnih za delovanje ITS, izvedena v skladu s pravili Skupnosti za zaščito svoboščin in temeljnih pravic posameznikov in zlasti z direktivama 95/46/ES in 2002/58/ES. |
Obrazložitev | |
Zelo pomembno je, da se določi varstvo zasebnosti posameznikov in zagotovi skladnost z zakonodajo ES v zvezi z varstvom osebnih podatkov, hkrati pa zagotovi ustrezno delovanje aplikacij in storitev ITS. | |
Predlog spremembe 33 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 1 a (novo) | |
Predlog Komisije |
Predlog spremembe |
|
1a. Da se zagotovi zasebnost, se za izvajanje aplikacij in/ali storitev ITS spodbuja uporaba anonimnih podatkov, kadar je to primerno. |
Obrazložitev | |
Zelo pomembno je, da se določi varstvo zasebnosti posameznikov in zagotovi skladnost z zakonodajo ES v zvezi z varstvom osebnih podatkov, hkrati pa zagotovi ustrezno delovanje aplikacij in storitev ITS. | |
Predlog spremembe 34 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 1 b (novo) | |
Predlog Komisije |
Predlog spremembe |
|
1b. Osebni podatki se obdelajo le, če je obdelava potrebna za izvajanje aplikacij in/ali storitev ITS. |
Obrazložitev | |
Zelo pomembno je, da se določi varstvo zasebnosti posameznikov in zagotovi skladnost z zakonodajo ES v zvezi z varstvom osebnih podatkov, hkrati pa zagotovi ustrezno delovanje aplikacij in storitev ITS. | |
Predlog spremembe 35 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 1 c (novo) | |
Predlog Komisije |
Predlog spremembe |
|
1c. Če gre za posebne vrste podatkov iz člena 8 Direktive 95/46/ES, se takšni podatki obdelajo le, če je posameznik, na katerega se osebni podatki nanašajo, izrecno in ob poznavanju vseh ustreznih informacij privolil v obdelavo teh podatkov. |
Obrazložitev | |
Zelo pomembno je, da se določi varstvo zasebnosti posameznikov in zagotovi skladnost z zakonodajo ES v zvezi z varstvom osebnih podatkov, hkrati pa zagotovi ustrezno delovanje aplikacij in storitev ITS. | |
Predlog spremembe 36 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 2 | |
Predlog Komisije |
Predlog spremembe |
2. Države članice zlasti zagotovijo, da so podatki in zapisi ITS zaščiteni pred zlorabo, vključno z nepooblaščenim dostopom, spreminjanjem ali izgubo. |
2. Države članice zagotovijo, da so podatki in zapisi ITS zaščiteni pred zlorabo, vključno z nepooblaščenim dostopom, spreminjanjem ali izgubo, in da se jih ne sme uporabiti za namene, ki niso navedeni v tej direktivi. |
Obrazložitev | |
Za okrepitev varstva podatkov. Posamezni uporabniki ITS (na primer upravljavci voznih parkov iz člena 2(f)) storitev ITS v nobenem primeru ne smejo uporabiti za nadzor zaposlenih. | |
Predlog spremembe 37 Predlog direktive Člen 7 | |
Predlog Komisije |
Predlog spremembe |
Člen 7 |
črtano |
Postopek spreminjanja |
|
Komisija lahko priloge spremeni, da bi prikazala izkušnje, pridobljene pri uporabi te direktive, poleg tega pa jih lahko dodatno prilagodi tehničnemu napredku. |
|
Navedeni ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, med drugim z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 8(2). |
|
Obrazložitev | |
Prilogi I in II, tj. načela o uvajanju ITS iz člena 3 in osrednji elementi specifikacij iz člena 4, pomenijo temeljne določbe te direktive. Zato prilog ni treba spreminjati v okviru komitološkega postopka po regulativnem postopku s pregledom, pri čemer velja postopek iz člena 251 Pogodbe (postopek soodločanja). | |
Predlog spremembe 38 Predlog direktive Člen 7 a (novo) – odstavek 1 (novo) | |
Predlog Komisije |
Predlog spremembe |
|
Člen 7a |
|
1. Komisija najpozneje tri mesece po začetku veljavnosti te direktive prvič pripravi letni delovni načrt na podlagi osrednjih elementov iz Priloge II k tej direktivi. |
Obrazložitev | |
Delovni program je nujen za vsakoletno vključitev izvedbenih ukrepov specifikacij ITS, ki jih je treba sprejeti. To bo omogočilo povezavo med osrednjimi elementi ITS in rokom za predložitev rezultatov. Prvi program o osrednjih elementih za uvajanje ITS je treba sprejeti najpozneje tri mesece po začetku veljavnosti te direktive. | |
Predlog spremembe 39 Predlog direktive Člen 7 a (novo) – odstavek 2 (novo) | |
Predlog Komisije |
Predlog spremembe |
|
2. Komisija upošteva rezultate dela, ki ga opravljajo odbori, ustanovljenimi v skladu z drugimi akti Skupnosti, in ki zadevajo različna področja ITS, vključno z evropsko svetovalno skupino za ITS iz člena 9. |
Obrazložitev | |
Za zagotavljanje skladnega uvajanja in ustvarjanje sinergije je nujna splošna obveznost o upoštevanju rezultatov dela zadevnih odborov, vzpostavljenih v okviru drugih direktiv, uredb ali sklepov ES, npr. o elektronskih cestninskih sistemih, o usklajenih rečnih informacijskih storitvah (RIS) na celinskih plovnih poteh, o homologaciji motornih vozil ali o omrežjih TEN-T. V zvezi s tem bi delo svetovalne skupine za ITS pomenilo koristno usmeritev za oblikovanje izvedbenih ukrepov. | |
Predlog spremembe 40 Predlog direktive Člen 7 a (novo) – odstavek 3 (novo) | |
Predlog Komisije |
Predlog spremembe |
|
3. Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami zagotovi splošno usklajenost in medsebojno dopolnjevanje pri uvajanju ITS z drugimi ustreznimi politikami, programi in ukrepi Skupnosti. |
Obrazložitev | |
Komisija mora v tesnem sodelovanju z državami članicami zagotoviti usklajenost in medsebojno dopolnjevanje pri uvajanju ITS z drugimi politikami in pobudami ES, s čimer se krepijo sinergija in učinkovitost politik ES. | |
Predlog spremembe 41 Predlog direktive Člen 7 a (novo) – odstavek 4 (novo) | |
Predlog Komisije |
Predlog spremembe |
|
4. Komisija dejavno sodeluje z evropskimi in mednarodnimi standardizacijskimi organi glede določb iz Prilog I in II. |
Obrazložitev | |
Obravnavati je treba sodelovanje z mednarodnimi organizacijami na področju ITS in standardizacije. | |
Predlog spremembe 42 Predlog direktive Člen 7 a (novo) – odstavek 5 (novo) | |
Predlog Komisije |
Predlog spremembe |
|
5. Komisija v skladu s postopkom iz člena 8(1a): |
|
(a) sprejema in spreminja letne delovne načrte; |
|
(b) določa prednostna področja za mednarodno sodelovanje. |
|
Letni delovni načrt in prednostna področja za mednarodno sodelovanje se objavijo v Uradnem listu Evropske unije. |
Obrazložitev | |
Ta predlog spremembe uvaja regulativni postopek za odločitve, ki zadevajo letni načrt in prednostna področja za mednarodno sodelovanje. Vse odločitve je treba objaviti v Uradnem listu, da se vsem zainteresiranim stranem zagotovijo informacije in preglednost dela pri uvajanju ITS. | |
Predlog spremembe 43 Predlog direktive Člen 7 a (novo) – odstavek 6 (novo) | |
Predlog Komisije |
Predlog spremembe |
. |
6. Komisija v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 8(2) najpozneje šest mesecev po začetku veljavnosti te direktive sprejme delovni načrt s cilji in roki za izvajanje Priloge II. |
|
|
Obrazložitev | |
Priloga II ne navaja prednostnih nalog po vrstnem redu, niti ne opredeljuje rokov za njihovo izvajanje. Zato mora Komisija skupaj z odborom za ITS določiti cilje in časovni razpored za njihovo izvajanje. Delovni program bi bilo morda treba prilagoditi zlasti zaradi tehnološkega razvoja in napredka dela. Zato je treba predvideti možnost rednega pregleda delovnega programa. | |
Predlog spremembe 44 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 1 a (novo) | |
Predlog Komisije |
Predlog spremembe |
|
1a. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb iz člena 8 tega sklepa. |
|
Rok iz člena 5(6) sklepa 1999/468/ES je določen na tri mesece. |
Obrazložitev | |
Ta predlog spremembe uvaja sklicevanje na direktivo, ki zadeva regulativni postopek (sklep 1999/468/ES) za odločitve o letnem načrtu in prednostnih področjih za mednarodno sodelovanje. Predlog o roku za „pravico do pregleda“ je tri mesece. | |
Predlog spremembe 45 Predlog direktive Člen 9 – odstavek 1 a (novo) | |
Predlog Komisije |
Predlog spremembe |
|
1a. Komisija zagotovi, da so predstavniki Evropske svetovalne skupine za ITS usposobljeni in da skupina vključuje ustrezne predstavnike tistih sektorjev industrije in tistih uporabnikov, na katere vplivajo ukrepi, ki jih Komisija lahko predlaga na podlagi te direktive. |
Obrazložitev | |
Komisija mora okrepiti ustrezno sodelovanje zainteresiranih strani ITS v Evropski svetovalni skupini za ITS. | |
Predlog spremembe 46 Predlog direktive Člen 9 – odstavek 1 b (novo) | |
Predlog Komisije |
Predlog spremembe |
|
1b. Evropsko svetovalno skupino za ITS se pozove, naj pripravi tehnično mnenje o osnutku specifikacij iz člena 4. |
Obrazložitev | |
Direktiva mora Evropski svetovalni skupini za ITS omogočiti, da podaja mnenja o osnutkih besedil Komisije v zvezi s specifikacijami, določenimi v členu 4. | |
Predlog spremembe 47 Predlog direktive Člen 9 – odstavek 1 c (novo) | |
Predlog Komisije |
Predlog spremembe |
|
1c. Delo Evropske svetovalne skupine za ITS je pregledno. |
Obrazložitev | |
Delo Evropske svetovalne skupine za ITS morata spremljati preglednosti in odprtost. | |
Predlog spremembe 48 Predlog direktive Člen 10 – odstavek 4 | |
Predlog Komisije |
Predlog spremembe |
4. Komisija vsaki dve leti poroča Evropskemu parlamentu in Svetu. |
4. Komisija vsaki dve leti poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o napredku pri izvajanju te direktive, s priloženo analizo o delovanju pravil iz Prilog I in II, in oceni potrebo po spremembi te direktive. |
|
Še posebej Komisija vsaki dve leti poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o stanju financiranja, pri čemer Komisija po potrebi oblikuje predlog o finančni podlagi za izvajanje najnižje ravni aplikacij in storitev ITS. |
Obrazložitev | |
Poročila Evropskemu parlamentu in Svetu morajo izrecno vključevati stanje o uvajanju ITS in analizo o delovanju pravil iz Prilog I in II ter oceno o potrebi po spremembi te direktive. Tako bo mogoče boljše nadzirati in prepoznati bistven napredek ter preveriti uresničevanje ciljev te direktive in pripraviti morebitno posredovanje na podlagi zanesljive ocene. Financiranje najnižje ravni storitev ITS je bistveno vprašanje. Komisija mora o tem vprašanju redno poročati. | |
Predlog spremembe 49 Predlog direktive Člen 11 – odstavek 1 | |
Predlog Komisije |
Predlog spremembe |
1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo najpozneje [24 mesecev po začetku veljavnosti te direktive]. Komisiji nemudoma sporočijo besedilo navedenih predpisov in korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo. |
1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo najpozneje [12 mesecev po začetku veljavnosti te direktive]. Komisiji nemudoma sporočijo besedilo navedenih predpisov in korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo. |
Obrazložitev | |
Obdobje 24 mesecev je predolgo za prehodno obdobje. | |
Predlog spremembe 50 Predlog direktive Priloga I – točka a | |
Predlog Komisije |
Predlog spremembe |
(a) Učinkovitost – zmožnost dati oprijemljiv prispevek k reševanju ključnih izzivov, ki vplivajo na cestni promet v Evropi (npr. zmanjšanje preobremenjenosti cest, zmanjšanje emisij, izboljšanje energetske učinkovitosti, ohranjanje višjih ravni varnosti in zanesljivosti); |
(a) Učinkovitost – zmožnost dati oprijemljiv prispevek k reševanju ključnih izzivov, ki vplivajo na cestni promet v Evropi (npr. zmanjšanje preobremenjenosti cest, zmanjšanje emisij, izboljšanje energetske učinkovitosti, ohranjanje višjih ravni varnosti in zanesljivosti, obravnavanje vprašanj, povezanih z ranljivimi udeleženci v prometu); |
Obrazložitev | |
V oceno potreb je treba vključiti vprašanja v zvezi z ranljivimi udeleženci v prometu, vključno z osebami z omejeno mobilnostjo. | |
Predlog spremembe 51 Predlog direktive Priloga I – točka c | |
Predlog Komisije |
Predlog spremembe |
(c) Geografska kontinuiteta – zmožnost zagotoviti brezhibne storitve v Skupnosti, zlasti na vseevropskem prometnem omrežju; |
(c) Geografska kontinuiteta – zmožnost zagotoviti brezhibne storitve v Skupnosti in na njenih zunanjih mejah, zlasti na vseevropskem prometnem omrežju; |
Obrazložitev | |
Možnost uporabe aplikacij in storitev ITS na zunanjih mejah EU je skoraj tako pomembna kot znotraj EU. Čezmejno sodelovanje je potrebno na administrativni in tehnični ravni. | |
Predlog spremembe 52 Predlog direktive Priloga I – točka e a (novo) | |
Predlog Komisije |
Predlog spremembe |
|
(ea) Intermodalnost – prenos tovora s cestnega na pomorski promet na kratke razdalje, železnico, celinske plovne poti ali kombinacija več vrst prevoza, pri čemer je cestni prevoz čim bolj učinkovit. |
Obrazložitev | |
Področje uporabe direktive velja za vse ITS na področju cestnega prometa in vmesnike z drugimi načini prevoza. Zato je pomembno intermodalnost vključiti tudi v načela o uvajanju ITS iz te direktive. | |
Predlog spremembe 53 Predlog direktive Priloga II – odstavek 2 – točka b | |
Predlog Komisije |
Predlog spremembe |
(b) opredelitev potrebnih ukrepov za uporabo inovativnih tehnologij ITS (naprave za radiofrekvenčno identifikacijo (RFID) ali Galileo/Egnos) pri realizaciji aplikacij ITS (predvsem sledenje in izsleditev tovora na njegovi poti in med različnimi vrstami prevoza) za namen logistike tovornega prometa (e-tovorni promet), zlasti: |
(b) opredelitev potrebnih ukrepov za uporabo inovativnih tehnologij ITS (naprave za radiofrekvenčno identifikacijo (RFID), mikrovalovna tehnologija kratkega obsega (DSRC) ali Galileo/Egnos) pri realizaciji aplikacij ITS (predvsem sledenje in izsleditev tovora na njegovi poti in med različnimi vrstami prevoza) za namen logistike tovornega prometa (e-tovorni promet), zlasti: |
– razpoložljivost ustreznih tehnologij ITS in njihova uporaba s strani razvijalcev aplikacij ITS |
– razpoložljivost ustreznih tehnologij ITS in njihova uporaba s strani razvijalcev aplikacij ITS |
– vključevanje rezultatov lokalizacije (prek npr. RFID in/ali Galileo/EGNOS) v orodjih in centrih za upravljanje prometa |
– vključevanje rezultatov lokalizacije (prek npr. RFID, DSRC in/ali Galileo/EGNOS) v orodjih in centrih za upravljanje prometa |
Obrazložitev | |
V orodjih in centrih za upravljanje prometa se že dejansko izvaja vključevanje rezultatov lokalizacije na osnovi DSRC in jo je zato treba izrecno navesti. | |
Predlog spremembe 54 Predlog direktive Priloga II – odstavek 2 – točka c a (novo) | |
Predlog Komisije |
Predlog spremembe |
|
(ca) opredelitev potrebnih ukrepov za zagotavljanje brezhibnih storitev ITS v Skupnosti in na njenih zunanjih mejah. |
Obrazložitev | |
Možnost uporabe aplikacij in storitev ITS na zunanjih mejah EU je skoraj tako pomembna kot znotraj EU. Čezmejno sodelovanje je potrebno na administrativni in tehnični ravni. | |
Predlog spremembe 55 Predlog direktive Priloga II – odstavek 3 – točka b a (novo) | |
Predlog Komisije |
Predlog spremembe |
|
(ba) opredelitev ukrepov za zagotovitev varnosti ranljivih udeležencev v prometu prek uporabe sistemov za upravljanje mobilnosti za ponudnike in uporabnike, ob upoštevanju uvajanja naprednih sistemov v pomoč vozniku pri vožnji (ADAS) in vmesnika človek-stroj (HMI). |
<
Predlog spremembe 56 Predlog direktive Priloga II – del 4 – točka b – alinea 4 a (novo) | |
Predlog Komisije |
Predlog spremembe |
|
opredelitev regulativnega okvira o vmesniku človek-stroj (HMI), da se obravnava vprašanje odgovornosti in zagotovi zanesljivejša prilagoditev funkcionalnih varnostnih ukrepov ITS človeškemu vedenju |
OBRAZLOŽITEV
Predlog Komisije za direktivo, ki določa okvir za uvajanje inteligentnih prometnih sistemov (ITS) na področju cestnega prometa in za vmesnike z drugimi vrstami prevoza[1], želi zagotoviti nadnacionalno uvajanje aplikacij ITS in usklajene čezmejne storitve za prometne in potovalne informacije ter upravljanje prometa.
ITS so napredne aplikacije, ki uporabljajo informacijske in komunikacijske tehnologije za promet ter omogočajo inovativne storitve za vrste prevoza in upravljanje prometa za različne uporabnike, kot so potniki, uporabniki in upravljavci cestnoprometne infrastrukture, upravljavci voznih parkov in služb za nujno pomoč.
Aplikacije ITS svojo učinkovitost dokazujejo tako, da izboljšujejo učinkovitost, varnost in zanesljivost prometa, hkrati pa prispevajo k cilju politike za čistejši promet. Vendar pa koristi za uporabnike in infrastrukturo v Evropi niso optimizirane.
V oceni učinka direktive o ITS[2] Komisija opisuje vse večje izzive, s katerimi se sooča prometna politika: preobremenjevanje cestne strukture letno v povprečju znaša 1% BDP v EU, število smrtnih žrtev v cestnem prometu je še vedno 42 953 (2006), torej veliko nad zastavljenim vmesnim ciljem, da bi se zmanjšalo na 25 000 v letu 2010, izpusti CO2 v cestnem prometu pa znašajo 72 % vseh izpustov CO2, povezanih s prometom.
Komisija zlasti poudarja, da je razvoj ITS počasnejši, kot je bilo pričakovano, storitve, ki se uvajajo, pa so v glavnem razdrobljene, kar vodi do številnih nacionalnih, regionalnih in lokalnih rešitev, to pa ogroža celovitost enotnega trga. Področja, na katerih Komisija opaža glavne ovire za spodbujanje ITS, so pomanjkanje medobratovalnosti in učinkovitega sodelovanja med zainteresiranimi stranmi ter nerešeni vprašanji zasebnosti podatkov in odgovornosti.
Da bi se pospešilo usklajeno uvajanje ITS in obravnavale ovire za uvajanje ITS, Komisija predlaga direktivo kot zakonodajni instrument, ob upoštevanju načel sorazmernosti in subsidiarnosti.
Namen in cilji
Namen predloga je uvesti potrebne mehanizme za spodbujanje aplikacij in storitev ITS za cestni promet ter njihovo medsebojno povezanost z drugimi vrstami prevoza.
Predlog določa obveznost držav članic, da zagotovijo usklajeno uvajanje in uporabo medobratovalnih aplikacij in storitev ITS. Priporoča se, da bi se morala pri uvajanju ITS v državah članicah upoštevati ključna načela, kot so učinkovitost, stroškovna učinkovitost, geografska kontinuiteta, medobratovalnost in raven zrelosti, kot določeno v Prilogi (I).
Skupne specifikacije
Treba je poudariti povezavo med direktivo o ITS in akcijskim načrtom za uvajanje ITS v Evropi, saj obstaja posebna določba (člen 4) za izvajanje nalog s prednostnih področij akcijskega načrta z uporabo izvedbenih ukrepov.
Skupne specifikacije, ki jih sprejme Evropski odbor za ITS (EIC) z izvedbenimi ukrepi na ravni EU v skladu z regulativnim postopkom s pregledom, obsegajo zlasti štiri prednostna področja:
1. optimalno uporabo cestnih, prometnih in potovalnih podatkov,
2. kontinuiteto upravljanja prometa in tovora v okviru storitev ITS na evropskih prometnih koridorjih in v somestjih,
3. aplikacije ITS na področju cestne varnosti in zanesljivosti,
4. vključitev vozila v prometno infrastrukturo.
Štiri prednostna področja, kjer so potrebne skupne specifikacije, ustrezajo štirim področjem ukrepov od šestih, predlaganih v akcijskem načrtu. Njihovi glavni elementi so določeni v Prilogi (II).
Predlaga se, da vzajemno priznavanje homologacij, ki jih izdajo nacionalni organi, obsega opremo in programsko opremo, povezano s cestno infrastrukturo (člen 5). Direktiva se sklicuje na okvirne direktive o varnosti in zaščiti podatkov, da bi se zagotovili zasebnost in varnost (člen 6). Predlaga se tudi ustanovitev Evropske svetovalne skupine za ITS, ki bi svetovala Komisiji.
Stališče poročevalke
Direktiva je ustrezen zakonodajni instrument za spodbujanje ITS v EU na bolj usklajen in povezan način.
Vsekakor je treba zagotoviti boljšo medobratovalnost aplikacij in storitev ITS v Evropi, vključno z združljivostjo z že obstoječimi sistemi, kadar je to mogoče. Informacije za vse potnike in vse vrste prevoza krepijo somodalnost in so bistvene za oblikovanje konkurenčnejšega in učinkovitejšega okolja za prometno infrastrukturo. Treba je zagotoviti povezavo med izkušnjami zainteresiranih strani in izkušnjami iz akcijskega načrta ter delom v zvezi s standardizacijo.
Medtem ko ni dvoma, da je potreben regulativni okvir za uvajanje ITS, pa je treba omejiti vsebino izvedbenih specifikacij. V zvezi z varstvom podatkov je treba preučiti uporabo anonimnih podatkov in privolitev uporabnikov ter spoštovati zasebnost že od samega začetka načrtovanja ITS.
Vprašanja odgovornosti je treba obravnavati ob ustreznem sodelovanju strokovnjakov s tega področja in vseh zainteresiranih strani. Treba je doseči tudi ustrezno ravnotežje pri zastopstvu vseh zainteresiranih strani ITS v Evropski svetovalni skupini za ITS, da bi bila svetovalna vloga bolj formalna in bi bilo več preglednosti.
Da bi izboljšali varnost ranljivih udeležencev, bi bilo treba bolj okrepiti zadevni okvir za vmesnik človek-stroj (HMI) pri ukrepih za skupne specifikacije.
POSTOPEK
Naslov |
Inteligentni prometni sistemi v cestnem prometu in vmesniki do drugih vrst prevoza |
|||||||
Referenčni dokumenti |
KOM(2008)0887 – C6-0512/2008 – 2008/0263(COD) |
|||||||
Datum predložitve EP |
16.12.2008 |
|||||||
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
TRAN 13.1.2009 |
|||||||
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju |
ITRE 13.1.2009 |
|
|
|
||||
Odbori, ki niso podali mnenja Datum sklepa |
ITRE 19.1.2009 |
|
|
|
||||
Poročevalec/-ka Datum imenovanja |
Anne E. Jensen 8.12.2008 |
|
|
|||||
Obravnava v odboru |
17.2.2009 |
30.3.2009 |
|
|
||||
Datum sprejetja |
31.3.2009 |
|
|
|
||||
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
32 2 0 |
||||||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Gabriele Albertini, Inés Ayala Sender, Paolo Costa, Luis de Grandes Pascual, Petr Duchoň, Saïd El Khadraoui, Robert Evans, Emanuel Jardim Fernandes, Francesco Ferrari, Brigitte Fouré, Mathieu Grosch, Georg Jarzembowski, Stanisław Jałowiecki, Timothy Kirkhope, Rodi Kratsa-Tsagaropoulou, Jörg Leichtfried, Eva Lichtenberger, Marian-Jean Marinescu, Erik Meijer, Luís Queiró, Reinhard Rack, Ulrike Rodust, Gilles Savary, Brian Simpson, Renate Sommer, Dirk Sterckx, Ulrich Stockmann, Michel Teychenné, Yannick Vaugrenard, Roberts Zīle |
|||||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Elisabeth Jeggle, Anne E. Jensen, Marie Panayotopoulos-Cassiotou |
|||||||
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Elisabeth Schroedter |
|||||||
Datum predložitve |
3.4.2009 |
|||||||