POROČILO o predlogu Direktive Sveta (Euratom) o vzpostavitvi okvira Skupnosti za jedrsko varnost

3.4.2009 - (KOM(2008)0790 – C6‑0026/2009 – 2008/0231(CNS)) - *

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
Poročevalec: Gunnar Hökmark

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu Direktive Sveta (Euratom) o vzpostavitvi okvira Skupnosti za jedrsko varnost

(KOM(2008)0790 – C6‑0026/2009 – 2008/0231(CNS))

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2008)0790),

–   ob upoštevanju členov 31 in 32 Pogodbe Euratom, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6 0026/2009),

–   ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

–   ob upoštevanju členov 51 in 35 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0236/2009),

1.  odobri predlog Komisije, kot je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj svoj predlog ustrezno spremeni v skladu z drugim odstavkom člena 119 Pogodbe Euratom ter se prepriča, da so bile spoštovanje vse pravne zahteve, predvidene za sprejetje tega predloga v Pogodbi Euratom, zlasti posvetovanje s skupino strokovnjakov v skladu s členom 31 EA;

3.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

4.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.  naroči predsedniku, naj stališče Parlamenta predloži Svetu in Komisiji.

Predlog spremembe  1 Predlog direktive Uvodna izjava 6
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(6) Medtem ko se lahko vsaka država svobodno odloča glede svoje energetske mešanice, se je po obdobju razmisleka povečalo zanimanje za gradnjo novih objektov in nekatere države članice so se odločile, da izdajo dovoljenja novim objektom. Razen tega se pričakuje, da bodo imetniki dovoljenj v prihodnjih letih vložili zahtevke za podaljšanje življenjske dobe jedrskih elektrarn.	(6) Vsaka država članica se lahko svobodno odloča glede svoje energetske mešanice.
Obrazložitev
Pomembno je spoštovati načelo, po katerem se lahko države članice svobodno odločajo glede svoje energetske mešanice. Poleg tega je enako pomembno poudariti, da namen te direktive ni spodbuditi države članice, da vključijo jedrsko energijo v svojo energetsko mešanico. Zato je treba bistvo brisanih določb uvodne izjave 6 premakniti v uvodno izjavo 7, da se ustvari ta razmejitev.
Predlog spremembe  2 Predlog direktive Uvodna izjava 7
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(7) V ta namen je treba razviti najboljše prakse, ki bodo upravne organe vodile pri njihovem odločanju o podaljšanju življenjske dobe jedrskih objektov.	(7) Jedrska varnost je v interesu Skupnosti, kar bi bilo treba upoštevati pri odločitvah o izdajanju dovoljenj novim objektom in/ali pri podaljšanju življenjske dobe jedrskih objektov. V ta namen je treba razviti najboljše prakse, ki bodo upravne organe in države članice vodile pri njihovem odločanju o izdajanju dovoljenj novim objektom in o podaljšanju življenjske dobe jedrskih objektov.
Obrazložitev
Jedrska varnost je skupni interes Skupnosti in bi zato to, ne pa dejstvo, da nekatere države članice hočejo izdati dovoljenje novim objektom, moralo biti razlog za razvijanje najboljših praks. Poleg tega je primerno omeniti, da bi ta najboljša praksa lahko bila tudi vodilo tudi za države članice, ne le za upravne organe.
Predlog spremembe  3 Predlog direktive Uvodna izjava 9
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(9) Stalno izboljševanje jedrske varnosti zahteva, da vzpostavljeni sistemi za upravljanje in imetniki dovoljenj zagotavljajo visoko raven varnosti za prebivalstvo.	(9) Stalno izboljševanje jedrske varnosti zahteva, da vzpostavljeni sistemi za upravljanje ter imetniki dovoljenj in odgovorni za ravnanje z jedrskimi odpadki zagotavljajo najvišjo možno raven varnosti za prebivalstvo.
Obrazložitev
Varnostni standardi morebitnih novih in obstoječih jedrskih objektov morajo biti najstrožji in ustrezati najvišjim možnim tehnološkim, regulativnim in operativnim merilom v Uniji. Enaka načela bi morala veljati za ravnanje z jedrskimi odpadki.
Predlog spremembe  4 Predlog direktive Uvodna izjava 10
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(10) Temelji in zahteve, ki jih določi Mednarodna agencija za atomsko varnost sestavljajo okvir praks, na katerem bi morale temeljiti nacionalne varnostne zahteve. Države članice so znatno prispevale k izboljšanju teh temeljev in zahtev.	(10) Temelji, zahteve in smernice, ki jih določi Mednarodna agencija za atomsko varnost, sestavljajo skupek pravil in okvir praks, na katerih bi morale temeljiti nacionalne varnostne zahteve. Države članice so znatno prispevale k izboljšanju teh temeljev, zahtev in smernic. Ta pravila bi morala odražati najboljšo mednarodno prakso v zvezi z varnostnimi zahtevami ter tvoriti dobro podlago za zakonodajo Skupnosti. V pravo Skupnosti jih ni mogoče vključiti zgolj s sklicevanjem na varnostne standarde IAEA, serija št. SF-1 (2006), v tej direktivi. Zaradi tega bi bilo treba tej direktivi dodati prilogo s temeljnimi varnostnimi načeli.
Obrazložitev
Ker so varnostna načela IAEA zgolj nezavezujoča priporočila, jih v pravo Skupnosti ni mogoče vključiti zgolj s sklicevanjem na serijo varnostnih standardov IAEA v tej direktivi. Dodati bi ji bilo treba prilogo s temeljnimi varnostnimi načeli. Prednost takega pristopa je očitna, saj zagotavlja večjo gotovost pri urejanju na ravni Skupnosti, obenem pa prinaša pravno podlago za izvajanje teh načel.
Predlog spremembe  5 Predlog direktive Uvodna izjava 13
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(13) Pravilno in pravočasno obveščanje javnosti o pomembnih vprašanjih glede jedrske varnosti mora temeljiti na visoki ravni preglednosti v zvezi z vprašanji, povezanimi z varnostjo jedrskih objektov.	(13) Pravilno in pravočasno obveščanje zaposlenih v jedrski industriji in javnosti o pomembnih vprašanjih glede jedrske varnosti mora temeljiti na visoki ravni preglednosti v zvezi z vprašanji, povezanimi z varnostjo jedrskih objektov.
Obrazložitev
Ta predlog spremembe je v skladu s členom 30 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, ki določa, da se v Skupnosti določijo temeljni standardi za varovanje zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi, ki izvirajo iz ionizirajočih sevanj, pa tudi z direktivami EU o obveščanju delavcev in posvetovanju z njimi.
Predlog spremembe  6 Predlog direktive Uvodna izjava 13 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(13a) Da bi države članice zagotovile dostop do informacij, sodelovanje javnosti in preglednost, bi morale sprejeti vse potrebne ukrepe za izvajanje obveznosti, določenih v mednarodnih konvencijah, ki že določajo potrebne zahteve v nacionalnem, mednarodnem ali čezmejnem okviru, kot je Konvencija o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (aarhuška konvencija, 25. junij 1998)¹.
	---------------------------------------------------------------1 UL L 124, 17.5.2005, str. 1; UL L 164, 16.6.2006, str. 17 in uredba (ES) 1367/2006, UL L 264, 25.9.2006, str. 13.
Obrazložitev
V skladu z določbami o preglednosti iz člena 5 sedanjega predloga.
Predlog spremembe  7 Predlog direktive Uvodna izjava 15
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(15) Da se zagotovi učinkovito izvajanje varnostnih zahtev za jedrske objekte, morajo države članice upravne organe ustanoviti kot neodvisne organe. Upravnim organom je treba zagotoviti ustrezne pristojnosti in sredstva, da lahko opravljajo svoje dolžnosti.	(15) Da se zagotovi učinkovita ureditev za jedrske objekte, bi morale države članice upravne organe ustanoviti kot organe, neodvisne od interesov, ki bi lahko negativno vplivali na odločitve o vprašanjih jedrske varnosti. Upravnim organom je treba zagotoviti ustrezne pristojnosti in sredstva, da lahko opravljajo svoje dolžnosti.
Obrazložitev
V skladu s predlogom spremembe 20 o členu 4(1), ki ga je pripravil poročevalec o neodvisnosti upravnega organa.
Predlog spremembe  8 Predlog direktive Uvodna izjava 19
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(19) Upravni organi, ki so zadolženi za varnost jedrskih objektov v državah članicah, morajo sodelovati predvsem prek evropske skupine na visoki ravni za jedrsko varnost in ravnanje z jedrskimi odpadki, ki je razvila deset načel za urejanje jedrske varnosti. Evropska skupina na visoki ravni za jedrsko varnost in ravnanje z jedrskimi odpadki naj bi prispevala k okviru Skupnosti na področju jedrske varnosti s ciljem nenehnega izboljševanja.	(19) Upravni organi, ki so zadolženi za nadzor jedrskih objektov v državah članicah, morajo sodelovati predvsem prek evropske skupine na visoki ravni za jedrsko varnost in ravnanje z jedrskimi odpadki. Skupina na visoki ravni je razvila deset načel za urejanje jedrske varnosti, ki so pomembna za kontekst te direktive. Evropska skupina na visoki ravni za jedrsko varnost in ravnanje z jedrskimi odpadki naj bi prispevala k okviru Skupnosti na področju jedrske varnosti s ciljem nenehnega izboljševanja.
Predlog spremembe  9 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Namen te direktive je doseganje, vzdrževanje in stalno izboljševanje jedrske varnosti v Skupnosti ter izboljšanje vloge nacionalnih upravnih organov.	1. Namen te direktive je ustvariti okvir Skupnosti za jedrsko varnost v Evropski uniji. Direktiva določa temelje za zakonodajo in za ureditvene predpise držav članic v zvezi z jedrsko varnostjo, pri čemer je njen cilj doseganje, vzdrževanje in stalno izboljševanje jedrske varnosti v Skupnosti ter izboljšanje vloge nacionalnih upravnih organov
Obrazložitev
Namen direktive je treba točneje opredeliti. Njen cilj je ustvariti skupni okvir Skupnosti, kar je neposredno obravnavano v tem predlogu spremembe.
Predlog spremembe  10 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Uporablja se za načrtovanje, izbiro lokacije, gradnjo, vzdrževanje, delovanje in razgradnjo jedrskih objektov, za katere zakonodajni in regulativni okvir zadevnih držav članic zahteva upoštevanje varnosti.	2. (Ne zadeva slovenske različice).
Obrazložitev
Ne zadeva slovenske različice.
Predlog spremembe  11 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Uporablja se za načrtovanje, izbiro lokacije, gradnjo, vzdrževanje, delovanje in razgradnjo jedrskih objektov, za katere zakonodajni in regulativni okvir zadevnih držav članic zahteva upoštevanje varnosti.	2. Uporablja se za načrtovanje, izbiro lokacije, gradnjo, vzdrževanje, začetek obratovanja, delovanje in razgradnjo jedrskih objektov ter za delo, ki ga opravljajo podizvajalci, ki jih najamejo upravljavci, za katere zakonodajni in regulativni okvir zadevnih držav članic zahteva upoštevanje varnosti.
Obrazložitev
Skupina delavcev, ki je morebiten dejavnik tveganja in je lahko izpostavljena tveganju za zdravje in varnosti v jedrskem objektu, so delavci, ki so vključeni v dejavnosti, kot so popravila, vzdrževanje in čiščenje jedrskih objektov. Za te dejavnosti se pogosto najemajo zunanji sodelavci ali podizvajalci. Ti delavci so najmanj usposobljeni in obveščeni ter niso vključeni v zdravstvene in varnostne postopke upravljavca. Ta direktiva mora jasno določiti, da imajo vsi vpleteni veliko odgovornost za varnost in varnostno vzgojo.
Predlog spremembe  12 Predlog direktive Člen 2 – točka 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1) „jedrski objekt“ pomeni objekt za proizvodnjo jedrskega goriva, raziskovalni reaktor (vključno s podkritičnimi in kritičnimi sklopi), jedrsko elektrarno, skladišče izrabljenega goriva, objekt za bogatenje ali zmogljivost za ponovno predelavo;	(1) „jedrski objekt“ pomeni objekt za proizvodnjo jedrskega goriva, raziskovalni reaktor (vključno s podkritičnimi in kritičnimi sklopi), jedrsko elektrarno, skladišče izrabljenega goriva in radioaktivnih odpadkov, objekt za bogatenje ali zmogljivost za ponovno predelavo, vključno z objekti za ravnanje z radioaktivnimi snovmi, ki nastanejo pri delovanju objekta, in za njihovo obdelavo;
Predlog spremembe  13 Predlog direktive Člen 2 – točka 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(3) „radioaktivna snov“ pomeni vsako snov, ki vsebuje enega ali več radionuklidov, katerih delovanja ali koncentracije ni mogoče zanemariti, kar zadeva zaščito pred sevanjem;	(3) (Ne zadeva slovenske različice).
Obrazložitev
Ne zadeva slovenske različice.
Predlog spremembe  14 Predlog direktive Člen 2 – točka 8
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(8) „upravni organ“ pomeni vsak organ ali organe, ki jih država članica pooblasti za podeljevanje dovoljenj v tej državi članici in za nadzor nad izbiro lokacije, načrtovanjem, gradnjo, začetkom obratovanja, delovanja ali razgradnje jedrskih objektov;	(8) „upravni organ“ pomeni organ ali sistem organov, ki jih država članica pravno pooblasti za vodenje regulativnega postopka, vključno z izdajanjem dovoljenj ter s tem nadziranjem jedrske varnosti in varnosti glede sevanja, radioaktivnih odpadkov in prevoza;
Obrazložitev
Upravnemu organu, pristojnemu za ureditev in nadzor varnostnih vidikov jedrskih objektov, je treba nedvoumno dodeliti pooblastila. Ta postopek je ločen od sistemov za izdajo dovoljenj, za katere so odgovorni pristojni nacionalni ali vladni organi.
Predlog spremembe  15 Predlog direktive Člen 2 – točka 9
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(9) „dovoljenje“ pomeni vsako dovoljenje, ki ga prosilcu odobri upravni organ, da mu podeli odgovornost za izbiro lokacije, načrtovanje, gradnjo, začetek obratovanja, delovanje ali razgradnjo jedrskih objektov;	(9) „dovoljenje“ pomeni vsako dovoljenje, ki ga prosilcu odobri vlada ali nacionalni organ, ki ga potrdi ta vlada, da mu podeli odgovornost za izbiro lokacije, načrtovanje, gradnjo, začetek obratovanja, delovanje ali razgradnjo jedrskih objektov;
Obrazložitev
Glej obrazložitev za člen 2(8).
Predlog spremembe  16 Predlog direktive Člen 2 – točka 10
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(10) „novi jedrski reaktorji“ pomenijo jedrske reaktorje, ki dobijo dovoljenje za delovanje po začetku veljavnosti te direktive.	(10) „novi jedrski reaktorji“ pomenijo jedrske reaktorje, ki dobijo dovoljenje za gradnjo po začetku veljavnosti te direktive.
Obrazložitev
V zvezi z določbo člena 6.2 gre za vprašanje, kdaj se lahko uvedejo nove zahteve, zlasti glede varnega načrtovanja. Dovoljenje za delovanje pride na koncu regulativnega postopka, ko je gradnja zaključena in si revizije varnostnih specifikacij skoraj ni mogoče predstavljati.
Predlog spremembe  17 Predlog direktive Člen 3 – naslov
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Odgovornost in okvir za varnost jedrskih objektov	Pravni okvir za varnost jedrskih objektov
Obrazložitev
Spremenjeni člen 3 je sestavljen iz členov 3, 4, 8 in 10 predloga, nanaša pa se na obveznost držav članic, da sprejmejo zakonodajni in regulativni okvir za ureditev in nadzor jedrskih objektov. To zajema: (i) ustrezen regulativni okvir, predvsem določitev nacionalnih varnostnih zahtev, sistem za izdajo dovoljenj, upravne inšpekcije ter pravico držav članic, da uvedejo strožje varnostne ukrepe; (ii) prednost, namenjeno varnostnim politikam; (iii) mednarodni strokovni pregled regulativnega okvira in delujočega upravnega organa.
Predlog spremembe  18 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Za varnost jedrskih objektov je še naprej primarno odgovoren imetnik dovoljenja pod nadzorom upravnega organa. Varnostne ukrepe in kontrole, ki jih je treba izvajati v jedrskem objektu, določi izključno upravni organ, izvaja pa jih imetnik dovoljenja.	črtano
Imetnik dovoljenja ima primarno odgovornost za varnost skozi življenjsko dobo jedrskih objektov, dokler se jih ne izvzame iz regulativnega nadzora. Te odgovornosti imetnika dovoljenja ni mogoče preložiti na druge.
(Glej določbe za člen 7(1)(novo)).
Predlog spremembe  19 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Države članice vzpostavijo in vzdržujejo zakonodajni in regulativni okvir za upravljanje varnosti jedrskih objektov. To vključuje nacionalne varnostne zahteve, sistem za izdajo dovoljenj za jedrske objekte in njihov nadzor ter prepoved njihovega delovanja brez dovoljenja ter sistem regulativnega nadzora, vključno s potrebnim izvrševanjem.	1. Države članice vzpostavijo in vzdržujejo zakonodajni in regulativni okvir, ki temelji na najboljši razpoložljivi praksi EU in mednarodni praksi, za upravljanje varnosti jedrskih objektov. To vključuje nacionalne varnostne zahteve, sistem za izdajo dovoljenj za jedrske objekte in njihov nadzor ter prepoved njihovega delovanja brez dovoljenja ter sistem regulativnega nadzora, prek začasnega odvzema, spremembe ali preklica dovoljenj, vključno s potrebnim izvrševanjem.
Obrazložitev
Glej obrazložitev k predlogu spremembe 11 za člen 3 (naslov).
Predlog spremembe  20 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Države članice oblikujejo zakonodajo za zagotovitev odvzema dovoljenja za delovanje jedrskega objekta v primerih hudih kršitev pogojev dovoljenja.
(Nov predlog spremembe; delni povzetek člena 8(2)).
Obrazložitev
Glej obrazložitev k predlogu spremembe 11 za člen 3 (naslov).
Predlog spremembe  21 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 2 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2b. Države članice zagotovijo, da vse organizacije, ki se ukvarjajo z dejavnostmi, neposredno povezanimi z jedrskimi objekti, oblikujejo politike, ki dajejo potrebno prednost jedrski varnosti.
Obrazložitev
Glej obrazložitev k predlogu spremembe 11 za člen 3 (naslov).
Predlog spremembe  22 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 2 c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2c. Države članice zagotovijo, da sta upravni organ in nacionalni regulativni sistem vsaj vsakih deset let predmet mednarodnega strokovnega pregleda, katerega cilj je stalno izboljševanje regulativne infrastrukture.
	Države članice o rezultatih mednarodnega strokovnega pregleda obvestijo Komisijo.
(Nov predlog spremembe; delni povzetek člena 4(5)).
Obrazložitev
Mednarodni strokovni pregled državam članicam in njihovim upravnim organom omogoča izmenjavo najboljše upravne prakse ter dosego skupnega razumevanja mednarodnih zahtev in zahtev Evropske skupnosti. To bi prispevalo k večji usklajenosti varnostnih zahtev na ravni Evropske skupnosti in k stalnemu izboljševanju jedrske varnosti v Skupnosti. Komisijo bi bilo zato treba obveščati o rezultatih mednarodnega strokovnega pregleda.
Predlog spremembe  23 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 2 d (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2d. Države članice lahko določijo varnostne ukrepe, ki so strožji od ukrepov, ki so določeni v tej direktivi.
(Nov predlog spremembe, besedilo v celoti vzeto iz člena 10)
Obrazložitev
Glej obrazložitev k predlogu spremembe 11 za člen 3 (naslov).
Predlog spremembe  24 Predlog direktive Člen 4 – naslov
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Upravni organi	Imenovanje in pristojnosti upravnih organov
Obrazložitev
Preoblikovani člen 4 pokriva upravne organe, njihove naloge, vire in pristojnosti. Še posebej bi bilo treba jasno okrepiti in podrobneje določiti neodvisnost upravnih organov od vlade in politike jedrske industrije.
Predlog spremembe  25 Predlog direktive Člen 4 – odstavek -1 (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	-1. Države članice imenujejo nacionalni upravni organ, pristojen za urejanje, nadziranje in ocenjevanje varnosti jedrskih objektov.
Obrazložitev
Glej obrazložitev k predlogu spremembe 18 za člen 4 (naslov).
Predlog spremembe  26 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo, da je upravni organ resnično neodvisen od vseh organizacij, katerih naloga je spodbujati, upravljati jedrske objekte ali utemeljevati družbene koristi, ter ne sme biti pod nobenim vplivom, zaradi katerega bi bila lahko ogrožena varnost.	1. Države članice zagotovijo dejansko neodvisnost upravnega organa. V ta namen poskrbijo, da pri opravljanju nalog, ki mu jih nalaga ta direktiva:
	(a) je upravni organ pravno ločen in funkcionalno neodvisen od vseh drugih javnih ali zasebnih subjektov, zlasti tistih, katerih naloga je spodbujati, upravljati jedrske objekte ali utemeljevati družbene koristi, ter ne sme biti pod nobenim vplivom, zaradi katerega bi bila lahko ogrožena varnost;
	(b) osebje upravnega organa in osebe, odgovorne za njegovo upravljanje, delujejo neodvisno od kakršnih koli interesov na trgu ter ne zahtevajo ali sprejemajo navodil od katere koli vlade ali drugega javnega subjekta.
	Ta zahteva ne posega v tesno sodelovanje z drugimi ustreznimi nacionalnimi organi, kjer je to primerno.
Obrazložitev
Pri podpiranju prizadevanja poročevalca za neodvisnost upravnega organa je to treba zagotoviti pri vseh njegovih dejavnostih in ne le, ko izvršuje "upravne dolžnosti".
Predlog spremembe  27 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Upravnemu organu se zagotovijo ustrezna pooblastila, pristojnosti ter finančni in človeški viri, da lahko izpolnjuje svoje odgovornosti in opravlja svoje dolžnosti. Ta organ nadzoruje in ureja varnost jedrskih objektov ter zagotavlja izvajanje varnostnih zahtev, pogojev in varnostnih predpisov.	2. Države članice zagotovijo, da ima upravni organ ustrezna pooblastila, pristojnosti ter finančne in človeške vire, da lahko izpolnjuje svoje odgovornosti in opravlja svoje dolžnosti. Upravni organ nadzoruje in ureja varnost jedrskih objektov ter zagotavlja, da so izpolnjene ustrezne varnostne zahteve in pogoji za izdajo dovoljenj.
Obrazložitev
Glej obrazložitev k predlogu spremembe 18 za člen 4 (naslov).
Predlog spremembe  28 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Upravni organ podeljuje dovoljenja in spremlja njihovo uporabo pri izbiri lokacije, načrtovanju, gradnji, začetku obratovanja, delovanju ali razgradnji jedrskih objektov.	črtano
Obrazložitev
Glej obrazložitev k predlogu spremembe 8 za člen 2 (točka 8) ter določbe, vključene v predlog spremembe 23 za člen 4(3a)(novo).
Predlog spremembe  29 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Države članice zagotovijo, da upravni organ opravlja ocene jedrske varnosti, preiskave in kontrole ter po potrebi izvršilne ukrepe v jedrskih objektih v celotni življenjski dobi objektov, tudi med razgradnjo.
(Nov predlog spremembe; delni povzetek člena 8(1)).
Obrazložitev
Glej obrazložitev k predlogu spremembe 18 za člen 4 (naslov).
Predlog spremembe  30 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 3 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3b. Države članice zagotovijo, da ima upravni organ pristojnost ukazati začasno ustavitev delovanja katerega koli jedrskega objekta v primerih, ko varnost ni zajamčena.
(Nov predlog spremembe; delni povzetek člena 8(3)).
Obrazložitev
Glej obrazložitev k predlogu spremembe 18 za člen 4 (naslov).
Predlog spremembe  31 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Upravni organi zagotovijo, da imajo imetniki dovoljenj dovolj zaposlenih z ustreznimi kvalifikacijami.	črtano
(Glej določbe, ponovno vključene v člen 7(3)).
Predlog spremembe  32 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Upravni organ in nacionalni regulativni sistem sta vsaj vsakih deset let predmet mednarodnega strokovnega pregleda, katerega cilj je stalno izboljševanje regulativne infrastrukture.	črtano
(Glej določbe, ponovno vključene v člen 3(2c)(novo) o pravnem okviru, ki ga vzpostavijo države članice).
Predlog spremembe  33 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 5 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	5a. Upravni organi držav članic izmenjujejo zglede najboljše regulativne prakse in dosežejo skupno razumevanje mednarodno sprejetih zahtev za jedrsko varnost.
Obrazložitev
Na ta način bi lahko dosegli uskladitev varnostnih zahtev in okvira za regulativne postopke v Evropski uniji.
Predlog spremembe  34 Predlog direktive Člen 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice javnost obveščajo o postopkih in rezultatih nadzora jedrske varnosti. Zagotovijo tudi, da upravni organi javnost učinkovito obveščajo o dogajanju na svojih področjih pristojnosti. Dostop do informacij se zagotovi v skladu z ustreznimi nacionalnimi in mednarodnimi obveznostmi.	Države članice javnost in Komisijo obveščajo o postopkih in rezultatih nadzora jedrske varnosti ter javnost takoj obvestijo, če pride do nesreče. Zagotovijo tudi, da upravni organi javnost učinkovito obveščajo o dogajanju na svojih področjih pristojnosti. Dostop do informacij se zagotovi v skladu z ustreznimi nacionalnimi in mednarodnimi obveznostmi.
Predlog spremembe  35 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 1 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice spoštujejo varnostne temelje IAEA (Varnostni temelji IAEA: Temeljna varnostna načela, varnostni standardi IAEA, serija št. SF-1 (2006). Upoštevajo obveznosti in zahteve, ki so vključene v Konvencijo o jedrski varnosti (IAEA INFCIRC 449 z dne 5. julija 1994).	1. Za izbiro lokacije, načrtovanje, gradnjo, delovanje in razgradnjo jedrskih objektov države članice uporabijo tiste dele varnostnih temeljev IAEA (Varnostni temelji IAEA: Temeljna varnostna načela, varnostni standardi IAEA, serija št. SF-1 (2006)), ki so potrebni za oblikovanje okvira Skupnosti za jedrsko varnost, kot je določeno v prilogi. Uporabljajo obveznosti in zahteve, ki so vključene v Konvencijo o jedrski varnosti¹.
	_________________________________________ ¹UL L 318, 11.12.1999, str. 20 in UL L 172, 6.5.2004, str. 7.
Obrazložitev
Glej uvodno izjavo 10. Zaradi sklicevanja na nezavezujoč akt v tej direktivi ta akt ne postane zavezujoč. Da bi bila vsebina temeljnih varnostnih načel zavezujoča, mora postati del zavezujočega akta. Priloga z določbami o varnostnih temeljih bi omogočila: ( i) skladnost s skupnimi praktičnimi navodili Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije za osebe, vključene v pripravo pravnih aktov v institucijah Skupnosti; (ii) pravno varnost besedila s „statičnim“ sklicevanjem na načela IAEA, kot je navedeno zgoraj.
Predlog spremembe  36 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 1 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Zlasti zagotovijo, da se izvajajo vsa veljavna načela, določena v varnostnih temeljih IAEA, da se zagotovi visoka raven varnosti jedrskih objektov, vključno z, med drugim, učinkovitimi ureditvami proti možnim radiološkim nevarnostim, preprečevanjem nesreč in odzivom nanje, obvladovanjem staranja, dolgoročnim ravnanjem z vsemi proizvedenimi radioaktivnimi snovmi ter obveščanjem prebivalstva in organov sosednjih držav.	črtano
Obrazložitev
Glej obrazložitev k predlogu spremembe 28 za člen 6(1)(1).
Predlog spremembe  37 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Kar zadeva varnost novih jedrskih reaktorjev, si države članice prizadevajo za razvoj dodatnih varnostnih zahtev v skladu s stalnim izboljševanjem varnosti na podlagi varnostnih ravni, razvitih v Združenju zahodnoevropskih upravnih organov za jedrsko varnost in v tesnem sodelovanju z evropsko skupino na visoki ravni za jedrsko varnost in ravnanje z odpadki.	2. Za pridobitev dovoljenj za gradnjo novih jedrskih reaktorjev si države članice prizadevajo za razvoj dodatnih varnostnih zahtev, ki odražajo stalno izboljševanje obratovalnih izkušenj obstoječih reaktorjev, vpogled, pridobljen z varnostno analizo delujočih objektov, najsodobnejšo metodologijo in tehnologijo ter rezultate varnostnih raziskav.
Obrazložitev
Ker se tehnologija in standardi izboljšujejo, je treba varnostne zahteve za jedrske objekte nenehno povečevati. Raven varnosti v jedrskih objektih mora težiti k popolnosti, da bi v vsakem trenutku imeli najboljšo možno varnost. Sklicevanja na varnostne ravni, ki jih je razvilo Združenje zahodnoevropskih upravnih organov za jedrsko varnost, ni mogoče vključiti v jedro direktive, saj skupne varnostne referenčne ravni za prihodnje reaktorje še niso dozorele. Komisija državam članicam ne more naložiti obveznosti, naj jih upoštevajo.
Predlog spremembe  38 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Komisija zagotovi, da vse tretje države, ki želijo pristopiti ali so v postopku pogajanj o njihovem pristopu k EU, izpolnjujejo vsaj standarde, določene v tej direktivi, in načela v prilogi, kot je določila IAEA.
Obrazložitev
Treba je zagotoviti, da države, ki mejijo na EU, upoštevajo vsaj enake standarde jedrske varnosti, saj imajo jedrske nesreče vedno čezmejne posledice.
Predlog spremembe  39 Predlog direktive Člen 7 – naslov
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Obveznosti imetnikov dovoljenj	Odgovornost imetnikov dovoljenj
Obrazložitev
Ta preoblikovani člen pokriva odgovornost imetnikov dovoljenj. Države članice zagotovijo, da je za varnost jedrskega objekta v prvi vrsti odgovoren imetnik dovoljenja, in sprejme primerne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da vsak imetnik dovoljenja izpolnjuje svojo odgovornost.
Predlog spremembe  40 Predlog direktive Člen 7 – odstavek -1 (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	-1. Države članice zagotovijo, da je za varnost jedrskega objekta v njegovi celotni življenjski dobi v prvi vrsti odgovoren imetnik dovoljenja. Te odgovornosti imetnika dovoljenja ni mogoče preložiti na druge.
(Nov predlog spremembe; delni povzetek člena 3(1) in (2)).
Predlog spremembe  41 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Imetniki dovoljenj načrtujejo, zgradijo, upravljajo in razgradijo svoje jedrske objekte v skladu z določbami iz člena 6(1) in (2).	1. Države članice zagotovijo, da so imetniki dovoljenj odgovorni za načrtovanje, gradnjo, delovanje in razgradnjo svojih jedrskih objektov v skladu z določbami iz člena 6.
Obrazložitev
Direktiva bi morala biti namenjena državam članicam in ne imetnikom dovoljenj.
Predlog spremembe  42 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Imetniki dovoljenja vzpostavijo in uvedejo sisteme za upravljanje, ki jih upravni organ redno preverja.	2. Države članice zagotovijo, da imetniki dovoljenja vzpostavijo in uvedejo sisteme za upravljanje, ki jih upravni organ redno preverja.
Predlog spremembe  43 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Imetniki dovoljenj zagotovijo dovolj finančnih in človeških virov za izpolnjevanje svojih obveznosti.	3. Države članice zagotovijo, da imetniki dovoljenj zagotovijo dovolj finančnih in človeških virov za izpolnjevanje svojih obveznosti. Osebje imetnikov dovoljenj je ustrezno usposobljeno za vse dejavnosti, ki so pomembne za jedrsko varnost.
Predlog spremembe  44 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Države članice zagotovijo, da upravni organ na podlagi poročila imetnika dovoljenja o vprašanjih v zvezi z zaposlovanjem, kot so zdravje in varnost ter varnostna kultura, kvalifikacije in usposabljanje, število zaposlenih in uporaba podizvajalcev, redno ocenjuje, ali je osebje imetnika dovoljenja dovolj številno in usposobljeno, saj je to pogoj za zagotavljanje jedrske varnosti.
Obrazložitev
Na splošno se priznava, da človeški dejavnik predstavlja pomemben del tveganja pri jedrskih dejavnostih. Medtem ko je odgovornost imetnika dovoljenja jasna, je poročanje o varnostni kulturi v zvezi s človeškim dejavnikom mogoče izboljšati. Redno poročanje bo omogočilo izboljšanje. Ta predlog spremembe je v skladu s predlogom spremembe 35 poročevalca in ga dopolnjuje.
Predlog spremembe  45 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Pristojni upravni organi vsake tri leta Evropski komisiji in evropskim socialnim partnerjem predložijo poročilo o jedrski varnosti in varnostni kulturi. Komisija lahko v posvetovanju z evropskimi socialnimi partnerji predlaga izboljšave za zagotavljanje jedrske varnosti, vključno z varovanjem zdravja na najvišji možni ravni v EU.
Obrazložitev
Temeljna varnostna načela, na katere se sklicuje Komisija in ki naj bi bila sprejeta s poročevalčevim predlogom spremembe 43, ne določajo, kako je treba izboljšati izkušnje na področju jedrske varnosti, še zlasti v zvezi z zdravjem in varnostjo. Izmenjava informacij in izkušenj, ki bodo pripomogle k izboljšavam, in oblikovanje varnostne kulture na ravni EU bosta koristila vsem, državam članicam, upravnim organom, Komisiji, upravljavcem in predstavnikom delavcev. Socialni partnerji, ki jih to zadeva, so tisti, ki so vključeni v medsektorski in sektorski socialni dialog v sektorju električne energije.
Predlog spremembe  46 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Upravni organ v jedrskih objektih opravlja ocene jedrske varnosti, preiskave, kontrole in po potrebi izvršilne ukrepe skozi celotno življenjsko dobo objektov, tudi med razgradnjo.	črtano
(Glej določbe, ponovno vključene v člen 4 – odstavek 3a(novo)).
Predlog spremembe  47 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. V primeru resnih ali ponavljajočih se kršitev varnostnih predpisov v jedrskem objektu lahko upravni organ odvzame dovoljenje za delovanje.	črtano
(Glej določbe, ponovno vključene v člen 3(2a)(novo)).
Predlog spremembe  48 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Upravni organ lahko odredi prekinitev delovanja katere koli jedrske elektrarne, če meni, da varnost ni v celoti zagotovljena.	črtano
(Glej določbe, ponovno vključene v člen 4(3b)(novo)).
Predlog spremembe  49 Predlog direktive Člen 9
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice zagotovijo ustrezno izobraževanje in usposabljanje za stalno teoretično in praktično usposabljanje na področju jedrske varnosti, in sicer ločeno ter prek meddržavnega sodelovanja.	Za zagotovitev ustreznih nacionalnih človeških virov in ohranjanje znanja na področju jedrske energije države članice zagotovijo, da sta izobraževanje in usposabljanje za osnovno in stalno teoretično in praktično usposabljanje na področju jedrske varnosti, vključno s programi izmenjave, na voljo na nacionalni ravni, po potrebi prek meddržavnega sodelovanja.
Predlog spremembe  50 Predlog direktive Člen 10
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Člen 10	črtano
Prednost za varnost
Države članice lahko določijo varnostne ukrepe, ki so strožji od ukrepov, ki so določeni v tej direktivi.
(Glej določbe, ponovno vključene v člen 3(2d)(novo)).
Predlog spremembe  51 Predlog direktive Člen 11
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice Komisiji predložijo poročilo o izvajanju te direktive, in sicer najpozneje [tri leta po začetku veljavnosti], nato pa vsaka tri leta. Komisija na podlagi prvega poročila pripravi poročilo Svetu o napredku pri izvajanju te direktive, po potrebi pa priloži tudi zakonodajne predloge.	Države članice Komisiji poročajo o izvajanju te direktive v istem času in enako pogosto kot za nacionalna poročila v okviru pregledovalnih sestankov na podlagi Konvencije o jedrski varnosti. Komisija na podlagi tega poročila pripravi poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o napredku pri izvajanju te direktive, po potrebi pa priloži tudi zakonodajne predloge.
Obrazložitev
(i) Treba je zagotoviti dobro usklajenost s poročili držav članic na podlagi ustreznih določb Konvencije o jedrski varnosti.(ii) Nadzorovanje, poročanje in preglednost so izredno pomembni za izvajanje te direktive. To je bistveno za zagotovitev sodelovanja Evropskega parlamenta v zadevah na podlagi poglavja III Pogodbe Euratom, omogoča pa mu tudi, da je dobro obveščen.
Predlog spremembe  52 Predlog direktive Člen 12 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do [dve leti po datumu iz člena 13]. Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov in korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.	Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do [dve leti po datumu iz člena 13]. Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov.
Predlog spremembe  53 Predlog direktive Priloga (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Priloga
	VARNOSTNI CILJ
	Temeljni varnostni cilj je delavce in splošno javnost zaščititi pred škodljivimi učinki ionizirajočega sevanja, ki ga lahko povzročijo jedrski objekti.
	1. Za zaščito delavcev in splošne javnosti se z jedrskimi objekti upravlja tako, da se zagotavlja najvišje varnostne standarde, ki jih je mogoče doseči ob upoštevanju ekonomskih in socialnih faktorjev.
	Poleg ukrepov, ki zadevajo varovanje zdravja in so navedeni v temeljnih standardih Euratom (direktiva 96/29/Euratom), se sprejmejo naslednji ukrepi:
	– omejevanje verjetnosti dogodkov, ki bi lahko privedli do izgube nadzora nad sredico jedrskega reaktorja, jedrsko verižno reakcijo, radioaktivnim virom, in
	– blažitev posledic, če bi prišlo do omenjenih dogodkov.
	2. Temeljni varnostni cilj se upošteva pri vseh jedrskih objektih in v vseh fazah njihove življenjske dobe.
	VARNOSTNA NAČELA
	Prvo načelo: Odgovornost za varnost
	Vsaka država članica zagotovi, da je za varnost jedrskega objekta primarno odgovoren imetnik ustreznega dovoljenja in da sprejme primerne ukrepe, s katerimi zagotavlja, da vsak imetnik dovoljenja izpolnjuje svoje odgovornosti.
	1.1 Vsaka država članica zagotovi, da je imetnik dovoljenja izvedel ukrepe za:
	– vzpostavitev in ohranjanje potrebne usposobljenosti;
	– zagotavljanje ustreznega usposabljanja in informacij;
	– vzpostavitev postopkov in ureditve za ohranjanje varnosti v vseh razmerah;
	– preverjanje primerne zasnove in ustrezne kakovosti jedrskih objektov;
	– zagotavljanje varnega nadzora nad vsem radioaktivnim materialom, ki se uporabi, proizvede ali skladišči;
	– zagotavljanje varnega nadzora nad vsemi proizvedenimi radioaktivnimi odpadki
	za izpolnjevanje odgovornosti v zvezi z varnostjo jedrskega objekta.
	Obveznosti se izpolnijo v skladu z veljavnimi varnostnimi cilji in zahtevami, kot jih določi ali odobri upravni organ, njihovo izpolnitev pa je treba zagotoviti z izvajanjem sistema upravljanja.
	Drugo načelo: Vodstvo in upravljanje za varnost
	V vseh organizacijah, ki jih zadeva jedrska varnost, je treba vzpostaviti in vzdrževati učinkovito vodstvo in upravljanje za varnost.
	2.1 Vodstvo, pristojno za varnostne zadeve, je na najvišji ravni organizacije. Oblikuje in vzdržuje se učinkovit sistem upravljanja, ki vključuje vse elemente upravljanja, tako da se zahteve po varnosti določijo in izvajajo skladno z drugimi zahtevami, vključno s tistimi, ki se nanašajo na delovno uspešnost, kakovost in varnost, ter da varnost zaradi drugih zahtev ni ogrožena.
	S sistemom upravljanja se prav tako zagotovi spodbujanje varnostne kulture, redno ocenjevanje učinkovitosti varnosti ter uporabo znanja, pridobljenega z izkušnjami.
	2.2 Varnostna kultura, ki določa odnos vseh zadevnih organizacij in posameznikov do vprašanja varnosti in njihovo ravnanje v zvezi z njo, mora biti vključena v sistem upravljanja. Varnostna kultura zajema:
	– individualno in skupno zavezanost varnosti vodstva, uprave in osebja na vseh ravneh;
	– odgovornost organizacij in posameznikov v zvezi z varnostjo na vseh ravneh;
	– ukrepe za spodbujanje kritičnega odnosa in želje po učenju ter izogibanje samozadovoljnosti v zvezi z varnostjo.
	2.3 Sistem upravljanja prepozna celoten spekter medsebojnih vplivov med posamezniki in tehnologijo ter organizacijami na vseh ravneh. Da bi preprečili večje človeške in organizacijske napake v zvezi z varnostjo, se upošteva človeški dejavnik ter podpira uspešne rezultate in dobro prakso.
	Tretje načelo: Ocena varnosti
	Pred gradnjo in začetkom obratovanja jedrskega objekta ter med njegovo celotno življenjsko dobo se izvedejo celovite in sistematične varnostne ocene. Uporabi se stopenjski pristop, ki upošteva obseg morebitnih tveganj, ki jih predstavlja jedrski objekt.
	3.1 Upravni organ zahteva oceno jedrske varnosti za vse jedrske objekte, v skladu s stopenjskim pristopom. Ocena o varnosti vključuje sistematično analizo normalnega delovanja in njegovih učinkov, načinov, na katere lahko pride do napak, ter posledic teh napak. Ocene o varnosti zajemajo varnostne ukrepe, potrebne za nadzor nevarnosti, načrtov in zasnovane varnostne značilnosti pa so ocenjeni, da se dokaže, da izpolnjujejo pričakovane varnostne naloge. Kadar se zahtevajo nadzorni ukrepi ali ukrepi upravljavca za ohranitev varnosti, se opravi začetna ocena o varnosti, s katero se dokaže, da je ureditev trdna in zanesljiva. Država članica odobri dovoljenje za jedrski objekt šele potem, ko se po presoji upravnega organa zadovoljivo pokaže, da so varnostni ukrepi, ki jih je predlagal imetnik dovoljenja, ustrezni.
	3.2 Zahtevana ocena varnosti se ponovi v celoti ali deloma, če je to potrebno kasneje pri izvajanju dejavnosti, da se upoštevajo spremenjene okoliščine (kot je uporaba novih standardov ali znanstvenega in tehnološkega razvoja), povratne informacije o izkušnjah pri delovanju, spremembe in učinki staranja. Za dejavnosti, ki se nadaljujejo za daljša obdobja, se ocene preverijo in ponovijo po potrebi. Nadaljevanje dejavnosti je pogojeno s ponovnimi ocenami, ki dokazujejo, da so varnostni ukrepi še vedno ustrezni.
	3.3 V okviru zahtevane ocene varnosti se določijo in analizirajo znanilci nesreče (predhodni dogodki, ki bi lahko privedli do nesreče) ter sprejmejo ukrepi za njeno preprečitev.
	3.4 Za dodatno okrepitev varnosti se vzpostavijo postopki za povratne informacije in analizo obratovalnih izkušenj v lastnem objektu in drugih objektih, med drugim v zvezi s predhodnimi dogodki, znanilci nesreče, skorajšnjimi nesrečami, nesrečami in nedovoljenimi dejanji, da se na podlagi izkušenj pridobi in izmenja znanje in da se skladno s tem znanjem deluje.
	Četrto načelo: Optimizacija varnosti
	Države članice zagotovijo, da so jedrski objekti izboljšani tako, da zagotovijo najvišjo raven varnosti, ki jo je razumno mogoče doseči, ne da bi čezmerno omejili njihovo obratovanje.
	4.1 Za optimizacijo varnosti je potrebna presoja glede relativnega pomena različnih dejavnikov, med katerimi so:
	– verjetnost pojava predvidljivih dogodkov in posledice;
	– velikost in razširjenost radiacijskih doz;
	– ekonomski, socialni in okoljski dejavniki, ki izhajajo iz nevarnosti sevanja;
	– optimizacija varnosti pomeni tudi uporabo dobre prakse ter zdravega razuma, kolikor je to mogoče v vsakdanjih dejavnostih.
	Peto načelo: Preprečevanje in blažitev posledic
	Države članice zagotovijo, da si na vse načine prizadeva za preprečevanje in ublažitev jedrskih nesreč ali nesreč, povezanih z jedrskimi objekti.
	5.1 Vsaka država članica zagotovi, da si imetnik dovoljenja na vse načine prizadeva za:
	– preprečitev ponovitve nenormalnih pogojev ali nesreč, ki bi lahko privedli do izgube nadzora;
	– za preprečitev zaostritve nenormalnih pogojev ali nesreč, do katerih dejansko pride; ter
	– blažitev morebitnih škodljivih učinkov nesreče
	z izvajanjem „obrambe v globino“.
	5.2 Z izvajanjem „obrambe v globino” se zagotovi, da nobena posamezna tehnična, človeška ali organizacijska napaka ne more privesti do škodljivih učinkov, ter se nadalje zagotovi izredno nizko verjetnost kombinacije napak, ki bi lahko spodbudile večje škodljive učinke.
	5.3 „Obramba v globino” se izvaja s kombinacijo številnih zaporednih in neodvisnih ravni zaščite, ki bi morale vse odpovedati, da bi prišlo do škodljivih učinkov za delavce ali splošno javnost. Ravni „obrambe v globino” zajemajo:
	– ustrezno izbiro lokacije;
	– ustrezno zasnovo jedrskega objekta, ki vključuje:
	visoko kakovost zasnove in izgradnje;
	visoko zanesljivost sestavnih delov in opreme;
	nadzor, sisteme omejevanja in zaščite ter nadzorne elemente;
	– ustrezno organizacijo, ki vključuje:
	učinkovit sistem upravljanja, v katerem je uprava trdno zavezana varnostni kulturi;
	celovite operativne postopke in prakse;
	celovite postopke za upravljanje v primeru nesreč;
	predpise v zvezi s pripravljenostjo na izredne razmere.
	Šesto načelo: Pripravljenost in odziv na izredne razmere
	Države članice zagotovijo, da so predpisi v zvezi s pripravljenostjo in odzivi na izredne razmere v primeru nesreč v jedrskih objektih v skladu z direktivo 96/29/Euratom.
Obrazložitev
Temeljna varnostna načela IAEA in Konvencije o jedrski varnosti zajemajo tudi različne vrste dejavnosti in objektov, ki niso vključeni v predlagano direktivo. Priloga vključuje omenjena načela, ki so prilagojena za okvir EU in ki jih zajema ta predlog. Pri njihovi prilagoditvi je treba pojasnitev člena 6.1, kot je predlagana v drugem predlogu spremembe, povezati s prilogo.

OBRAZLOŽITEV

Komisija želi s predlogom direktive ponovno sprožiti postopek oblikovanja skupnega okvira EU za jedrsko varnost, ki se je prvotno začel leta 2003.

Cilj je doseči okvir EU za jedrsko varnost, ki bo temeljil na številnih operativnih ciljih, in sicer na krepitvi vloge nacionalnih upravnih organov, povečanju njihove neodvisnosti in zagotovitvi visoke ravni preglednosti v zvezi z varnostjo jedrskih objektov. V ta predlog so vključena načela glavnih obstoječih mednarodnih instrumentov, kot je Konvencija o jedrski varnosti, pa tudi delo na področju varnosti, ki ga opravlja Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA).

Poročevalec posebej pozdravlja ta predlog, ki prispeva h krepitvi sedanjega evropskega pravnega okvira, s čimer se bosta izboljšala preglednost in upravljanje jedrskih dejavnosti. Evropski parlament je večkrat pozval[1], da je na področju jedrske varnosti, upravljanja radioaktivnih odpadkov in razgradnje jedrskih objektov nujno treba sprejeti trdno zakonodajo in sprejeti konkretne ukrepe na ravni Skupnosti. To je posebej pomembno zaradi pomena jedrske energije, ki se proizvaja v 15 od 27 držav članic in izpolnjuje približno tretjino potreb po električni energiji v Evropski uniji. Glede na sorazmeren „preporod“ jedrske energije – v štirih državah članicah je v izgradnji šest novih reaktorjev – in podaljšanje obratovanja jedrskih objektov, pa tudi glede na pomen jedrske energije kot bistvenega dejavnika pri doseganju neodvisnosti Evropske unije na področju energetske politike ter cilja zmanjševanja emisij CO₂ v boju proti podnebnim spremembam, se bo njen pomen verjetno še povečal.

V zvezi s tem bi želel poročevalec poudariti, da ima kljub temu, da je odločitev o vključitvi jedrske energije v mešanico energetskih virov prepuščena državam članicam, Evropska unija bistveno vlogo pri zagotavljanju razvoja tega vira energije, ki ga urejajo omejujoča pravila in regulativni okvir na podlagi Pogodbe Euratom. Zdaj nesporno velja, da ima Komisija pristojnost na področju jedrske varnosti na podlagi členov 31 in 32 Pogodbe Euratom, da bi določila enotne varnostne standarde za zaščito delavcev in splošne javnosti ter zagotovila uporabo teh standardov, kot je bilo potrjeno v sodbi Sodišča Evropskih skupnosti v zadevi 29/99 Komisija proti Svetu[2].

Poleg tega pristop, ki ga je ohranila Komisija, utira pot razvoju zakonodajnega korpusa usklajenih standardov za jedrsko varnost in izpeljane zakonodaje, ki tvori okvir za nacionalna pravila držav članic o jedrski varnosti. V zvezi z Euratomovi sporazumi o sodelovanju na področju jedrske varnosti sta pomembna tudi nadzor nad jedrskim materialom in pomoč tretjim državam, da bi zagotovili, da se vse jedrske dejavnosti opravljajo v skladu z najvišjimi varnostnimi standardi. Zaradi tega ta predlog krepi mednarodno verodostojnost prispevka Euratoma na področju jedrske varnosti.

PRIPOROČILA POROČEVALCA

I – Možna politika:

Možna politika, ki jo je ohranila Komisija, sestoji iz priprave zakonodaje ES, ki oblikuje skupni okvir, temelječ na obstoječih mednarodnih pravilih, ki jih je pripravila že IAEA in jih dopolnjujejo dodatne zahteve za nove jedrske objekte, namen pa je doseganje, ohranjanje in stalno izboljševanje jedrske varnosti v Skupnosti. Okvir določa varnostna načela, poleg tega pa državam članicam nalaga obveznost, da sprejmejo zakonodajni in regulativni okvir, s katerim bodo zagotovile ureditev in nadzor jedrskih objektov, predvsem s pripravo nacionalnih varnostnih zahtev, sistemom izdajanja dovoljenj za jedrske objekte, neodvisnim upravnim organom, sistemom nadzora ter oceno in kontrolo jedrskih objektov.

(i) Poročevalec se na splošno strinja s to možnostjo, saj na področju deljene odgovornosti z državami članicami v celoti spoštuje načelo subsidiarnosti. Poleg tega omogoča dovolj prožnosti pri izvajanju direktive, varnostna načela so splošno opredeljena (tista, ki so omenjena v direktivi), države članice pa so odgovorne za sprejetje potrebnih ukrepov, pri čemer imajo proste roke za sprejetje strožjih pravil.

Ta pristop je v skladu z načelom nacionalne odgovornosti za varnost jedrskih objektov, pri čemer ima primarno odgovornost imetnik dovoljenja pod nadzorom nacionalnega upravnega organa.

V zvezi s tem bi poročevalec predlagal manjšo izboljšavo glede vrstnega reda v strukturi osnutka predloga, da bi bila bolje razvidna hierarhija norm in odgovornosti med opredelitvijo nacionalnega regulativnega okvira, vlogo neodvisnega upravnega organa ter načeli in zahtevami za sprejetje in odgovornostjo imetnika dovoljenja.

(ii) Poročevalec je prepričan, da okvir direktive obenem zagotavlja dejansko uskladitev varnostnih načel: državam članicam je v predlogu naročeno, naj spoštujejo načela IAEA ter obveznosti Konvencije o jedrski varnosti, ki je bila sklenjena pod okriljem te agencije. To kaže, da Komisija priznava, da potrebna pravila na mednarodni ravni že obstajajo in so dobro razvita. To je dobra podlaga za zakonodajo Skupnosti, katere namen je zagotoviti dejansko in enotno izvajanje v državah članicah.

Poročevalec meni tudi, da so standardi, metode in navodila IAEA dober okvir zgledov najboljših priznanih praks na mednarodni ravni, iz katerih izhaja večina nacionalnih zahtev. Z njihovo vključitvijo v pravo Skupnosti bo zagotovljeno izpolnjevanje obveznosti na ravni EU, Komisija pa bo dobila ustrezna orodja za nadzor in sankcije v zvezi s spoštovanjem teh pravil ter za zagotovitev skladnosti nacionalnih zakonodaj z določbami direktive.

II – Verodostojnost procesa usklajevanja varnostnih pravil:

(i) Poročevalec je zaskrbljen glede zagotovitve dejanske neodvisnosti upravnega organa.

Osnovna dodana vrednost predlagane direktive je okrepitev vloge upravnega organa v nacionalni zakonodaji. Poročevalec meni, da bi bilo treba to vlogo bolje opredeliti ter povečati neodvisnost tega organa. S tem bi mu zagotovili legitimnost, saj bi bil pristojen za sprejetje vseh potrebnih nujnih ukrepov, vključno s začasno ustavitvijo delovanja jedrskega objekta (glej preoblikovani člen 4).

(ii) Pravna varnost ureditve na ravni EU

Temelji, zahteve in smernice, ki jih določi IAEA, sestavljajo skupek pravil in okvir praks, na katerih bi morale temeljiti zakonodaja Skupnosti in nacionalne varnostne zahteve. Komisija priznava zlasti, da deset temeljnih načel, ki jih je IAEA objavila leta 2006, tvori enoten sklop pravil in podlago, na kateri naj bi vzpostavili varnostne zahteve držav članic. Ker pa so to zgolj nezavezujoča priporočila, poročevalec meni, da jih v pravo Skupnosti ni mogoče vključiti zgolj s sklicevanjem na serijo varnostnih standardov IAEA v tej direktivi, in predlaga, da bi direktivi dodali prilogo s temeljnimi varnostnimi načeli. Tak pristop prinaša jasno prednost zaradi večje gotovosti pri urejanju na ravni Skupnosti, obenem pa pravno podlago za izvajanje teh načel, s tem pa bi prišlo tudi do učinkovite uskladitve na ravni EU.

V zvezi z obveznostmi na podlagi Konvencije o jedrski varnosti poročevalec pozdravlja neposredno sklicevanje v direktivi na obveznosti, ki jih sprejmejo države članice.

Vlogo, ki je dodeljena Združenju zahodnoevropskih upravnih organov za jedrsko varnost (WENRA) ter skupini na visoki ravni za približevanje in razvoj dodatnih varnostnih zahtev za „nove reaktorje“, je nejasna. Poročevalca status ad hoc skupin (WENRA je neuradna zveza upravnih organov za jedrsko varnost) ne skrbi toliko kot dejstvo, da ravni varnosti in standardi za prihodnjo tehnologijo še niso dodelani. Direktiva ne more predvideti rezultatov tega procesa in držav prisiliti v njihovo izvajanje. Poročevalec vidi ta proces kot vir pravne negotovosti. V skladu z načelom subsidiarnosti bi raje zagovarjal spodbujanje držav članic, da bi si prizadevale k stalnemu izboljševanju varnostnih standardov. Ko bodo upoštevale najboljšo razpoložljivo prakso, najboljše pridobljene izkušnje ter tehnološki razvoj in izboljšave, bo usklajevanje pomenilo prizadevanje za popolnost, saj se bodo ravni varnostnih standardov povečevale, izboljšave pa nenehno izvajale.

III – Preglednost

(i) Treba je okrepiti sedanji pravni okvir, da se povečata preglednost in javno odobravanje.

Poročevalec podpira sklicevanje na ustrezne mednarodne konvencije. Tudi na tem področju je bil pripravljen sklop predpisov, da bi zagotovili dostop do informacij, sodelovanje javnosti in preglednost na nacionalni, mednarodni ali čezmejni ravni, kot sta aarhuška konvencija ali konvencija iz Espooja. S tem, ko direktiva od držav članic zahteva izpolnjevanje njihovih obveznosti, daje Komisiji orodja za zagotovitev, da bodo učinkovito poskrbele za preglednost postopka odločanja ter rezultatov nadzora na področju varnosti.

(ii) Poročevalec meni, da so nadzorovanje, poročanje in preglednost bistveni deli okvirne direktive.

Poudarja, da je treba zagotoviti vključitev Evropskega parlamenta v zadeve, za katere veljajo določbe Pogodbe Euratom, in mu zlasti dati orodja, da bo dobro obveščen ter da bo spremljal dejavnosti na področju jedrske varnosti.

Komisija bi morala Evropski parlament ustrezno obveščati o rednih poročilih o izvajanju direktive, ki jih je treba pripraviti v skladu s členom 11, njihova pogostost pa bi morala sovpadati z zahtevami Konvencije o jedrski varnosti in postopkom njene revizije.

Obe poročili ter mednarodni strokovni pregledi prispevajo k opredelitvi področij najboljše prakse ter krepijo stalno izboljševanje jedrske varnosti v Skupnosti. Evropski parlament mora biti del tega procesa.

Iz zgoraj navedenih razlogov poročevalec predlaga, da se predlog Komisije spremeni.

• [1]  Maldeikisovo poročilo o oceni Euratoma – 50 let evropske jedrske politike (A6-0129/2007, z dne 2. 4. 2007); Reulovo poročilo o konvencionalnih virih energije in energetskih tehnologijah (A6-0348/2007, z dne 24. 10. 2007).
• [2]  Zadeva C-29/99, Komisija Evropskih skupnosti proti Svetu Evropske unije, Recueil 2002, str. I-11221.

MNENJE ODBORA ZA PRAVNE ZADEVE O PRAVNI PODLAGI

1.4.2009

Angelika Niebler

predsednica

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

BRUSELJ

Zadeva:           Mnenje o pravni podlagi predloga Direktive Sveta (Euratom) o vzpostavitvi okvira Skupnosti za jedrsko varnost

(KOM(2008)0790 – C6‑0026/2009 – 2008/0231(CNS))

Spoštovana gospa predsednica,

Odbor za pravne zadeve se je v skladu s členom 35(3) poslovnika odločil, da bo na lastno pobudo obravnaval vprašanje pravne podlage zgoraj omenjenega predloga Komisije.

Odbor je omenjeno vprašanje obravnaval na seji dne 31. marca 2009.

Odbor za industrijo trenutno obravnava predlog sklepa Sveta o določitvi okvira Skupnosti za jedrsko energijo. Poročevalec v odboru je Gunnar Hökmark. Odbor za okolje je dal svoje mnenje (poročevalka: Rebecca Harms). Poročevalka Rebecca Harms je v svojem osnutku mnenja predlagala, da se k obstoječi pravni podlagi, členoma 31 in 32 Pogodbe Euratom, doda kot pravna podlaga člen 175(1) Pogodbe o ES.

Osnova za predlagano zakonodajo

V zadnjem desetletju je to tretji poskus uvedbe novih pravil o jedrski varnosti (prejšnja predloga iz leta 2002 in 2003 sta bila umaknjena).

Namen predloga iz leta 2002 je bil „določiti temeljne obveznosti in splošna načela varnosti jedrskih objektov", ki „bodo kasneje dopolnjeni z vzpostavitvijo skupnih standardov in nadzornih mehanizmov za zagotovitev visoke ravni varnosti (...)”. Pri reviziji v letu 2003 je bila zahteva po uvedbi osnovnih obveznosti in skupnih standardov umaknjena in nadomeščena z mehanizmi Skupnosti, ki naj bi zagotavljali spoštovanje skupnih načel glede jedrske varnosti in vključujejo zlasti skupnostni sistem preverjanja. V zadnjem predlogu taki mehanizmi niso predvideni in v skladu z njim tudi ni skupnostnega preverjanja. Namesto tega se v osnutku direktive uveljavljajo zgolj zahteve iz Konvencije o jedrski varnosti Mednarodne agencije za atomsko energijo.

Komisija je kot pravno podlago predlagala člena 31 in 32 Pogodbe Euratom. Postavlja se vprašanje, ali bi bilo treba dodati tudi člen 175(1) Pogodbe o ES, da bi lahko Parlament sodeloval v postopku soodločanja. Drug predlog, ki je bil predstavljen, je ta, da bi se člen 203 Pogodbe Euratom uporabil v povezavi s členoma 31 in 32 ali namesto njiju, zato da bi zajeli tudi tehnološke vidike jedrske varnosti in okoljske vidike.

Obravnavane pravne podlage

Zaradi večje preglednosti so ustrezne odločbe iz pogodb tu v celoti navedene.

Člen 31, Pogodba Euratom

Komisija izdela temeljne standarde potem, ko pridobi mnenje skupine oseb, ki jih imenuje Znanstveno-tehnični odbor izmed znanstvenih izvedencev iz držav članic, zlasti izvedencev za javno zdravje. Komisija o tako izdelanih temeljnih standardih zahteva mnenje Ekonomsko-socialnega odbora.

Svet po posvetovanju z Evropskim parlamentom na predlog Komisije, ki mu posreduje mnenja odborov, s kvalificirano večino določi temeljne standarde.

Člen 32, Pogodba Euratom

Na zahtevo Komisije ali države članice se lahko temeljni standardi revidirajo ali dopolnijo v skladu s postopkom iz člena 31.

Komisija mora preučiti vsako predloženo zahtevo države članice.

Izraz „temeljni standardi” je v členu 30 Pogodbe Euratom opredeljen tako:

Člen 30, Pogodba Euratom

V Skupnosti se določijo temeljni standardi za varovanje zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi, ki izvirajo iz ionizirajočih sevanj.

Izraz „temeljni standardi“ pomeni:

		a)        najvišje dovoljene doze, ki še zagotavljajo ustrezno varnost;

		b)        največjo dovoljeno izpostavljenost in kontaminacijo,

		c)        temeljna načela, ki urejajo zdravstveni nadzor delavcev.

Treba je opozoriti, da so te določbe vsebovane v Poglavju III Varovanje zdravja pod Naslovom dve Pogodbe Euratom.

Predlagano je bilo, da se člen 175(1) Pogodbe o ES doda kot pravna podlaga:

Člen 175(1)

1. Svet se v skladu s postopkom iz člena 251 ter po posvetovanju z Ekonomsko-socialnim odborom in Odborom regij odloči, katere ukrepe naj Skupnost sprejme za doseganje ciljev iz člena 174.

Člen 174, na katerega se sklicuje člen 175, določa naslednje:

Člen 174

1. Okoljska politika Skupnosti prispeva k uresničevanju naslednjih ciljev:

­ ohranjanju, varstvu in izboljšanju kakovosti okolja;

­ varovanje človekovega zdravja;

­ skrbni in preudarni rabi naravnih virov;

­ spodbujanju ukrepov na mednarodni ravni za reševanje regionalnih ali globalnih okoljskih problemov.

2. Cilj okoljske politike Skupnosti je doseči visoko raven varstva, pri čemer se upošteva raznolikost razmer v posameznih regijah Skupnosti. Politika temelji na previdnostnem načelu in na načelih, da je treba delovati preventivno, da je treba okoljsko škodo prednostno odpravljati pri viru in da mora plačati povzročitelj obremenitve.

V tej zvezi usklajevalni ukrepi, ki ustrezajo zahtevam varstva okolja, vključujejo, kadar je to primerno, zaščitno klavzulo, ki državam članicam dovoljuje, da iz negospodarskih okoljskih razlogov sprejmejo začasne ukrepe, za katere velja nadzorni postopek Skupnosti.

3. Pri oblikovanju svoje okoljske politike Skupnost upošteva:

­ razpoložljive znanstvene in tehnične podatke;

­ okoljske razmere v različnih regijah Skupnosti;

­ možne koristi in stroške ukrepanja ali neukrepanja;

­ gospodarski in socialni razvoj Skupnosti kot celote in uravnotežen razvoj njenih regij.

4. V okviru svojih pristojnosti Skupnost in države članice sodelujejo s tretjimi državami in pristojnimi mednarodnimi organizacijami. Podrobnosti sodelovanja Skupnosti so lahko predmet sporazumov med Skupnostjo in zadevnimi tretjimi osebami, o teh sporazumih pa se pogajajo in jih sklepajo v skladu s členom 300.

Prejšnji pododstavek ne posega v pristojnost držav članic glede pogajanj v mednarodnih organih in glede sklepanja mednarodnih sporazumov.

Člen 203, Pogodba Euratom

Če se izkaže, da je zaradi doseganja enega od ciljev potrebno ukrepanje Skupnosti, ta pogodba pa ne predvideva potrebnih pooblastil, Svet na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom soglasno sprejme ustrezne ukrepe.

Osnove razčlembe

Treba je pojasniti, zakaj je izbira pravne podlage pomembna. Po eni strani, kot je poudarilo Sodišče, je izbira pomembna „z ustavnega vidika”[1], saj se Skupnost upravlja po načelu prenosa pristojnosti. Poenostavljeno to pomeni, da lahko Skupnost ukrepa samo, kadar je za to pristojna po ustanovnih pogodbah. Po drugi strani pa nastopijo težave, kadar ni pravne podlage, ki bi zajemala ukrepe Skupnosti (ko ni „zadostne pristojnosti“), ali kadar se zaradi spremembe pravne podlage spremeni postopek sprejemanja zakonodaje. Zgovoren primer je mnenje generalnega pravobranilca Jacobsa v zadevi C-314/99 Nizozemska proti Komisiji[2], ko bi sprememba pravne podlage pomenila, da bi bilo treba akt sprejeti po drugačnem postopku kot je bil tisti, po katerem je bil dejansko sprejet.

Kot je pravna služba Parlamenta poudarila tudi v primeru British American Tobacco[3], napačna izbira pravne podlage v primeru, ko sproži nepravilnosti v postopku, ki se uporablja za sprejemanje akta, ni zgolj formalna napaka in lahko povzroči njegovo razveljavitev, saj posega v njegov temelj in povzroči njegovo nezakonitost.

Zato je Sodišče objavilo enotna merila, ki jih je treba pri ugotavljanju primernosti pravne podlage upoštevati:

(1) Izbira pravne podlage za ukrep mora temeljiti na objektivnih, sodno preverljivih dejavnikih.

(2) Ti dejavniki vključujejo zlasti cilj in vsebino ukrepa.

(3) Želja neke institucije, da bi močneje sodelovati pri sprejemanju nekega ukrepa, iz drugih razlogov opravljeno delo na področju dejavnosti, ki jo zajema ukrep, ter okoliščine, v katerih je bil ukrep sprejet, niso pomembni[4].

Da bi mogli razčleniti cilj in vsebino predlaganega ukrepa, je treba pregledati izvirni predlog Komisije ter upoštevati spremembe, ki jih je predlagal odgovorni odbor ter mnenje odbora za okolje.

Cilj in vsebina predlagane zakonodaje

V obrazložitvenem memorandumu k predlogu Komisije[5] sta cilj in vsebina predloga direktive takole opisana:

„Cilj tega osnutka direktive o vzpostavitvi okvira Skupnosti za jedrsko varnost je ponovno začeti postopek za vzpostavitev skupnega okvira EU za jedrsko varnost s posodobitvijo in nadomestitvijo predloga Komisije za direktivo Sveta (Euratom) o določitvi osnovnih obveznosti in splošnih načel o varnosti jedrskih objektov[6], ki je vključen v začetni paket na področju jedrske varnosti.

Zaradi obnovljenega zanimanja za jedrsko energijo, ki so ga izrazile številne države članice, z možnostjo več podaljšanj življenjske dobe objektov in gradenj novih elektrarn, je čas za pripravo tega spremenjenega predloga še posebej primeren. Jasno je, da se posledice radioloških nesreč ne ustavijo na mejah ter ne vplivajo le na zdravje delavcev in državljanov, ampak imajo tudi obsežne gospodarske posledice za industrijo proizvodnje energije. Z vključitvijo mednarodno priznanih načel jedrske varnosti v zavezujočo zakonodajo Skupnosti bi se prebivalstvu EU zagotovila dodatna raven jamstva, saj bi bila zagotovljena pravna varnost.

(...)

Njegov osnovni pristop je, da se sklop skupnih načel s področja jedrske varnosti, ki so že vključena v Konvencijo o jedrski varnosti, ureja na ravni Skupnosti ter dopolni z dodatnimi varnostnimi zahtevami za nove jedrske reaktorje, za katere se države članice spodbuja, da jih razvijajo v skladu z načelom stalnega izboljševanja varnosti, na podlagi varnostnih ravni, ki jih je razvilo Združenje zahodnoevropskih upravnih organov za jedrsko varnost, ter v tesnem sodelovanju z evropsko skupino na visoki ravni za jedrsko varnost in ravnanje z jedrskimi odpadki. Na podlagi desetih načel za ureditev jedrske varnosti, ki jih je sprejela, bo skupina postala osrednja točka za sodelovanje med upravnimi organi, ki so zadolženi za varnost jedrskih objektov v državah članicah, in bo prispevala k razvoju okvira EU za jedrsko varnost.

Splošni cilj predloga je doseči, vzdrževati in stalno izboljševati jedrsko varnost v Skupnosti ter izboljšati vlogo upravnih organov. Področje uporabe predloga je načrtovanje, izbira lokacije, gradnja, vzdrževanje, delovanje in razgradnja jedrskih objektov, za katere zakonodajni in regulativni okvir zadevnih držav članic zahtevata upoštevanje varnosti. Pravica vsake države članice, da se sama odloči, ali bo uporabljala jedrsko energijo ali ne, je priznana in se popolnoma spoštuje.

S tem okvirom Skupnosti za jedrsko varnost naj bi se uresničilo več operativnih ciljev, in sicer izboljšanje vloge nacionalnih upravnih organov, primarno odgovornost imetnika dovoljenja za varnost pod nadzorom upravnega organa, povečanje neodvisnosti upravnega organa, zagotavljanje visoke ravni preglednosti pri vprašanjih v zvezi z varnostjo jedrskih objektov, uvedbo sistemov za upravljanje, redne varnostne preglede, razpoložljivost strokovnjakov s področja jedrske varnosti ter dajanje prednosti varnosti.”

Normativni del in uvodne izjave predlagane direktive

V tem delu bo pozornost posvečena tistim določbam, ki se nanašajo posebej na okoljske vidike.

V členu 1 sta določena cilj in področje delovanja direktive, zlasti „doseganje, vzdrževanje in stalno izboljševanje jedrske varnosti v Skupnosti ter izboljšanje vloge nacionalnih upravnih organov”. Uporablja se za „načrtovanje, izbiro lokacije, gradnjo, vzdrževanje, delovanje in razgradnjo jedrskih objektov, za katere zakonodajni in regulativni okvir zadevnih držav članic zahteva upoštevanje varnosti”. Direktiva velja izrecno brez poseganja v Direktivo Sveta 96/29/Euratom z dne 13. maja 1996 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja[7], ki v skladu z uvodno izjavo 3 določa temeljne varnostne standarde. V členu je tudi določeno, da lahko vsaka država članica sama odloča o tem, ali bo imela svoj civilni jedrski program ali ne.

Člen 2 obsega opredelitve izrazov. Treba je opozoriti, da je „jedrska varnost“ opredeljena kot „doseganje ustreznih delovnih pogojev z ukrepi, sprejetimi za preprečevanje nesreč ali blažitev njihovih posledic, katerih rezultat je varstvo delavcev, prebivalstva ter zraka, vode in prsti pred nepotrebnimi nevarnostmi sevanja iz jedrskih objektov” (tisk je bil dodatno okrepljen).

Člen 3 določa, da je za varnost jedrskih objektov v prvi vrsti odgovoren imetnik dovoljenja in da morajo države članice vzpostaviti in vzdrževati zakonodajni in regulativni okvir (nacionalne varnostne zahteve, sistem za izdajo dovoljenj in njihov nadzor ter sistem regulativnega nadzora).

Člen 4 obravnava upravne organe (ki so neodvisni, imajo ustrezna pooblastila, pristojnosti ter dovolj sredstev in osebja), ki podeljujejo dovoljenja in spremljajo pravilnost njihove uporabe. Upravni organi in nacionalni regulativni sistemi so vsakih deset let predmet mednarodnega strokovnega pregleda.

Člen 5 obravnava vprašanje preglednosti (javno obveščanje).

Člen 6 določa, da morajo države članice spoštovati temeljna varnostna načela IAEA, da se zagotovi „visoka raven varnosti jedrskih objektov, vključno z, med drugim, učinkovitimi ureditvami proti možnim radiološkim nevarnostim, preprečevanjem nesreč in odzivom nanje, obvladovanjem staranja, dolgoročnim ravnanjem z vsemi proizvedenimi radioaktivnimi snovmi ter obveščanjem prebivalstva in organov sosednjih držav”. Prav tako morajo izdelati dodatne varnostne zahteve na osnovi varnostnih predpisov, ki jih je razvilo Združenje zahodnoevropskih upravnih organov za jedrsko varnost.

Člen 7 določa obveznosti imetnikov dovoljenj, v členu 8 se obravnava nadzor.

V členu 9 je določeno izobraževanje in usposabljanje.

Člen 10 navaja, da lahko države članice določijo strožje varnostne ukrepe.

Člen 11, 12, 13 in 14 obravnavajo poročanje, prenos, začetek veljavnosti in naslovnike te direktive.

V preambuli direktive ni posebnega sklicevanja na varstvo okolja, čeprav uvodna izjava 5 opozarja na učinkovito obrambo pred radiološkimi tveganji in nesrečami, ki bi lahko imele radiološke posledice, kar bi lahko tolmačili kot obravnavo nevarnosti za okolje. Ostale uvodne izjave utemeljujejo določbe normativnega dela ter se sklicujejo na člen 2(b) Pogodbe Euratom (v skladu s katerim Skupnost določi enotne varnostne standarde za varovanje zdravja delavcev in prebivalstva ter zagotavlja njihovo uporabo) in na člen 30 (ki je zgoraj naveden). Glavni namen direktive je določen v uvodni izjavi 5: „Čeprav sistem za zaščito pred sevanjem, ki izhaja iz obstoječih temeljnih varnostnih standardov ob upoštevanju sedanjega strokovnega znanja, zagotavlja visoko raven varstva zdravja prebivalstva, ga je treba nadalje dopolniti, da se zagotovijo vzdrževanje, razvoj in stalno izboljševanje visoke ravni varstva jedrskih objektov. Ohranjanje visoke ravni varnosti od načrtovanja do razgradnje je obvezen pogoj za popolno uresničitev ciljev varovanja zdravja iz člena 2(b) Pogodbe. V ta namen je treba vzdrževati učinkovito obrambo pred radiološkimi tveganji, poleg tega pa je treba preprečevati nesreče, ki imajo lahko radiološke posledice.”

Glavna sprememba, predlagana v osnutku poročila odbora za industrijo (PR\764148SL.doc; poročevalec: Gunnar Hökmark), je, da se direktivi doda priloga, ki bo določala temeljna varnostna načela IAE, spremenjena tako, da bodo „določbe prilagojene obveznostim držav članic”, saj jih v pravo Skupnosti „ni mogoče vključiti zgolj s sklicevanjem na varnostne standarde IAEA, serija št. SF-1 (2006), v tej direktivi” (predlog spremembe 1 k uvodni izjavi 10). Treba je opozoriti, da ta načela pogosto odražajo okoljevarstveno problematiko, na primer: varen nadzor nad radioaktivnimi odpadki, ravnanje z radioaktivnimi odpadki, obvladovanje radioaktivnosti (izraženo na splošno, upoštevanje okoljskih dejavnikov, zaščita sedanjih in prihodnjih generacij - ljudi in okolja, škodljivi vplivi na okolje, itd.). Bolj specifičen je dolg odstavek o okolju, vsebovan v načelu 8, ki ga je vredno v celoti navesti: „Medtem ko so učinki izpostavljenosti sevanju na človeško zdravje relativno dobro poznani, čeprav je nekaj nejasnosti, so bili učinki na okolje precej manj natančno raziskani. Sedanji sistem zaščite pred sevanjem na splošno zagotavlja ustrezno zaščito ekosistemov v človekovem okolju pred škodljivimi učinki izpostavljenosti sevanju. Splošni namen teh ukrepov, sprejetih zaradi varstva okolja, je bil zaščititi ekosisteme pred izpostavljenostjo sevanju, ki bi škodljivo vplivala na populacije vrst (za razliko od posameznih organizmov).”

Noben drug predlog spremembe v osnutku poročila odbora za industrijo se ne sklicuje tako neposredno na varstvo okolja kot takšno. Isto velja za mnenje odbora za okolje (AD/775321SL.doc); poročevalka: Rebecca Harms).

Na osnovi te razčlembe se zdi, da je osrednja tema predlagane direktive jedrska varnost na splošno in je njen namen dopolniti osnovne standarde iz direktive Sveta 96/29/Euratom, da se zagotovi ohranjanje, razvoj in neprestano izboljševanje visoke ravni varnosti jedrskih objektov. Člen 2 se izrecno sklicuje na okolje, priloga, ki jo je predlagal odbor za industrijo, pa na ekosisteme. Iz tega jasno izhaja, da je treba jedrsko varnost za namene te direktive razumeti tudi kot varstvo okolja, ne le kot varovanje zdravja delavcev in prebivalstva. Če pa odmislimo to, je bistvo instrumenta vendarle v dopolnitvi obstoječega sistema standardov zaščite pred sevanjem iz direktive 96/29/Euratom za zaščito zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja in se v nobeni od določb v predlagani direktivi ne obravnava neposredno preprečevanje nevarnosti za okolje. Predlagana direktiva (vključno s predlagano prilogo) od držav članic dejansko zahteva le, da spoštujejo varnostna načela IAEA, ne da bi opredelila, kako naj bi to tehnično izvedle, ter določila pristojnosti in dolžnosti imetnikov dovoljenj ter upravnih organov. Ne obsega niti ene določbe v zvezi s tehnološkimi vidi jedrske varnosti. Že dejstvo, da je uporabljen izraz „načela”, pove vse.

Če to odmislimo, pa bi bil člen 175(1) Pogodbe o ES nedvomno primeren kot pravna podlaga, če bi Skupnost na primer na osnovi načela 8 izdelala specifično zakonodajo, namenjeno zaščiti ekosistemov v človekovem okolju pred škodljivimi vplivi zaradi izpostavljenosti sevanju.

Primerna pravna podlaga

Komisija utemeljuje izbiro pravne podlage tako:

„Pravna podlaga za ta predlog je člen 31 Pogodbe Euratom v povezavi s členom 32 Pogodbe. Člen 31 opredeljuje postopek za sprejemanje temeljnih varnostnih standardov, določenih v členu 30 za varovanje zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi, ki izvirajo iz ionizirajočega sevanja. Člen 32 izrecno navaja, da je temeljne standarde mogoče dopolniti v skladu s postopkom iz člena 31.”[8]

Nekateri poslanci so izrazili naslednje pomisleke glede predlagane pravne podlage.

Člen 31 Pogodbe Euratom je del Poglavja III z naslovom „Varovanje zdravja”. Poleg tega je v preambuli Pogodbe Euratom določeno, da države podpisnice skrbijo „za vzpostavitev varnostnih razmer, s katerimi bo odpravljena nevarnost za življenje in zdravje prebivalstva”.

Navaja se, da so standardi, ki naj bi jih po tej določbi sprejeli, povezani z varovanjem „zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi, ki izvirajo iz ionizirajočih sevanj” (člen 30). Pravzaprav je člen 30 le osnova sistema za zaščito pred sevanjem, ki opredeljuje največje dovoljene doze in ravni izpostavljenosti ter kontaminacije. Poleg tega se navaja, da iz sodbe v zadevi C-29/99 Komisija proti Svetu [2002] ZOdl. I-11221 izhaja, da so tehnološki vidiki jedrske varnosti v izključni pristojnosti držav članic. Vendar pa predlog in še bolj predlogi poročevalca (priloga, v kateri so zajeta varnostna načela) obravnavajo tehnične vidike jedrske varnosti, ki domnevno presegajo meje pristojnosti Skupnosti po pogodbi Euratom.

Poleg tega vsebuje člen 2(2) predloga novo opredelitev „jedrske varnosti”. Po tej novi določbi je „jedrska varnost”, torej predmet direktive, opredeljena s sklicevanjem na „varstvo delavcev, prebivalstva ter zraka, vode in prsti pred nepotrebnimi nevarnostmi sevanja iz jedrskih objektov”. Toda varstvo okolja ni zajeto v člen 31 Pogodbe Euratom. Zrak, voda in zemlja so omenjeni v členih 37 in 38 te pogodbe, vendar te določbe ne predstavljajo nikakršne pravne podlage za sprejetje zakonodajnih ukrepov, ampak omogočajo le zbiranje podatkov in sprejemanje priporočil.

Nasprotno, se navaja, je varstvo okolja po členu 175 Pogodbe o ES v (deljeni) pristojnosti Evropske skupnosti in je treba to določbo zato uporabiti kot dodatno pravo podlago. Za razliko od člena 31 Pogodbe Euratom, ki zagotavlja zgolj posvetovanje z Evropskim parlamentom, je v členu 175 Pogodbe ES določeno njegovo soodločanje.

V zvezi s tem se ugotavlja, da predlog (za razliko od prejšnjih dveh predlogov) ne zahteva več rednega poročanja Evropskemu parlamentu o uporabi direktive ter jedrski varnosti v ES.

Poudarja se, da so se direktive, ki so (tudi) urejale jedrske objekte, nekoč že opirale na Pogodbo o ES; najbolj znan primer je direktiva Sveta 85/337/EGS o oceni vplivov določenih javnih in zasebnih projektov na okolje. Ta se je opirala izključno na Pogodbo o ES, bolj natančno na določbo o varstvu okolja.

Navaja se, da bi bilo treba kot alternativo in v skrajnem primeru uporabiti kot privzeto pravno podlago člen 203 Pogodbe Euratom (izključno ali kot drugo pravno podlago), zato da se zajamejo zgoraj navedeni tehnološki in okoljski vidiki.

Ocena

Komisija meni, da je treba sistem za zaščito pred sevanjem, določen na osnovi obstoječih temeljnih varnostnih standardov, nadalje dopolniti, kljub temu da zagotavlja visoko raven varstva zdravja prebivalstva, saj je le tako mogoče zagotoviti vzdrževanje, razvoj in stalno izboljševanje visoke ravni varstva jedrskih objektov. Zato je zdaj predložila ta zakonodajni predlog v skladu s členoma 31 in 32 Pogodbe Euratom.

Čeprav Pogodba Euratom ne vsebuje eksplicitne pravne podlage za jedrsko varnost, je Sodišče v vrsti zadev (zadeva 187/87 Saarland in drugi [1988] ZOdl. 5013; zadeva C-70/88 Parlament proti Svetu [1991] ZOdl. I-4529 in zadeva C-29/99 Parlament proti Svetu [2002] ZOdl. I-11221) odločilo, da za določitev pristojnosti Skupnosti ni primerno delati umetne razlike med varovanjem zdravja prebivalstva in varnostjo virov ionizirajočega sevanja ter da je zato v zakonodajni pristojnosti Skupnosti, da za namene varovanja zdravja vzpostavi sistem podeljevanja dovoljenj, ki ga morajo v državah članicah uporabljati.

Zato je po našem mnenju ugotovitev pravne službe, da sta člena 31 in 32 Pogodbe Euratom primerna kot pravna podlaga in se ni potrebno sklicevati na člen 203 Pogodbe Euratom, glede na podrobno razčlenitev cilja in vsebine predlagane direktive, pravilna. To stališče se z uvedbo priloge o varnostnih načelih ne spremeni, saj priloga ne spreminja predmeta predlaganega instrumenta.

Stališče bi se spremenilo, če bi Skupnost na osnovi načela 8 izdelala specifično zakonodajo, namenjeno denimo zaščiti ekosistemov v človekovem okolju pred škodljivimi vplivi zaradi izpostavljenosti sevanju, in bi bil člen 175(1) Pogodbe o ES potem nedvomno primeren kot pravna podlaga.

Če bo dokončno potrjeno, da Komisiji pred predložitvijo novega predloga dejansko ni uspelo pridobiti novega mnenja o osnovnih standardih od skupine oseb, ki jih je določil znanstveni in tehnični odbor, potem to po mnenju pravne službe šteje za kršitev ene temeljnih zahtev v postopku, kar je v skladu s členom 230 (drugi pododstavek) razlog za revizijo tako sprejetega akta. To stališče se zdi pravno osnovano. Priporočamo, da pristojni odbor uredi to zadevo na zadovoljiv način z Evropsko komisijo.

Sklep

Odbor za pravne zadeve je na svoji seji 31. marca 2009 ob upoštevanju, da Komisiji pred predložitvijo novega predloga očitno ni uspelo pridobiti novega mnenja o osnovnih standardih od skupine oseb, ki jih je določil znanstveni in tehnični odbor, kar šteje za kršitev ene temeljnih zahtev v postopku, kar je v skladu s členom 230 (drugi pododstavek) razlog za revizijo tako sprejetega akta, s 13 glasovi za, 6 glasovi proti in brez vzdržanih glasov[9] sklenil, da kot primerno pravno podlago priporoči člena 31 in 32 Pogodbe Euratom.

S spoštovanjem

Giuseppe Gargani

• [1]  Mnenje št. 2/00 z dne 6. decembra 2001 o kartagenskem protokolu [2001] ZOdl. I-9713.
• [2]  [2002] ECR I-5521.
• [3]  Zadeva C-491/01 The Queen proti Secretary of State for Health, ex parte British American Tobacco (Investments) Ltd in Imperial Tobacco Ltd [2002] ZOdl. I-11453.
• [4]  Zadeva C-269/97 Komisija proti Svetu [2000] ZOdl. I-2257, odst. 43 in 44.
• [5]  KOM(2008) 790 konč.
• [6]  KOM(2003) 32 konč. in KOM(2004) 526 konč.
• [7]  UL L 159, 29.6.1996, str. 1.
• [8]  Obrazložitveni memorandum, odstavek 3.2.
• [9]  Pri končnem glasovanju so bili navzoči: Giuseppe Gargani (predsednik), Rainer Wieland (podpredsednik), Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (podpredsednica), Francesco Enrico Speroni (podpredsednik), Monica Frassoni (poročevalka), Carlo Casini, Bert Doorn, Nicole Fontaine, Neena Gill, Klaus-Heiner Lehne, Véronique Mathieu, Hans-Peter Mayer, Manuel Medina Ortega, Hartmut Nassauer, Aloyzas Sakalas, Eva-Riitta Siitonen, Jacques Toubon, Diana Wallis, Jaroslav Zvěřina, Tadeusz Zwiefka.

MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (18.3.2009)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o predlogu direktive Sveta (Euratom) o vzpostavitvi okvira Skupnosti za jedrsko varnost
(KOM(2008)0790 – C6‑0026/2009 – 2008/0231(CNS))

Pripravljavka mnenja: Rebecca Harms

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Osnutek direktive navaja, da je njen splošni cilj „doseči, vzdrževati in stalno izboljševati jedrsko varnost v Skupnosti ter izboljšati vlogo upravnih organov.“ Vendar predlog ne uvaja pristojnosti, ki bi omogočile dosego tega cilja, in ne bo imel dodatne vrednosti glede varnosti.

Predlog Komisije je tretji poskus v zadnjih desetih letih, da bi se uvedla nova pravila o jedrski varnosti. V prvem predlogu novembra 2002 je bilo zapisano:

Za dosego (...) ciljev Skupnosti glede varstva pred sevanjem, je pomembno najprej določiti temeljne obveznosti in splošna načela varnosti jedrskih objektov (...). Ti bodo kasneje dopolnjeni z vzpostavitvijo skupnih standardov in nadzornih mehanizmov za zagotovitev visoke ravni varnosti (...).

Zdi pa se, da je to, kar se je leta 2002 zdelo bistveno, danes nepomembno. Iz pregledov iz leta 2003 je bila umaknjena zahteva za uvedbo osnovnih obveznosti in skupnih standardov, nadomestili so jo mehanizmi Skupnosti za zagotavljanje spoštovanja skupnih načel jedrske varnosti, vključno s programom Skupnosti za preverjanje.

Vendar je iz zadnjega predloga direktive ta mehanizem izvzet in preverjanja na ravni Skupnosti ne bo. Namesto tega osnutek direktive zgolj uveljavlja zahteve iz Konvencije o jedrski varnosti Mednarodne agencije za atomsko energijo. V skladu s konvencijo je potrebna zgolj objava letnega poročila o stanju v jedrskem sektorju in strokovni pregled poročila s strani drugih podpisnic konvencije. Vse države članice, ki upravljajo jedrske elektrarne so že podpisnice konvencije. Komisija ne navaja primerov, ko država članica EU ne bi spoštovala konvencije.

Glavna kritika sedanjega osnutka je, da predlaga zakonodajo zgolj zaradi sprejemanja zakonodaje, ne prinaša pa nobenih dodatnih varnostnih zahtev. To je bilo tudi stališče odbora Komisije za presojo vpliva, ki je dvakrat izrazil pomisleke o pomanjkljivi dodani vrednosti direktive.

Zaskrbljenost glede standardov in praks jedrske varnosti, ki se izvajajo v EU, je resnična in utemeljena. Splošen trend je, da se meje varnosti v jedrskih objektih nižajo, kadar se ti bližajo koncu življenjske dobe. Kot je bilo ugotovljeno, se za veliko število sedaj delujočih obratov v EU njihova prvotno predvidena življenjska doba izteče pred 2030.[1] Zato obstaja resnična potreba po ukrepih, ki bodo pomagali zmanjšati jedrska tveganja.

Namesto, da se z osnutkom direktive uvaja mehanizem izvajanja, ki bo imel za obstoječo mednarodno konvencijo vprašljivo vrednost, je treba v njem ponuditi mehanizem za oblikovanje in uvedbo skupnih varnostnih standardov, ki zahtevajo najnovejšo oziroma najboljšo razpoložljivo tehnologijo, praks ter regulativnih ureditev, ki naj se uvedejo v vse delujoče jedrske objekte v EU. Zgolj takrat bodo državljani EU lahko prepričani, da je bilo storjeno vse, kar je mogoče, da bi se zmanjšalo tveganje za jedrske nesreče. Direktiva ne bi smela biti sprejeta, če se to ne doseže.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko, kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1 Predlog direktive Uvodna izjava 12 a (novo)
Predlog Komisije	Predlog spremembe
	(12a) Za dosego ciljev Skupnosti glede jedrske varnosti iz člena 1(1) je treba najprej določiti osnovne obveznosti in splošna načela varnosti jedrskih objektov v tej okvirni direktivi. Pozneje jih je treba dopolniti s sprejetjem skupnih standardov in nadzornih mehanizmov, razvitih v Združenju zahodnoevropskih upravnih organov za jedrsko varnost v tesnem sodelovanju z evropsko skupino na visoki ravni za jedrsko varnost in ravnanje z odpadki ob posvetovanju z Evropskim parlamentom, da se zagotovi najvišja raven varnosti, ki upošteva najnovejši tehnološki razvoj in se lahko opredeli kot najvišja možna raven varnosti.
Obrazložitev
Z namenom doseči najvišjo raven varnosti jedrskih objektov ta direktiva določa osnovne obveznosti in splošna načela, na podlagi katerih bodo ob pregledu te okvirne direktive v dveh letih po začetku njene veljavnosti sprejeti skupni varnostni standardi.
Predlog spremembe  2 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1
Predlog Komisije	Predlog spremembe
1. Namen te direktive je doseganje, vzdrževanje in stalno izboljševanje jedrske varnosti v Skupnosti ter izboljšanje vloge nacionalnih upravnih organov.	1. Namen te direktive je doseganje, vzdrževanje in stalno izboljševanje jedrske varnosti v Skupnosti ter izboljšanje vloge nacionalnih upravnih organov z določitvijo osnovnih obveznosti in splošnih načel za zagotavljanje visoke ravni varnosti jedrskih objektov ter oblikovanjem potrebnega okvira za sprejetje skupnih varnostnih standardov.
Obrazložitev
Z namenom doseči najvišjo raven varnosti jedrskih objektov ta direktiva določa osnovne obveznosti in splošna načela, na podlagi katerih bodo ob pregledu te okvirne direktive v dveh letih po začetku njene veljavnosti sprejeti skupni varnostni standardi.
Predlog spremembe  3 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 2
Predlog Komisije	Predlog spremembe
2. Uporablja se za načrtovanje, izbiro lokacije, gradnjo, vzdrževanje, delovanje in razgradnjo jedrskih objektov, za katere zakonodajni in regulativni okvir zadevnih držav članic zahteva upoštevanje varnosti.	2. Uporablja se za načrtovanje, izbiro lokacije, gradnjo, vzdrževanje, delovanje in razgradnjo jedrskih objektov, za katere zakonodajni in regulativni okvir zadevnih držav članic, zakonodaja EU ter Konvencija o jedrski varnosti zahtevajo upoštevanje varnosti.
Obrazložitev
Učinkovita varnost se lahko doseže z usklajenimi zavezujočimi ukrepi in varnostnimi standardi.
Predlog spremembe  4 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 1 – pododstavek 1
Predlog Komisije	Predlog spremembe
1. Za varnost jedrskih objektov je še naprej primarno odgovoren imetnik dovoljenja pod nadzorom upravnega organa. Varnostne ukrepe in kontrole, ki jih je treba izvajati v jedrskem objektu, določi izključno upravni organ, izvaja pa jih imetnik dovoljenja.	1. Za varnost jedrskih objektov je še naprej primarno odgovoren imetnik dovoljenja pod nadzorom upravnega organa. Varnostne ukrepe in kontrole, ki jih je treba izvajati v jedrskem objektu, na podlagi standardov EU in mednarodnih standardov ter najboljše razpoložljive tehnologije določi upravni organ, izvaja pa jih imetnik dovoljenja.
Obrazložitev
Učinkovita varnost se lahko doseže z usklajenimi zavezujočimi ukrepi in varnostnimi standardi, vsaka država članica pa mora uporabiti najboljšo razpoložljivo tehnologijo.
Predlog spremembe  5 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 2
Predlog Komisije	Predlog spremembe
2. Države članice vzpostavijo in vzdržujejo zakonodajni in regulativni okvir za upravljanje varnosti jedrskih objektov. To vključuje nacionalne varnostne zahteve, sistem za izdajo dovoljenj za jedrske objekte in njihov nadzor ter prepoved njihovega delovanja brez dovoljenja ter sistem regulativnega nadzora, vključno s potrebnim izvrševanjem.	2. Države članice vzpostavijo in vzdržujejo zakonodajni in regulativni okvir, ki temelji na najboljših razpoložljivih praksah EU in mednarodnih praksah, za upravljanje varnosti jedrskih objektov. To vključuje nacionalne varnostne zahteve, sistem za izdajo dovoljenj za jedrske objekte in njihov nadzor ter prepoved njihovega delovanja brez dovoljenja ter sistem regulativnega nadzora, vključno s potrebnim izvrševanjem.
Obrazložitev
Da bi dosegli resnično varnost v celotni Evropi, je treba uskladiti zahteve in ukrepe za izpolnjevanje teh zahtev, hkrati pa mora vsaka država članica uporabiti najboljše razpoložljive prakse.
Predlog spremembe  6 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 1
Predlog Komisije	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo, da je upravni organ resnično neodvisen od vseh organizacij, katerih naloga je spodbujati, upravljati jedrske objekte ali utemeljevati družbene koristi, ter ne sme biti pod nobenim vplivom, zaradi katerega bi bila lahko ogrožena varnost.	1. Države članice zagotovijo, da je upravni organ resnično neodvisen od vseh organizacij, katerih naloga je spodbujati, načrtovati, graditi, upravljati jedrske objekte ali bogatiti gorivo, skladiščiti izrabljeno gorivo ali uporabljati postopek ponovne predelave ali utemeljevati družbene koristi, ter ne sme biti pod nobenim vplivom, zaradi katerega bi bila lahko ogrožena varnost.
Obrazložitev
Zagotoviti je treba vse predpogoje za neodvisno odločanje.
Predlog spremembe  7 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 5
Predlog Komisije	Predlog spremembe
5. Upravni organ in nacionalni regulativni sistem sta vsaj vsakih deset let predmet mednarodnega strokovnega pregleda, katerega cilj je stalno izboljševanje regulativne infrastrukture.	5. Upravni organ in nacionalni regulativni sistem sta vsaj vsakih pet let predmet mednarodnega strokovnega pregleda, katerega cilj je stalno izboljševanje regulativne infrastrukture.
Obrazložitev
Jedrska tehnologija se hitro razvija, zato je, kar zadeva zagotavljanje jedrske varnosti, obdobje 10 let predolgo.
Predlog spremembe  8 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 1 – pododstavek 2
Predlog Komisije	Predlog spremembe
Zlasti zagotovijo, da se izvajajo vsa veljavna načela, določena v varnostnih temeljih IAEA, da se zagotovi visoka raven varnosti jedrskih objektov, vključno z, med drugim, učinkovitimi ureditvami proti možnim radiološkim nevarnostim, preprečevanjem nesreč in odzivom nanje, obvladovanjem staranja, dolgoročnim ravnanjem z vsemi proizvedenimi radioaktivnimi snovmi ter obveščanjem prebivalstva in organov sosednjih držav.	Zlasti zagotovijo, da se izvajajo vsa veljavna načela, določena v varnostnih temeljih IAEA, da se zagotovi visoka raven varnosti jedrskih objektov, vključno z, med drugim, učinkovitimi ureditvami proti možnim radiološkim nevarnostim, preprečevanjem nesreč in odzivom nanje, obvladovanjem staranja, dolgoročnim ravnanjem z vsemi proizvedenimi radioaktivnimi snovmi ter obveščanjem prebivalstva in organov sosednjih in drugih, potencialno ogroženih držav.
Obrazložitev
Države, ki jih doseže radioaktivni oblak ali vodni tok kot posledica nesreče pri uporabi tehnologije, so lahko bolj ogrožene kot sosednje države (kar je odvisno od vremenskih razmer).
Predlog spremembe  9 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 2
Predlog Komisije	Predlog spremembe
2. Kar zadeva varnost novih jedrskih reaktorjev, si države članice prizadevajo za razvoj dodatnih varnostnih zahtev v skladu s stalnim izboljševanjem varnosti na podlagi varnostnih ravni, razvitih v Združenju zahodnoevropskih upravnih organov za jedrsko varnost in v tesnem sodelovanju z evropsko skupino na visoki ravni za jedrsko varnost in ravnanje z odpadki.	2. Kar zadeva varnost delujočih in novih jedrskih reaktorjev ter jedrskih reaktorjev s podaljšano življenjsko dobo, si države članice prizadevajo za razvoj dodatnih varnostnih zahtev v skladu s stalnim izboljševanjem varnosti na podlagi varnostnih ravni, razvitih v Združenju zahodnoevropskih upravnih organov za jedrsko varnost in v tesnem sodelovanju z evropsko skupino na visoki ravni za jedrsko varnost in ravnanje z odpadki.
Obrazložitev
Varnostni ukrepi bi morali biti obvezni ne le za nove jedrske elektrarne, temveč predvsem za obstoječe jedrske elektrarne in tiste s podaljšano življenjsko dobo, saj te običajno delujejo s starejšo tehnologijo.
Predlog spremembe  10 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 3
Predlog Komisije	Predlog spremembe
3. Imetniki dovoljenj zagotovijo dovolj finančnih in človeških virov za izpolnjevanje svojih obveznosti.	3. Imetniki dovoljenj zagotovijo dovolj finančnih, tehničnih in človeških virov za izpolnjevanje svojih obveznosti.
Obrazložitev
Tehnični viri pomembno prispevajo k zagotavljanju učinkovite jedrske varnosti.
Predlog spremembe  11 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 2
Predlog Komisije	Predlog spremembe
2. V primeru resnih ali ponavljajočih se kršitev varnostnih predpisov v jedrskem objektu lahko upravni organ odvzame dovoljenje za delovanje.	2. V primeru resnih kršitev varnostnih predpisov v jedrskem objektu (kot so opredeljene s pravili Mednarodne agencije za atomsko energijo) ali več kot treh ponavljajočih se kršitev navedenih varnostnih predpisov lahko upravni organ odvzame dovoljenje za delovanje.
Obrazložitev
Da bi dosegli resnično varnost, je treba uvesti jasne predpise.
Predlog spremembe  12 Predlog direktive Člen 9
Predlog Komisije	Predlog spremembe
Države članice zagotovijo ustrezno izobraževanje in usposabljanje za stalno teoretično in praktično usposabljanje na področju jedrske varnosti, in sicer ločeno ter prek meddržavnega sodelovanja.	Države članice zagotovijo ustrezno izobraževanje in usposabljanje za stalno teoretično in praktično usposabljanje na področju najboljših razpoložljivih praks za doseganje jedrske varnosti, in sicer ločeno ter prek meddržavnega sodelovanja, to izobraževanje in usposabljanje pa je obvezno za imetnike dovoljenj.
Obrazložitev
Da bi preprečili človeške napake, je treba uvesti ustrezne ukrepe.
Predlog spremembe  13 Predlog direktive Člen 11
Predlog Komisije	Predlog spremembe
Države članice Komisiji predložijo poročilo o izvajanju te direktive, in sicer najpozneje [tri leta po začetku veljavnosti], nato pa vsaka tri leta. Komisija na podlagi prvega poročila pripravi poročilo Svetu o napredku pri izvajanju te direktive, po potrebi pa priloži tudi zakonodajne predloge.	Države članice Komisiji predložijo poročilo o sprejetih ukrepih za izpolnjevanje svojih obveznosti iz te direktive in o stanju varnosti v jedrskih objektih na svojem ozemlju, in sicer najpozneje eno leto po začetku veljavnosti te direktive, nato pa vsako leto.
	Komisija vsaki dve leti predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o uporabi te direktive in stanju jedrske varnosti v Skupnosti na podlagi poročil, ki jih predložijo države članice.
Obrazložitev
Z namenom doseči najvišjo raven varnosti jedrskih objektov ta okvirna direktiva določa osnovne obveznosti in splošna načela, na podlagi katerih bodo ob pregledu te direktive v dveh letih po začetku njene veljavnosti sprejeti skupni varnostni standardi.
Predlog spremembe  14 Predlog direktive Člen 12 – odstavek 1
Predlog Komisije	Predlog spremembe
Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do [dve leti po datumu iz člena 13]. Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov in korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.	Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do [18 mesecev po datumu iz člena 13]. Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov in korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.
Obrazložitev
Dve leti za prenos in le eno leto za pripravo poročila o doseženem napredku ne pomenita uravnoteženega časovnega razporeda, saj ni na voljo dovolj časa za oceno napredka pri izvajanju te direktive.

POSTOPEK

Naslov	Okvir Skupnosti za jedrsko varnost
Referenčni dokumenti	KOM(2008)0790 – C6-0026/2009 – 2008/0231(CNS)
Pristojni odbor	ITRE
Mnenje pripravil        Datum razglasitve na zasedanju	ENVI 3.2.2009
Pripravljavec/-ka mnenja        Datum imenovanja	Rebecca Harms 21.1.2009
Obravnava v odboru	10.2.2009
Datum sprejetja	16.3.2009
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	28 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Adamos Adamou, Georgs Andrejevs, Pilar Ayuso, Johannes Blokland, John Bowis, Frieda Brepoels, Martin Callanan, Mojca Drčar Murko, Jill Evans, Anne Ferreira, Elisabetta Gardini, Matthias Groote, Françoise Grossetête, Gyula Hegyi, Marie Anne Isler Béguin, Linda McAvan, Péter Olajos, Miroslav Ouzký, Dagmar Roth-Behrendt, Guido Sacconi, Carl Schlyter, Richard Seeber, María Sornosa Martínez, Thomas Ulmer, Anja Weisgerber
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Jutta Haug, Caroline Lucas, Alojz Peterle

• [1]  Evropska komisija 2008; Delovni dokument služb Komisije, Spremni dokument k predlogu za direktivo Sveta (Euratom) o vzpostavitvi okvira Skupnosti za jedrsko varnost (Ocena učinka), SEC(2008)2892, 26.1.2008.

POSTOPEK

Naslov	Okvir Skupnosti za jedrsko varnost
Referenčni dokumenti	KOM(2008)0790 – C6-0026/2009 – 2008/0231(CNS)
Datum posvetovanja z EP	15.1.2009
Pristojni odbor        Datum razglasitve na zasedanju	ITRE 3.2.2009
Odbori, zaprošeni za mnenje        Datum razglasitve na zasedanju	ENVI 3.2.2009
Poročevalec/-ka        Datum imenovanja	Gunnar Hökmark 17.12.2008
Oporekanje pravni podlagi        Datum mnenja JURI	JURI 31.3.2009
Obravnava v odboru	20.1.2009		19.3.2009
Datum sprejetja	31.3.2009
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	39 3 5
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Šarūnas Birutis, Jan Březina, Jerzy Buzek, Jorgo Chatzimarkakis, Giles Chichester, Dragoş Florin David, Pilar del Castillo Vera, Den Dover, Adam Gierek, Fiona Hall, Rebecca Harms, Erna Hennicot-Schoepges, Mary Honeyball, Ján Hudacký, Romana Jordan Cizelj, Werner Langen, Pia Elda Locatelli, Eugenijus Maldeikis, Eluned Morgan, Antonio Mussa, Angelika Niebler, Reino Paasilinna, Atanas Paparizov, Aldo Patriciello, Anni Podimata, Miloslav Ransdorf, Herbert Reul, Teresa Riera Madurell, Mechtild Rothe, Paul Rübig, Andres Tarand, Britta Thomsen, Catherine Trautmann, Claude Turmes, Nikolaos Vakalis, Adina-Ioana Vălean, Alejo Vidal-Quadras
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Ivo Belet, Danutė Budreikaitė, Zdzisław Kazimierz Chmielewski, Juan Fraile Cantón, Robert Goebbels, Edit Herczog, Gunnar Hökmark, Bernhard Rapkay, Esko Seppänen, Lambert van Nistelrooij
Datum predložitve	3.4.2009