Postopek : 2008/2216(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A6-0227/2009

Predložena besedila :

A6-0227/2009

Razprave :

PV 22/04/2009 - 19
CRE 22/04/2009 - 19

Glasovanja :

PV 23/04/2009 - 8.34
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2009)0308

POROČILO     
PDF 183kWORD 140k
31.3.2009
PE 418.162v03-00 A6-0227/2009

o akcijskem načrtu za inteligentne prometne sisteme

(2008/2216(INI))

Odbor za promet in turizem

Poročevalka: Anne E. Jensen

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za regionalni razvoj
 IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o akcijskem načrtu za inteligentne prometne sisteme

(2008/2216(INI))

Evropski parlament,

- ob upoštevanju sporočila Komisije s 16. decembra 2008 z naslovom „Akcijski načrt za uvajanje inteligentnih prometnih sistemov v Evropi“ (KOM(2008)0886),

- ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi okvira za uvajanje inteligentnih prometnih sistemov v cestnem prometu in vmesnike do drugih vrst prevoza (KOM(2008)0887),

- ob upoštevanju bele knjige Komisije z 12. septembra 2001 z naslovom „Evropska prometna politika za leto 2010: čas za odločitev“ (KOM(2001)0370),

- ob upoštevanju sporočila Komisije z 8. julija 2008 z naslovom „Okolju prijaznejši promet“ (KOM(2008)0433),

- ob upoštevanju sporočila Komisije z 8. julija 2008 z naslovom „Strategija za izvajanje interiorizacije zunanjih stroškov“ (KOM(2008)0435),

- ob upoštevanju zelene knjige Komisije s 25. septembra 2007 z naslovom „Za novo kulturo mobilnosti v mestih“ (KOM(2007)0551),

- ob upoštevanju sporočila Komisije z 22. junija 2006 z naslovom „Naj Evropa ostane v gibanju – Trajnostna mobilnost za našo celino – Vmesni pregled Bele knjige Evropske komisije o prometu iz leta 2001“ (KOM(2006)0314),

- ob upoštevanju sporočila Komisije s 17. septembra 2007 z naslovom „Na poti k varnejši, čistejši in učinkovitejši vseevropski mobilnosti: prvo poročilo o pobudi Inteligentni avtomobil“ (KOM(2007)0541),

- ob upoštevanju sporočila Komisije s 7. februarja 2007 z naslovom „Konkurenčen ureditveni okvir za avtomobilsko industrijo v 21. stoletju – Stališče Komisije o končnem poročilu skupine na visoki ravni CARS 21 – Prispevek k strategiji EU za rast in delovna mesta“ (KOM(2007)0022),

- ob upoštevanju sporočila Komisije s 15. februarja 2006 o pobudi Inteligentni avtomobil: „Ozaveščanje o IKT za pametnejša, varnejša in čistejša vozila“ (KOM(2006)0059),

- ob upoštevanju sporočila Komisije z 28. junija 2006 z naslovom „Logistika tovornega prometa v Evropi – ključ do trajnostne mobilnosti“ (KOM(2006)0336),

- ob upoštevanju sporočila Komisije z 18. oktobra 2007 z naslovom „Akcijski načrt za logistiko tovornega prometa“ (KOM(2007)0607),

- ob upoštevanju sporočila Komisije z 11. januarja 2006 z naslovom „O tematski strategiji za urbano okolje“ (KOM(2005)0718),

- ob upoštevanju predlogov in smernic Komisije ter stališč Evropskega parlamenta o strukturnih in kohezijskih skladih ter o sedmem okvirnem programu za raziskave,

- ob upoštevanju svojega stališča z 22. oktobra 2008 o spremenjenem predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spodbujanju čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz(1),

- ob upoštevanju svoje resolucije z 20. februarja 2008 o prispevku k pomladanskemu vrhu Evropskega sveta 2008 o lizbonski strategiji(2),   

- ob upoštevanju svoje resolucije z 11. marca 2008 o evropski trajnostni prometni politiki ob upoštevanju evropskih energetskih in okoljskih politik(3),

- ob upoštevanju svoje resolucije s 15. januarja 2008 z naslovom „CARS 21: Konkurenčen ureditveni okvir za avtomobilsko industrijo(4),

- ob upoštevanju svoje resolucije z 19. junija 2008 z naslovom „Na poti k varnejši, čistejši in učinkovitejši vseevropski mobilnosti: prvo poročilo o pobudi Inteligentni avtomobil(5),

- ob upoštevanju svoje resolucije z 12. julija 2007 o sporočilu „Naj Evropa ostane v gibanju – Trajnostna mobilnost za našo celino“(6),

- ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. septembra 2007 o logistiki tovornega prometa v Evropi – ključu do trajnostne mobilnosti(7),

- ob upoštevanju svoje resolucije z 18. januarja 2007 o Evropskem akcijskem programu za varnost v cestnem prometu – vmesni pregled(8),

- ob upoštevanju svoje resolucije s 26. septembra 2006 o tematski strategiji za urbano okolje(9),

- ob upoštevanju člena 45 svojega poslovnika,

- ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem ter mnenja Odbora za regionalni razvoj (A6-0227/2009),

A.  ker so inteligentni prometni sistemi napredne aplikacije, ki uporabljajo informacijske in komunikacijske tehnologije za promet in zagotavljanje inovativnih storitev pri načinih prevoza in upravljanja prometa,

B.   ker imajo inteligentni prometni sistemi velik potencial za učinkovitejšo uporabo vseh načinov prevoza, ki lahko izpolnijo potrebe in izzive evropske prometne politike,

C.  ker zastoji v cestnem prometu prizadenejo 10 % cestnega omrežja in letni stroški znašajo 1 % BDP EU ter je število smrtnih žrtev na cestah še vedno 42 953 (2006), kar je bistveno več kot je vmesni cilj, da se to število zmanjša na 25 000 do leta 2010, in ker je cestni promet odgovoren za 72 % vseh emisij CO2, povezanih s prometom, medtem ko je 40 % emisij CO2 iz cestnega prometa v Evropi posledica prometa v mestih,

D.  ker so se inteligentni prometni sistemi izkazali kot nujni za zmanjševanje porabe energije in za okolju prijaznejši promet,

E.   ker so bile inteligentne aplikacije razvite za različne načine prometa, kot so železniški promet (ERTMS in TAF-TSI), pomorski promet in promet po celinskih plovnih poteh (LRITS, SafeSeaNet, VTMIS, RIS), zračni promet (SESAR) in kopenski promet, npr. prevoz živine,

1.  poudarja, da so inteligentni prometni sistemi bistven instrument za učinkovito uporabo obstoječe infrastrukture in za doseganje večje učinkovitosti, varnosti in okoljske čistosti prometa, torej prispevajo k razvoju trajnostne mobilnosti za državljane in gospodarstvo;

2.   poudarja pozitivni učinek, ki ga imajo inteligentni transportni sistemi na trajnostni razvoj, saj izboljšujejo gospodarsko uspešnost vseh regij, tudi urbanih območij, določajo pogoje vzajemne dostopnosti, povečujejo lokalno in medregijsko trgovinsko dejavnost, razvijajo notranji trg Evropske unije ter zaposlenost, povezano z dejavnostmi, ki so odvisne od izvajanja inteligentnih transportnih sistemov;

3.   meni, da lahko inteligentni prometni sistemi izboljšajo življenjske pogoje evropskih državljanov, zlasti tistih, ki živijo na urbanih območjih, doprinesejo k večji varnosti na cestah, zmanjšajo izpuste škodljivih snovi in onesnaževanje okolja, povečajo učinkovitost prevoza, izboljšajo dostopnost obrobnih območij in zmanjšujejo prometne zastoje;

4.   obžaluje zamudo pri oblikovanju skupnega okvira za izvajanje inteligentnih prometnih sistemov v EU in pomanjkanje usklajenega uvajanja teh sistemov s posebnimi cilji, predvsem zaradi ovir pri medobratovalnosti, odsotnosti učinkovitega sodelovanja vseh akterjev ter nerešenih vprašanj glede zasebnosti podatkov in odgovornosti;

5.   pozdravlja akcijski načrt Komisije za inteligentne prometne sisteme kot skupni okvir za ukrepe in programe z jasnimi roki za doseganje rezultatov;

6.   trdno je prepričan, da je treba vzpostaviti instrument, ki bo spodbujal uporabo inteligentnih prometnih sistemov v prometni politiki; podpira zakonodajni instrument za določitev okvira za uvajanje inteligentnih prometnih sistemov in zahteva, da Komisija zagotovi boljše informacije o trenutnih razmerah, kar zadeva ukrepanje, financiranje in programiranje akcijskega načrta, da se zagotovi oblikovanje jasnega niza ukrepov s časovnimi roki v direktivi, ki določa okvir za uvajanje inteligentnih prometnih sistemov;

7.   je seznanjen z omejeno finančno pomočjo Skupnosti (v letu 2008) za ukrep EasyWay, pri katerem gre za projekt vseevropske uvedbe inteligentnih prometnih sistemov na koridorjih vseevropskega cestnega omrežja (TERN) v 21 državah članicah EU, ki ga vodijo nacionalni cestno prometni organi in upravljavci cest s pridruženimi partnerji iz javnih in zasebnih zainteresiranih strani;

Horizontalna vprašanja

8.   poudarja, da bi bilo treba inteligentne prometne sisteme uvesti v vseh načinih prometa in za vse potnike v Evropi s pristopom, ki je usklajen z aplikacijami Galileo; odločno podpira takojšnjo uvedbo sistemov, da se okrepi intermodalnost med javnim in zasebnim sektorjem ter v javnem prevozu, in sicer z izboljšanjem celovitih informacij in povečanjem upravljanja zmogljivosti;

9.   poziva Komisijo in države članice, naj obravnavajo vprašanje odgovornosti, ki predstavlja veliko oviro za nemoten in usklajen razvoj inteligentnih prometnih sistemov v Evropi;

10. meni, da je medobratovalnost pri razvoju inteligentnih prometnih sistemov izjemno pomembna za usklajeno in učinkovito uvedbo teh sistemov v Evropi; poudarja, da si je glede naložb v vseevropsko cestno omrežje (izgradnja in vzdrževanje) treba prizadevati za nujno uvedbo storitev inteligentnih prometnih sistemov;

11. ker na evropskem trgu inteligentnih prometnih sistemov obstaja že velika ponudba, poziva Komisijo, naj opredeli specifikacije za najnižjo raven aplikacij in storitev inteligentnih prometnih sistemov, ki jo lahko dosežejo vse države članice in je potrebna za učinkovito uvedbo, izvajanje in delovanje teh sistemov;

12. meni, da je treba pripraviti oceno povpraševanja na trgu, s katero bi ugotovili, kakšne so resnične potrebe ne glede na najnižjo določeno raven za aplikacije in storitve inteligentnih prometnih sistemov, ter krepiti vidike inteligentnih prometnih sistemov, povezane z notranjim trgom, in sicer s standardizacijo in ustreznim regulativnim okvirom;

13. poudarja pomen čezmejnega sodelovanja na zunanjih mejah EU, tako na tehnični kot upravni ravni, ki je bistveno za učinkovito izvajanje inteligentnih prometnih sistemov v EU;

Optimalna uporaba cestnih, prometnih in potovalnih podatkov (ukrep št. 1)

14. poudarja, da je treba kot minimalni pogoj za učinkovito uvedbo inteligentnih prometnih sistemov zagotoviti kritično maso podatkov in informacij na naslednjih petih temeljnih področjih: podatki o prometu in potovanjih v realnem času; podatki o cestnem omrežju; javni podatki za digitalne zemljevide; podatki za minimalne univerzalne storitve obveščanja o prometu in večmodalne načrtovalce poti „od vrat do vrat“;

15. poziva k uvedbi minimalnih univerzalnih storitev obveščanja o prometu, ki pokrivajo vseevropsko omrežje (TEN-T);

16. poudarja, da je za obsežno sprejetje in izvajanje inteligentnih prometnih sistemov treba upoštevati informacije o prevoznih storitvah in časovne razporede različnih načinov prevoza;

17. poudarja pomen zagotavljanja podatkov v realnem času za potnike, tudi kar zadeva infrastrukturo, in pa da so ti podatki natančnejši, zanesljivejši in enotnejši, pri čemer se upoštevajo posebnosti Evrope (geografske, kulturne in jezikovne) ter zagotavlja geografska kontinuiteta;

18. meni, da je za razvoj inteligentnih prometnih sistemov bistvenega pomena zagotoviti dostop zasebnega sektorja do podatkov o cestah, prometu in potovanjih ob hkratnem spoštovanju zasebnosti in z rešitvijo vprašanja pravic intelektualne lastnine;

Kontinuiteta storitev inteligentnih prometnih sistemov za upravljanje prometa in tovora na evropskih prometnih koridorjih in v somestjih (ukrep št. 2)

19. meni, da je bistvenega pomena zagotoviti usklajene, medobratovalne in zanesljive inteligentne prometne sisteme ob tem, da uporabniki ohranijo svobodo izbire kar zadeva inteligentne prometne sisteme;

20. poziva Komisijo in države članice, naj uskladijo in povežejo inteligentne prometne sisteme s pobudami EU za mobilnost v mestih za učinkovitejšo prometno mobilnost in upravljanje pretočnosti ter zmanjšanje zastojev na cestah, vseevropskih prometnih koridorjih, tovornih koridorjih in v somestjih;

21. meni, da sta potrebna čezmejno sodelovanje in razvoj programov za učinkovito uvajanje in izvajanje inteligentnih prometnih sistemov, kot je projekt EasyWay;

22. poziva Komisijo, naj opredeli prednostne informacije, prometno opremo in standarde vozil za napredek pri uvedbi inteligentnih prometnih sistemov ter ukrepe, ki spodbujajo bolj usklajeno avtocestno infrastrukturo;

23. meni, da je bistvenega pomena, da ocena gospodarskih stroškov na vozilo ter infrastruktura, ki izhaja iz uvedbe inteligentnih prometnih sistemov, temeljita na analizi stroškov in koristi, ki zajema vse stroške, ki so povezani s tem (gospodarske, družbene in okoljske);

Inteligentni prometni sistemi za mobilnost v mestih (ukrep št. 2a)

24. zagovarja razvoj postopkov in sistemov za obveščanje uporabnikov glede storitev mestnega prevoza in kakovosti ustreznih omrežij, na primer z uporabo tehnologije GSM;

25. poziva k raziskavam glede integracije tarifnega sistema, ki bi jih usklajevali pristojni organi določene regije, zlasti glede tehničnih vidikov;

26. spodbuja razvoj intermodalnih tehnologij, ki osebam z omejeno mobilnostjo omogočajo boljši dostop do prevoza in mobilnosti v mestih;

Varnost in zanesljivost cest (ukrep št. 3)

27. poziva Komisijo in države članice, naj se pripravijo na usklajeno uvedbo in vključitev aplikacije eCall v vseh državah članicah EU do leta 2010, takoj ko bodo dokončani testi standardizacije;

28. meni, da bi morale aplikacije in uvedba inteligentnih prometnih sistemov:

–    podpirati napredne sisteme podpore pri vožnji (ang. Advance Driving Assistance Systems – ADAS), ki imajo dovolj velik potencial za izboljšanje varnosti na cestah, kot sta elektronski nadzor stabilnosti (ESC) in eCall, ki bi sam lahko rešil do 6 500 življenj na leto v EU, če bi se uvedel v celoti;

–    okrepiti varnost na cestah s preprečevanjem prekoračitev dovoljene hitrosti, vožnje pod vplivom alkohola in vožnje brez uporabe varnostnega pasu;

–    izboljšati zdravstvene in varnostne pogoje, tako da se podpira uporaba dostojnih in varnih parkirišč z zagotavljanjem ustreznih storitev za voznike tovornih vozil prek portala truckinform(10), in

–    bolje zavarovati voznike in tovor v tovornem prometu pred krajo, ropi in ugrabitvami ter se tako boriti proti organiziranem kriminalu, zlasti na čezmejnih območjih in v mednarodnem tovornem prometu v tretjih državah;

29. poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva za zmanjšanje komunikacijskih stroškov, da bi komunikacijsko in informacijsko opremo, ki temelji na telekomunikacijski podpori, lahko uporabili na bolj celovit način;

30. pozdravlja pobudo „e-tovornega prometa“ (eFreight) in Komisijo poziva, naj uvede koncept „inteligentnega tovora“, da bi naredili prvi korak k večmodalnim storitvam inteligentnih prometnih sistemov za tovor, s poudarkom na nevarnem tovoru;

31. poziva Komisijo in države članice, naj enako pozornost namenijo tako potnikom kot tovoru, da bi ne prišlo do zapostavljanja potniškega prometa, kar je zelo škodljivo za mobilnost oseb;

32. zagovarja ustrezen regulativni okvir, kar zadeva vmesnik človek–stroj (HMI) in druge protokole inteligentnih prometnih sistemov, ter poudarja potrebo po rešitvi vprašanj odgovornosti;

33. poziva Komisijo, naj obravnava vprašanje ranljivih uporabnikov prevoza, vključno z osebami z omejeno mobilnostjo, ter naj razširi ukrepe za spodbujanje uvajanja naprednih sistemov podpore pri vožnji in drugih tovrstnih sistemov, kot so inteligentni prometni sistemi in vmesniki človek–stroj, na dvokolesnike v okviru podukrepov, predlaganih v akcijskem načrtu;

34. poziva Komisijo, naj pri preventivnih ukrepih za preprečevanje smoga in visokih koncentracij ozona ter zmanjšanje ravni hrupa in emisij drobnih delcev, NOx in CO2 v celoti izkoristi potencial inteligentnih prometnih sistemov;

Vključevanje vozil v prometno infrastrukturo (ukrep št. 4)

35. poudarja pomen opredelitve skupne zasnove platform za standardizirane vmesnike in protokole, ki bi olajšali uporabo inteligentnih prometnih sistemov, ter sistemov in specifikacij za komuniciranje med infrastrukturami (I2I), med vozili in infrastrukturo (V2I) ter med vozili (V2V);

36. poziva Komisijo, naj izvaja časovni načrt za inteligentne prometne sisteme s skupnimi platformami za aplikacije in uvedbo inteligentnih prometnih sistemov ter s sodelovanjem zasebnih in javnih sektorjev ter naj oblikuje ustrezen okvir za reševanje vprašanj odgovornosti glede inteligentnih prometnih sistemov;

37. ugotavlja, da bi bilo treba spodbujati usposabljanje na področju aplikacij inteligentnih prometnih sistemov, da bi povečali zmogljivosti uporabnikov na področju prometa ter olajšali komunikacijo človek-stroj;

38. poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo odprt forum za izmenjavo informacij in obravnavanje vprašanj o inteligentnih prometnih sistemih;

Varstvo in zaščita podatkov ter vprašanja v zvezi z odgovornostjo (ukrep št. 5)

39. poudarja, da je treba spoštovati zasebnost, in meni, da je treba že v zgodnjih fazah razvoja zasnove inteligentnih prometnih sistemov spoštovati zasebnost ter vidike varstva in zaščite podatkov ter jih upoštevati od samega začetka, ko se opredeljujejo zasnova in izvedbeni ukrepi (privacy by design);

40. prosi vse strani, ki sodelujejo pri aplikacijah inteligentnih prometnih sistemov, naj izpolnjujejo direktive ES o varstvu osebnih podatkov in zasebnosti na področju komunikacij (direktivi 95/46/EC(11) in 2002/58/EC(12)), in poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezno uporabo podatkov v okviru aplikacij in uvajanja inteligentnih prometnih sistemov;

41. meni, da je uporaba anonimnih podatkov v aplikacijah inteligentnih prometnih sistemov nujna za nemoteno uvedbo teh sistemov, pri čemer se zagotavlja zasebnost in izpolnjevanje pravnega okvira ES na področju varstva podatkov;

Evropsko sodelovanje in usklajevanje na področju inteligentnih prometnih sistemov (ukrep št. 6)

42. poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo odločno vodstvo in resnično upravljanje za uvedbo inteligentnih prometnih sistemov v Evropi;

43. podpira spodbujanje razvoja nacionalnih in evropskih sistemov načrtovanja večmodalnih potovanj od vrat do vrat (ob primernem upoštevanju obstoječih alternativ v javnem prevozu) in njihovem medsebojnem povezovanju po Evropi;

44. poziva Komisijo, naj bolje uporabi zmogljivosti EU iz programov sistema za globalno satelitsko navigacijo (GNSS) EGNOS in Galileo ter okrepi večmodalno medsebojno povezljivost;

45. poudarja, da bi te tehnologije morali uporabljati tako, da bi se izognili nezdružljivosti med načini prevoza, poleg tega pa bi morali imeti prosto izbiro glede njihove uporabe;

46. poziva Komisijo in države članice, naj razmislijo o tem, da morajo biti v proces načrtovanja in uresničevanja ITS aktivno vključene lokalne in regionalne oblasti ter zainteresirane strani, ki delujejo na evropskem ozemlju;

47  poudarja pomen partnerstev med javnim in zasebnim sektorjem pri izvajanju ITS ter Komisijo in države članice poziva k ukrepom za promocijo in pospeševanje njihove uporabe;

48. poziva Komisijo, naj zagotovi celovito pojasnilo o financiranju in programiranju akcijskega načrta, Svet pa poziva, naj zagotovi zadostna sredstva;

49. poziva države članice, naj pri vmesnem pregledu uporabe strukturnih skladov ocenijo mobilnost v mestih in zmanjšanje cestnih zastojev, ki jih je mogoče doseči z inteligentnimi prometnimi sistemi, ter jih uvrstijo med prednostne naloge za obdobje 2010–2013;

50. poudarja, da je treba bolje opredeliti in ovrednotiti pomembni potencial urbanih območij, in poudarja vlogo, ki jo lahko pri doseganju uravnoteženega razvoja ter srednje- in dolgoročnih ciljev odigrajo podeželska in obrobna območja;

51. meni, da je izredno pomembno, da se inteligentna transportna omrežja vzpostavijo na območjih z velikim turističnim potencialom za razbremenitev prometnih tokov, manjše število nesreč in večjo varnost; meni, da ITS prispevajo h gospodarskemu razvoju regij, tudi obrobnih;

52. poudarja pomen medregijskega, čezmejnega in nadnacionalnega sodelovanja za razvoj in izvajanje inteligentnih transportnih sistemov ter spodbuja Komisijo, naj razvije sistem za izmenjavo primerov dobre prakse, ki bo široko dostopen v vseh jezikih EU, vseeno pa spodbuja države članice k izmenjavi najboljših praks med regijami, da bi po eni strani dosegli prenos znanja na področju ITS, po drugi strani pa preprečili drobitev znotraj sistema.

o

o o

53. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter parlamentom in vladam držav članic.

(1)

Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0509.

(2)

Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0057.

(3)

Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0087.

(4)

Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0007.

(5)

Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0311.

(6)

UL C 175 E, 10.7.2008, str. 556.

(7)

UL C 187 E, 24.7.2008, str. 154.

(8)

UL C 244 E, 18.10.2007, str. 220.

(9)

UL C 306 E, 15.12.2006, str. 182.

(10)

www.truckinform.eu

(11)

UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

(12)

UL L 201, 31.7.2002, str. 37.


OBRAZLOŽITEV

Akcijski načrt za uvajanje inteligentnih prometnih sistemov (ITS) v Evropi, ki ga je Komisija napovedala v svojem sporočilu(1), zagotavlja celosten politični okvir in opredeljuje ukrepe za usklajeno uvedbo ITS na ravni EU.

Pri ITS gre za napredne aplikacije, ki uporabljajo informacijsko in komunikacijsko tehnologijo v prometu in različnim uporabnikom – kot so potniki, uporabniki in upravljavci cestne prometne infrastrukture, upravljavci voznih parkov in služb za nujno pomoč – zagotavljajo inovativne storitve na področju načinov prevoza in upravljanja.

Izzivi in opredelitev problema

Zastoji v cestnem prometu, povečanje izpustov CO2 in smrtne žrtve na cestah se prepoznavajo kot poglavitni izzivi, ki jih mora premagati promet v Evropi. Obenem se učinkovitost, trajnost, varnost in zanesljivost prevozov skupaj s povečanjem konkurenčnosti opredeljujejo kot dejavniki, ki podpirajo uvedbo ITS v Evropi.

Komisija ugotavlja, da se je za različne načine prevoza razvilo ali uvedlo več aplikacij – ERTMS(2) in TAF-TSI(3) za železniški promet, LRTIS(4), SafeSeaNet in VTMIS(5) za pomorski promet, rečni informacijski sistem (ang. River Information System) za celinske plovne poti in SESAR(6) za zračni promet –, za cestni promet pa ni podobnega usklajenega evropskega okvira.

Kljub uporabi različnih aplikacij, tj. elektronskega cestninjenja, cestnih navigacijskih sistemov ali upravljanja prometa, je razvijanje ITS za cestni promet in povezovanje teh sistemov z drugimi načini prometa ostalo počasno in razdrobljeno ter brez stalnosti in usklajenosti. Akcijski načrt se predlaga, da se prepreči nastanek številnih različnih aplikacij in storitev ITS na regionalni in nacionalni ravni ter na ravni EU in da se zagotovi učinkovitejše uvajanje ITS v EU.

Šest prednostnih ukrepov

Akcijski načrt določa skupni okvir na ravni EU za uvedbo ITS v cestnem prometu, tudi vmesnike do drugih načinov prevoza. Odgovarja na vprašanja geografske kontinuitete, medobratovalnosti storitev in sistemov ter standardizacije ITS.

Za šest področij prednostnega ukrepanja akcijski načrt vključuje posebne ukrepe s ciljnimi roki.

1. Optimalna uporaba cestnih, prometnih in potovalnih podatkov: storitve potovalnih informacij v realnem času in po vsej EU (2010), cestni podatki (2012) in podatki za digitalne zemljevide (2011), minimalne univerzalne storitve obveščanja o prometu (2012) in večmodalne načrtovalce poti „od vrat do vrat“ (2009–2012).

2. Kontinuiteta upravljanja prometa in tovora v okviru storitev ITS na evropskih prometnih koridorjih in v somestjih: kontinuiteta storitev ITS (2011), eFreight (e-tovorni promet; 2010), večmodalna zasnova evropskega okvira sistema ITS (2010) in mobilnosti v mestih (2010), elektronski sistem cestninjenja (2012/2014).

3. Aplikacije ITS za varnost v cestnem prometu: napredni sistemi za pomoč voznikom (ADAS) in sistemi ITS, povezani z varnostjo in zanesljivostjo (2009–2014), klic v sili eCall (2009), vmesnik človek-stroj (ang. Human-Machine-Interface – HMI) (2010), ranljivi udeleženci v prometu (2014), varna parkirišča (2010).

4. Vključevanje vozil v prometno infrastrukturo: odprta zasnova notranje platforme za vozila (2011), sistemi sodelovanja (2010–2013), komuniciranje med infrastrukturami (I2I) (2010), komuniciranje med vozili in infrastrukturo (V2I) (2011), komuniciranje med vozili (V2V) (2013), mandat za Evropsko organizacijo za standardizacijo (2009–2014).

5. Varstvo in zaščita podatkov ter vprašanja v zvezi z odgovornostjo: varstvo in zaščita podatkov (2011), odgovornost (2011).

6. Evropsko sodelovanje in usklajevanje na področju ITS: pravni okvir za usklajevanje (2008), orodja za podporo odločanju (2011), smernice za financiranje (2010), platforme ITS za sodelovanje na področju mobilnosti v mestih.

Komisija se za izpolnitev teh prednostnih ukrepov sklicuje na uporabo različnih razpoložljivih instrumentov – npr. finančna podpora, pobude na področju standardizacije, zakonodajni ali nezakonodajni ukrepi –, vendar jih ne navaja podrobno za vsak ukrep.

Pripombe k akcijskemu načrtu

Prva štiri področja ukrepanja zajemajo posebna področja bistvenega pomena, medtem ko sta zadnji dve bolj horizontalni in obravnavajo vprašanja, ki zajemajo več področji. Cilj akcijskega načrta je reševanje problemov geografske kontinuitete, medobratovalnosti storitev in sistemov ter standardizacije. To so teme, kjer je nedvomno mogoče ustvariti dodano vrednost in zagotoviti pozitiven rezultat kar zadeva učinkovitost, čistost, varnost in zanesljivost prometa.

Opozoriti je treba, da akcijski načrt spremlja predlog direktive o določitvi okvira za uvajanje inteligentnih prometnih sistemov v cestnem prometu in vmesnike do drugih vrst prevoza. Ta okvir je politični instrument, za katerega se lahko hkrati z izvajanjem akcijskega načrta razvijejo skupne specifikacije, ki jih je mogoče sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom.

Čeprav akcijski načrt ne vsebuje posebnega finančnega okvirja za svoje izvajanje, se nekateri ukrepi financirajo iz instrumentov skupnosti. Ukrep EasyWay (2007–2009) na primer prispeva k izvajanju ukrepov na več področjih akcijskega načrta ITS in je projekt, ki se financira v okviru programa vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) za uvedbo sistemov ITS na glavnih koridorjih vseevropskega cestnega omrežja (TERN) v 21 državah članicah EU, vodijo pa ga nacionalni cestno prometni organi in upravljavci cest s pridruženimi partnerji iz javnih in zasebnih zainteresiranih strani.

Mnenje poročevalke

Poročevalka pozdravlja akcijski načrt Komisije, ki določa več konkretnih ukrepov z jasnimi roki za zagotovitev rezultatov. Sistemi ITS imajo velik potencial za povečanje učinkovitosti prometnega sistema, zmanjšanje zastojev v tem sistemu in za povečanje njegove varnosti in zanesljivosti ter prijaznosti okolju.

Izvedenci na področju sistemov ITS, ki so sodelovali na kratki predstavitvi te teme, ki jo je pripravil Evropski parlament 22. januarja 2009, so se pozitivno odzvali na akcijski načrt Komisije(7). Čas je, da se oblikuje skupni okvir za sisteme ITS in da se ne odlaša več z vseevropskim načrtom za uvedbo aplikacij in storitev ITS za vse načine prevozov z bolj usklajenim in doslednim pristopom.

Ukrepi na področju prometne politike so potrebni za zagotavljanje minimalni storitev ITS na ravni EU. Ravno tako je treba usklajevati izvajanje različnih obstoječih pobud (eCall), ukrepov (EasyWay) ali sprejetih ukrepov (elektronsko cestninjenje), da se zagotovi nemotena in usklajena uvedba sistemov ITS v vseh državah članicah EU.

Uvedba sistema ITS lahko zagotovi več svobode za posameznika s tem, ko za vse zagotovi večjo obveščenost. Obveščanje v realnem času bi moralo zajemati vse načine prevoza (somodalnost), zagotovljeno pa bi moralo biti za vse potnike in logistične dejavnosti. Torej je jasno, da je treba doseči kritično količino podatkov, da bi se povečala uporaba sistemov ITS. Sprejeti bi bilo treba ukrepe za večjo usklajenost, medobratovalnost in zanesljivost sistemov ITS v Evropi, vseeno pa se ne bi smela zanemariti svoboda izbire uporabnikov.

Za izpolnitev ciljev na področju varnosti in zanesljivosti je potrebna uvedba naprednih sistemov za pomoč voznikom (ESC, eCall) ali storitev, ki izboljšajo zdravstvene in varnostne pogoje – varna parkirišča za tovornjake in gospodarska vozila, reševanje vprašanj, povezanih z ranljivimi uporabniki in vmesnikom človek-stroj, vključno z nomadskimi napravami.

Kar zadeva povezovanje vozil in infrastrukture je bistvenega pomena oblikovati ustrezen okvir za sisteme sodelovanja na področju mobilnosti, skupne specifikacije za I2I, V2I in V2V ter platforme za aplikacije sistemov ITS. V zvezi s tem je rešitev vprašanja odgovornosti in zasebnosti bistven korak za nemoten razvoj sistemov ITS.

Skupni standardi in platforme so potrebni, da se olajša življenje za ljudi, ki prečkajo meje, vseeno pa je pomembno poudariti, da sistemi ITS niso orodje, s katerim bi se ustvarila družba nadzora. Že v zgodnji fazi razvoja sistemov ITS morajo vse vpletene strani upoštevati spoštovanje zasebnosti in uporabljati osebne podatke v skladu s pravnim okvirom ES.

Ravno tako bi bilo treba obravnavati vprašanja finančne podpore za sisteme ITS, dostopnosti, mobilnosti v mestih, usposabljanja, boljše rabe zmogljivosti EU iz programov sistema za globalno satelitsko navigacijo (GNSS), boljšega upravljanja, spremljanja in ocenjevanja.

(1)

KOM(2008) 0886.

(2)

European Rail Traffic Management System (Evropski sistem za vodenje železniškega prometa)

(3)

Telematics Application for Freight Technical Specification for Interoperability (telematska aplikacija za tovorni promet – tehnična specifikacija za interoperabilnost)

(4)

Long-Range Identification and Tracking System (sistem prepoznavanja in sledenja na velike razdalje)

(5)

Vessel Traffic Monitoring and Information System (sistem spremljanja in obveščanja za ladijski promet)

(6)

Single European Sky Air Traffic Management Research (program za raziskave o upravljanju zračnega prometa enotnega evropskega neba)

(7)

http://www.europarl.europa.eu/activities/committees/hearingsCom.do?language=EN&body=TRAN in http://www.europarl.europa.eu/wps-europarl-internet/frd/vod/player?eventId=20090122-0900-COMMITTEE-TRAN&language=en&byLeftMenu=researchcommittee


MNENJE Odbora za regionalni razvoj (12.2.2009)

za Odbor za promet in turizem

o akcijskem načrtu za inteligentne transportne sisteme

(2008/2216(INI))

Pripravljavec mnenja: Giovanni Robusti

POBUDE

Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za promet in turizem kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja pozitivni učinek, ki ga imajo inteligentni transportni sistemi (Intelligent Transport System - ITS) na trajnostni razvoj, saj izboljšujejo gospodarsko uspešnost vseh regij, tudi urbanih območij, določajo pogoje vzajemne dostopnosti, povečujejo lokalno in medregijsko trgovinsko dejavnost, razvijajo notranji trg Evropske unije ter zaposlenost, povezano z dejavnostmi, ki so odvisne od izvajanja inteligentnih transportnih sistemov;

2.  meni, da lahko ITS izboljšajo življenjske pogoje evropskih državljanov, zlasti tistih, ki živijo na urbanih območjih, doprinesejo k večji varnosti na cestah, zmanjšajo izpuste škodljivih snovi in onesnaževanje okolja, povečajo učinkovitost prevoza, povečajo dostopnost obrobnih območij in zmanjšujejo prometne zastoje;

3.  se zavzema za uporabo novih tehnologij za večjo energetsko učinkovitost na regionalni ravni in na ravni Skupnosti;

4.  poziva Komisijo in države članice, naj razmislijo o tem, da morajo biti v proces načrtovanja in uresničevanja ITS aktivno vključene lokalne in regionalne oblasti ter zainteresirane strani, ki delujejo na evropskem ozemlju;

5.  poudarja pomen partnerstev med javnim in zasebnim sektorjem pri izvajanju ITS ter Komisijo in države članice poziva k ukrepom za promocijo in pospeševanje njihove uporabe;

6.   se zavzema za promocijo celostnega pristopa za to, da bodo države članice delovale usklajeno, da bi bili roki za izvajanje dejavnosti regionalne politike, načrtovanih za obdobje 2007–2013, usklajeni z doseganjem ciljev, opredeljenih v akcijskem načrtu;

7.  poudarja, da je treba bolje opredeliti in ovrednotiti pomembni potencial urbanih območij, in poudarja vlogo, ki jo lahko pri doseganju uravnoteženega razvoja ter srednje- in dolgoročnih ciljev odigrajo podeželska in obrobna območja;

8.  meni, da je izredno pomembno, da se inteligentna transportna omrežja vzpostavijo na območjih z velikim turističnim potencialom za razbremenitev prometnih tokov, manjše število nesreč in večjo varnost; meni, da ITS prispevajo h gospodarskemu razvoju regij, tudi obrobnih;

9.  poziva Komisijo in države članice, naj bolj upoštevajo zemljepisne značilnosti Evrope in dajo večjo težo regionalnim območjem, ki so bolj vključeni v medregijski rečni in pomorski prevoz ter sprožijo pobude za stopnjevanje povezljivosti med to vrsto prevoza in tradicionalnimi oblikami;

10. poudarja pomen medregijskega, čezmejnega in nadnacionalnega sodelovanja za razvoj in izvajanje inteligentnih transportnih sistemov ter spodbuja Komisijo, naj razvije sistem za izmenjavo primerov dobre prakse, ki bo široko dostopen v vseh jezikih EU, vseeno pa spodbuja države članice k izmenjavi najboljših praks med regijami, da bi po eni strani dosegli prenos znanja na področju ITS, po drugi strani pa preprečili drobitev znotraj sistema.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

12.2.2009

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

45

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Emmanouil Angelakas, Stavros Arnaoutakis, Elspeth Attwooll, Rolf Berend, Victor Boştinaru, Wolfgang Bulfon, Giorgio Carollo, Bairbre de Brún, Gerardo Galeote, Iratxe García Pérez, Monica Giuntini, Pedro Guerreiro, Gábor Harangozó, Filiz Hakaeva Hyusmenova, Mieczysław Edmund Janowski, Gisela Kallenbach, Evgeni Kirilov, Miloš Koterec, Constanze Angela Krehl, Florencio Luque Aguilar, Jamila Madeira, Iosif Matula, Miroslav Mikolášik, Jan Olbrycht, Maria Petre, Markus Pieper, Giovanni Robusti, Wojciech Roszkowski, Catherine Stihler, Margie Sudre, Lambert van Nistelrooij, Oldřich Vlasák

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Emanuel Jardim Fernandes, Stanisław Jałowiecki, Zita Pleštinská, Samuli Pohjamo, Christa Prets, Flaviu Călin Rus, Richard Seeber, Iuliu Winkler

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Wolf Klinz, Sepp Kusstatscher, Toine Manders


IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

31.3.2009

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

34

2

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Gabriele Albertini, Inés Ayala Sender, Paolo Costa, Luis de Grandes Pascual, Petr Duchoň, Saïd El Khadraoui, Robert Evans, Emanuel Jardim Fernandes, Francesco Ferrari, Brigitte Fouré, Mathieu Grosch, Georg Jarzembowski, Stanisław Jałowiecki, Timothy Kirkhope, Jaromír Kohlíček, Rodi Kratsa-Tsagaropoulou, Jörg Leichtfried, Eva Lichtenberger, Marian-Jean Marinescu, Erik Meijer, Luís Queiró, Reinhard Rack, Ulrike Rodust, Gilles Savary, Brian Simpson, Renate Sommer, Dirk Sterckx, Ulrich Stockmann, Michel Teychenné, Yannick Vaugrenard, Armando Veneto, Roberts Zīle

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Elisabeth Jeggle, Anne E. Jensen, Marie Panayotopoulos-Cassiotou

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Elisabeth Schroedter

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov