Postopek : 2008/0223(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A6-0254/2009

Predložena besedila :

A6-0254/2009

Razprave :

PV 21/04/2009 - 17
CRE 21/04/2009 - 17

Glasovanja :

PV 23/04/2009 - 8.4
CRE 23/04/2009 - 8.4
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2009)0278

POROČILO     ***I
6.4.2009
PE 418.275v02-00 A6-0254/2009

o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o energetski učinkovitosti stavb (prenovitev)

(KOM(2008)0780 – C6‑0413/2008 – 2008/0223(COD))

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

Poročevalka: Silvia-Adriana Ţicău

(Prenovitev – člen 80a poslovnika)

NAPAKE/DODATKI
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 PRILOGA: PISMO ODBORA ZA PRAVNE ZADEVE
 PRILOGA: MNENJE POSVETOVALNE SKUPINE PRAVNIH SLUŽB EVROPSKEGA PARLAMENTA, SVETA IN KOMISIJE
 POSTOPEK

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o energetski učinkovitosti stavb (prenovitev)

(KOM(2008)0780 – C6‑0413/2008 – 2008/0223(COD))

(Postopek soodločanja – prenovitev)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0780),

–   ob upoštevanju člena 251(2) in člena 175(1) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6‑0413/2008),

–   ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov(1),

–   ob upoštevanju pisma Odbora za pravne zadeve z dne 3. februarja 2009, naslovljenega na Odbor za industrijo, raziskave in energetiko v skladu z odstavkom 3 člena 80a poslovnika,

–   ob upoštevanju členov 80 in 51 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in mnenja Odbora za pravne zadeve (A6‑0254/2009),

A. ker po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije predlog ne predvideva bistvenih sprememb, razen tistih, ki so v njem opredeljene kot take, in ker je ta predlog, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb prejšnjih obstoječih besedil skupaj z njihovimi spremembami, zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb,

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil prilagojen v skladu s predlogi posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije in kakor je bil spremenjen v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Predlog spremembe  1

Predlog direktive

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) Zmanjšanje porabe energije v stavbnem sektorju predstavlja pomemben del ukrepov, potrebnih za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in uskladitev s Kjotskim protokolom k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja ter z nadaljnjimi evropskimi in mednarodnimi zavezami za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov po letu 2012. Poleg tega ima pomembno vlogo pri spodbujanju zanesljive oskrbe z energijo, tehnološkega razvoja ter pri zagotavljanju možnosti za zaposlitev in regionalni razvoj, zlasti na podeželju.

(3) Ker stavbe predstavljajo 40 % skupne porabe energije v EU, predstavljata zmanjšanje porabe energije in uporaba energije iz obnovljivih virov v stavbnem sektorju pomemben del ukrepov, potrebnih za zmanjšanje energetske odvisnosti EU in emisij toplogrednih plinov. Skupaj z večjo uporabo energije iz obnovljivih virov bodo ukrepi, sprejeti za zmanjšanje porabe energije v EU, tej omogočili uskladitev s Kjotskim protokolom k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja ter izpolnitev dolgoročne obveze, da bo dvig globalne temperature omejila na največ 2 C, pa tudi lastne obveze, da bo do leta 2020 zmanjšala skupne emisije toplogrednih plinov vsaj za 20 % pod raven iz leta 1990, v primeru mednarodnega sporazuma pa za 30 %. Manjša poraba energije in večja uporaba energije iz obnovljivih virov imata pomembno vlogo tudi pri spodbujanju zanesljive oskrbe z energijo, tehnološkega razvoja ter pri zagotavljanju možnosti za zaposlitev in regionalni razvoj, zlasti na podeželju.

Predlog spremembe  2

Predlog direktive

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5) Evropski svet je marca 2007 poudaril, da je treba v Skupnosti povečati energijsko učinkovitost, da bi do leta 2020 dosegli cilj zmanjšanja porabe energije Skupnosti za 20 %, ter pozval k natančnemu in hitremu izvajanju prednostnih nalog iz Sporočila Komisije „Akcijski načrt za energetsko učinkovitost: uresničitev možnosti“. V tem akcijskem načrtu je opredeljen znaten potencial za stroškovno učinkovite prihranke energije v stavbnem sektorju. Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 31. januarja 2008 pozval k okrepitvi določb iz Direktive 2002/91/ES.

(5) Evropski svet je marca 2007 poudaril, da je treba v Skupnosti povečati energetsko učinkovitost, da bi do leta 2020 dosegli cilj zmanjšanja porabe energije Skupnosti za 20 %, ter pozval k natančnemu in hitremu izvajanju prednostnih nalog iz Sporočila Komisije „Akcijski načrt za energetsko učinkovitost: uresničitev možnosti“. V tem akcijskem načrtu je opredeljen znaten potencial za stroškovno učinkovite prihranke energije v stavbnem sektorju. Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 31. januarja 2008 pozval k okrepitvi določb iz Direktive 2002/91/ES ter večkrat zahteval, zadnjič v svoji resoluciji o drugem strateškem pregledu energetske politike, naj bo cilj glede energetske učinkovitosti 20 % do leta 2020, obvezujoč. Razen tega so v sklepu št. …/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta o porazdelitvi prizadevanj, za katerega bo energetska učinkovitost v stavbnem sektorju bistvena, določeni nacionalni obvezujoči cilji za zmanjšanje emisij CO2, Direktiva 2009/.../ES Evropskega parlamenta in Sveta o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov pa poziva k spodbujanju energetske učinkovitosti v okviru obvezujočega cilja, da bo do leta 2020 20 % vse energije v EU pridobljene iz obnovljivih virov.

Predlog spremembe  3

Predlog direktive

Uvodna izjava 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5a) Evropski svet je marca 2007 ponovno potrdil zavezo Skupnosti razvoju energije iz obnovljivih virov v vsej Skupnosti, ko je odobril obvezujoči cilj, da delež energije iz obnovljivih virov do leta 2020 znaša 20 %. Direktiva 2009/.../ES [ o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov] določa skupni okvir za spodbujanje uporabe energije iz obnovljivih virov. Poudarja, da je treba za izpolnjevanje minimalnih zahtev glede energetske učinkovitosti v skladu z direktivo 2002/91/ES vključiti dejavnik energije iz obnovljivih virov, da bi pospešili določitev minimalnih ravni za njeno uporabo v stavbah.

Obrazložitev

Direktiva 2009/(...)/ES Evropskega parlamenta in Sveta o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov zahteva uporabo minimalnih ravni energije iz obnovljivih virov v stavbnem sektorju do leta 2015, poleg tega pa poziva, da se v direktivo o energetski učinkovitosti stavb vključi dejavnik energije iz obnovljivih virov.

Predlog spremembe  4

Predlog direktive

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9) Energijsko učinkovitost stavb je treba izračunati po metodologiji, ki se na nacionalni in  regionalni ravni lahko razlikuje in ki poleg toplotnih značilnosti  vključuje druge dejavnike, ki imajo vse pomembnejšo vlogo, kot so ogrevalne in klimatske naprave, uporaba obnovljivih virov energije , pasivni ogrevalni in hladilni elementi, osenčenje, kakovost zraka v prostoru, primerna naravna svetloba  ter zasnova stavbe. Metodologija za izračun energijske učinkovitosti ne sme temeljiti samo na obdobju, ko je potrebno ogrevanje, ampak mora zajemati letno energijsko učinkovitost stavbe.

(9) Energetsko učinkovitost stavb je treba izračunati po enotni metodologiji z objektivnimi spremenljivkami, kjer so upoštevane regionalne klimatske razlike, in ki poleg toplotnih značilnosti  vključuje druge dejavnike, ki imajo vse pomembnejšo vlogo, kot so ogrevalni, hladilni in prezračevalni sistemi, uporaba odpadne toplote, conski nadzor, uporaba obnovljivih virov energije,  pasivni ogrevalni in hladilni elementi, osenčenje, kakovost zraka v prostoru, meritve primerne naravne svetlobe, izolacijski sistemi in sistemi razsvetljave, sistemi za spremljanje in nadzor ter zasnova stavbe. Metodologija za izračun energetske učinkovitosti ne sme temeljiti samo na obdobju, ko je potrebno ogrevanje, ampak mora zajemati letno energetsko učinkovitost stavbe. Pri metodologiji morajo biti upoštevani veljavni evropski standardi.

Predlog spremembe  5

Predlog direktive

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12) Komisija mora določiti primerjalno metodologijo za izračun stroškovno optimalnih ravni za minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti. Države članice morajo uporabiti to primerjalno metodologijo za primerjavo rezultatov s sprejetimi minimalnimi zahtevami glede energijske učinkovitosti. O rezultatih te primerjave in uporabljenih podatkih, na podlagi katerih so bili doseženi, je treba redno poročati Komisiji. Ta poročila morajo Komisiji omogočiti, da oceni napredek držav članic pri doseganju stroškovno optimalnih ravni za minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti in da o njem poroča. Po prehodnem obdobju morajo države članice uporabiti to primerjalno metodologijo pri pregledu minimalnih zahtev glede energijske učinkovitosti.

(12) Komisija mora določiti enotno metodologijo za izračun stroškovno optimalnih ravni za minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti. Ta metodologija mora biti skladna z metodologijo, ki se uporablja v zakonodaji Skupnosti za zahteve glede energetske učinkovitosti proizvodov, komponent in tehničnih stavbnih sistemov v stavbah. Države članice morajo uporabiti to enotno metodologijo za sprejetje minimalnih zahtev glede energetske učinkovitosti. O rezultatih tega izračuna in uporabljenih podatkih, na podlagi katerih so bili doseženi, je treba redno poročati Komisiji. Ta poročila morajo Komisiji omogočiti, da oceni napredek držav članic pri doseganju stroškovno optimalnih ravni za minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti in da o njem poroča. Države članice morajo izvajati to metodologijo pri pregledu in določitvi minimalnih zahtev glede energetske učinkovitosti.

Obrazložitev

Direktiva mora zagotoviti skladnost z veljavno zakonodajo.

Potrebujemo enotno metodo izračunavanja z objektivnimi spremenljivkami, ki bi upoštevala regionalne razlike na podlagi pristopa enotnega trga, ne pa primerjalne metodologije.

Predlog spremembe  6

Predlog direktive

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13) Stavbe vplivajo na dolgoročno porabo energije. Zato morajo nove stavbe izpolnjevati minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti, prilagojene lokalnim klimatskim razmeram. Ker se običajno ne raziščejo vse možnosti za uporabo alternativnih sistemov oskrbe z energijo, je treba upoštevati tehnično, okoljsko in ekonomsko izvedljivost alternativnih sistemov oskrbe , ne glede na velikost stavb.

(13) Stavbe pomembno vplivajo na dolgoročno porabo energije. Glede na dolgotrajni cikel prenove obstoječih stavb morajo nove stavbe in obstoječe stavbe, na katerih poteka večja prenova, izpolnjevati minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti, prilagojene lokalnim klimatskim razmeram. Ker se običajno ne raziščejo vse možnosti za uporabo alternativnih sistemov oskrbe z energijo, je treba pri novih in obstoječih stavbah ne glede na njihovo velikost upoštevati alternativne sisteme oskrbe v skladu z načelom, da se najprej zagotovi, da so potrebe po ogrevanju in hlajenju zmanjšane na minimalno stroškovno optimalno raven.

Obrazložitev

Ker cikel prenove obstoječih stavb traja približno 25 let, bi imela zahteva za uporabo sistemov za energijo iz obnovljivih virov ali soproizvodnjo le omejen vpliv, če bi izvzeli obstoječe stavbe. Glede na to, da obstoječe stavbe predstavljajo 95 % vseh stavb, bi bila to izgubljena priložnost.

Predlog spremembe  7

Predlog direktive

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14) Večje prenove obstoječih stavb, ne glede na njihovo velikost,  nudijo priložnost za sprejetje stroškovno učinkovitih ukrepov za izboljšanje energijske učinkovitosti. Zaradi stroškovne učinkovitosti bi moralo biti mogoče omejiti minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti na tiste prenovljene dele, ki so najpomembnejši za energijsko učinkovitost stavbe.

(14) Večje prenove obstoječih stavb, ne glede na njihovo velikost,  nudijo  priložnost za sprejetje stroškovno učinkovitih ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti celotne stavbe. Z določitvijo zahtev za stroškovno učinkovite ukrepe bo zagotovljeno, da ne bodo nastale ovire, ki bi lahko odvračale od izvajanja večje prenove.

Predlog spremembe  8

Predlog direktive

Uvodna izjava 14 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14a) Glede na študije se gradbeni sektor sooča z neučinkovitostjo, zaradi česar so stroški za končne uporabnike znatno višji od optimalnih stroškov. Izračuni so pokazali, da bi lahko stroške izgradnje zmanjšali za 30-35 % z zmanjšanjem nepotrebnih stroškov v večini gradbenih postopkov in za večino proizvodov. Neučinkovitost v gradbenem sektorju resno ogroža cilj in namen te direktive, saj je zaradi neupravičeno visokih stroškov gradnje in prenove stroškovna učinkovitost in z njo energetska učinkovitost sektorja manjša. Da bi zagotovili ustrezno delovanje te direktive, mora Komisija oceniti delovanje gradbenega trga ter o svojih ugotovitvah in priporočilih poročati Evropskemu parlamentu in Svetu. Države članice si morajo prizadevati, da bodo zagotovile pregledno določanje cen na področju gradnje in prenove, poleg tega pa morajo sprejeti ustrezne ukrepe, da bodo odpravile ovire za dostop do trga, zmogljivosti in infrastruktur novim udeležencem, zlasti malim in srednjim podjetjem.

Obrazložitev

Glede na študije lahko 30-35 % stroškov gradnje neposredno povežemo z nepotrebnimi stroški v postopku in proizvodnji. („Waste in construction projects - call for a new approach“) Josephson/Saukkoriipi, The Centre for Management of the Built Environment Building Economics and Management, Chalmers University of Technology, Göteborg 2007.) Zmanjšanje nepotrebnih stroškov v gradbenem sektorju bi znatno povečalo število prenov za izboljšanje energetske učinkovitosti stavb, saj bi bile take prenove veliko cenejše za končnega uporabnika.

Predlog spremembe  9

Predlog direktive

Uvodna izjava 14 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14b) Za izboljšanje energetske učinkovitosti gospodinjskih aparatov ter sistemov ogrevanja in hlajenja je treba razviti informacijsko tehnologijo in jo začeti uporabljati, cilj tega pa so „inteligentne stavbe“.

Predlog spremembe  10

Predlog direktive

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15) Potrebni so ukrepi za povečanje števila stavb, ki ne izpolnjujejo samo sedanjih minimalnih zahtev glede energijske učinkovitosti, ampak so še bolj energijsko učinkovite. Države članice morajo zato pripraviti nacionalne načrte za povečanje števila stavb, pri katerih so emisije ogljikovega dioksida in poraba primarne energije nizke ali enake nič, ter o njih redno poročati Komisiji.

(15) Potrebni so ukrepi za povečanje števila stavb, ki ne izpolnjujejo samo sedanjih minimalnih zahtev glede energetske učinkovitosti, ampak zagotavljajo vsaj stroškovno optimalno raven energetske učinkovitosti. Države članice morajo zato pripraviti nacionalne načrte za povečanje števila stavb, pri katerih je neto poraba energije enaka nič, ter o njih redno poročati Komisiji.

Predlog spremembe  11

Predlog direktive

Uvodna izjava 16 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16a) Države članice je treba spodbujati, da poleg ukrepov, določenih v direktivi, sprejmejo dodatne ukrepe za spodbujanje večje energetske učinkovitost stavb. Taki ukrepi lahko vključujejo finančne in davčne spodbude podjetjem, lastnikom in najemnikom stavb, tudi nižje stopnje DDV za storitve prenove.

Obrazložitev

Zaradi pogosto visokih vnaprejšnjih stroškov naložb v energetsko učinkovitost podjetja, lastniki in najemniki stavb potrebujejo finančno pomoč za začetne naložbe. Taka pomoč je lahko v obliki brezobrestnih posojil lastnikom stavb ali nižjih stopenj DDV za storitve, povezane s prenovo za večjo energetsko učinkovitost. Že samo uporaba nižje stopnje DDV za proizvode lahko spodbudi uporabo nekvalificirane delovne sile na škodo učinkovitosti izvedenih del, kar ne zagotavlja prihranka energije.

Predlog spremembe  12

Predlog direktive

Uvodna izjava 16 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16b) Države članice morajo preprečiti ureditev, ki omogoča izkrivljanje cen energije za potrošnike in ne zagotavlja spodbud za prihranek energije.

Obrazložitev

Regulacija cen energije navadno vodi k večji porabi energije pri končnih uporabnikih in izkrivljanju energetskega trga. Takim regulativnim ukrepom se je treba izogniti in jih nadomestiti z ukrepi, ki bi spodbujali končne uporabnike k dodatnemu prihranku energije.

Predlog spremembe  13

Predlog direktive

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17) Morebitni kupec in najemnik stavbe ali njenih delov morata z energetsko izkaznico stavbe dobiti pravilne informacije o energijski učinkovitosti stavbe ter praktični nasvet za njeno izboljšanje. Izkaznica mora poleg tega zagotoviti informacije o dejanskem vplivu ogrevanja in hlajenja na energetske potrebe stavbe, njeni porabi primarne energije in emisijah ogljikovega dioksida.

(17) Morebitni kupec in najemnik stavbe ali njenih delov morata z energetsko izkaznico stavbe dobiti pravilne informacije o energetski učinkovitosti stavbe ter praktični nasvet za njeno izboljšanje. Tudi lastniki in najemniki poslovnih stavb morajo tudi biti dolžni izmenjati informacije o dejanski porabi energije, da bi zagotovili razpoložljivost vseh podatkov, potrebnih za premišljeno odločitev glede potrebnih izboljšav. Izkaznica mora poleg tega zagotoviti informacije o dejanskem vplivu ogrevanja in hlajenja na energetske potrebe stavbe, njeni porabi primarne energije in emisijah ogljikovega dioksida. Lastniki stavb morajo imeti možnost kadar koli zahtevati certificiranje ali posodobitev energetske izkaznice, ne le takrat, ko se stavbe dajo v najem, prodajo ali prenovijo.

Obrazložitev

Energetska izkaznica mora biti na voljo ne le, ko se stavba ali njen del da v najem, prenovi ali proda, temveč tudi na zahtevo.

Predlog spremembe  14

Predlog direktive

Uvodna izjava 17 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17a) Javni organi morajo dati zgled in izvajati priporočila iz energetske izkaznice v času njene veljavnosti. Države članice morajo v svoje nacionalne načrte vključiti ukrepe za podporo javnim organom, da bodo med prvimi uvedli izboljšave glede energetske učinkovitosti in izvajali priporočila iz energetske izkaznice v času njene veljavnosti. Države članice se morajo pri oblikovanju svojih nacionalnih načrtov posvetovati s predstavniki lokalnih in regionalnih organov.

Obrazložitev

Javni organi morajo dati zgled in izvajati priporočila iz energetskih izkaznic. Države članice morajo v svoje nacionalne načrte vključiti ukrepe, s katerimi bodo javne organe podprle pri tem in pri zgodnjem uvajanju izboljšav pri energetski učinkovitosti. Države članice se morajo pri oblikovanju nacionalnih načrtov posvetovati s predstavniki lokalnih in regionalnih organov.

Predlog spremembe  15

Predlog direktive

Uvodna izjava 17 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17b) V skladu z zahtevami za namestitev pametnih števcev porabe, določenih v direktivi 2006/32/ES, je treba lastnikom in najemnikom v realnem času zagotoviti natančne informacije o porabi energije v stavbah, ki jih uporabljajo.

Predlog spremembe  16

Predlog direktive

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18) Stavbe , ki jih uporabljajo javni organi,  in stavbe, v katerih se pogosto zadržuje javnost, lahko služijo kot  vzgled s tem, da kažejo  upoštevanje okoljskega in energetskega vidika, in zato bi bilo treba za te stavbe  zahtevati redno energetsko certificiranje. Posredovanje informacij o energijski učinkovitosti javnosti je treba okrepiti z javnim prikazom teh energetskih izkaznic.

(18) Stavbe, ki jih uporabljajo javni organi, in stavbe, v katerih se pogosto zadržuje javnost, morajo služiti kot vzgled s tem, da kažejo upoštevanje okoljskega in energetskega vidika, in zato bi bilo treba za te stavbe zahtevati redno energetsko certificiranje. Posredovanje informacij o energetski učinkovitosti javnosti je treba okrepiti z javnim prikazom teh energetskih izkaznic. Če se države članice odločijo, da bodo uporabo energije vključile med zahteve za energetsko certificiranje, lahko uporabijo lokalni pristop, pri čemer ima več stavb v isti soseski, ki jih uporabljajo isti lastniki, skupne števce porabe energije.

Obrazložitev

Ta predlog spremembe poudarja vodilni zgled nekaterih držav članic, ki so razširile zahteve o označevanju tako, da mora biti poleg energetske učinkovitosti stavbe prikazano, kako uporabniki stavbe uporabljajo energijo. Lokalni pristop v takih primerih upošteva, kako so organizirane univerze, bolnišnice in druge podobne strukture v javnem sektorju in lahko ponudi boljši splošni pregled nad celotno uporabo energije strukture in emisijami ogljika.

Predlog spremembe  17

Predlog direktive

Uvodna izjava 18 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18a) Zagotovitev medsebojnega priznavanja energetskih izkaznic, ki jih izdajo druge države članice, je lahko pomembno za razvoj čezmejnega trga finančnih in drugih storitev za podporo energetski učinkovitosti. Da bi to olajšali, mora Komisija vzpostaviti enotne minimalne standarde vsebine in prikaza izkaznic ter akreditacije strokovnjakov. Da bi bila priporočila lažje razumljiva, mora biti vsaka energetska izkaznica na voljo v jeziku lastnika in najemnika.

Obrazložitev

Potrebno je medsebojno priznavanje energetskih izkaznic. Vsebina izkaznice mora biti berljiva in razumljiva najemniku in lastniku, da lahko ukrepata v skladu s priporočili, ki jih vsebuje.

Predlog spremembe  18

Predlog direktive

Uvodna izjava 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(19) V zadnjih letih smo v evropskih državah priče porastu števila klimatskih sistemov. To povzroča znatne težave ob konicah porabe, kar povečuje stroške za električno energijo in moti energetsko ravnovesje v teh državah.

(19) V zadnjih letih smo v evropskih državah priče porastu števila klimatskih sistemov. To povzroča znatne težave ob konicah porabe, kar povečuje stroške za električno energijo in moti energetsko ravnovesje v vseh državah članicah. Prednost je treba dati strategijam, ki povečujejo energetsko učinkovitost stavb v poletnem obdobju. V ta namen bo treba še naprej razvijati pasivne hladilne tehnike, predvsem tiste, ki izboljšujejo notranje klimatske pogoje in mikroklimo okoli stavb.

Obrazložitev

Zlasti glede na splošno pričakovano segrevanje v EU ni logično, da se še naprej ne daje prednosti strategijam za izboljšanje notranjih klimatskih pogojev v najbolj prizadetih državah. Primeri iz prejšnjih let kažejo tudi, da vroča poletja v južnih državah članicah EU vplivajo tudi na oskrbo z energijo v srednji Evropi. Zaradi tega je še nujneje ukrepati čim prej.

Predlog spremembe  19

Predlog direktive

Uvodna izjava 20

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(20) Redno pregledovanje  ogrevalnih  in klimatskih sistemov s strani usposobljenega osebja prispeva skladno s tehničnimi specifikacijami k ohranjanju njihove pravilne nastavitve in na ta način zagotavlja optimalno delovanje z okoljskega, varnostnega in energetskega vidika. Celotni ogrevalni in klimatski  sistem  je treba med njegovim življenjskim ciklom in zlasti pred zamenjavo ali nadgradnjo neodvisno ocenjevati v rednih časovnih presledkih.

(20) Redno pregledovanje ogrevalnih in klimatskih sistemov s strani usposobljenega osebja prispeva skladno s tehničnimi specifikacijami k ohranjanju njihove pravilne nastavitve in na ta način zagotavlja optimalno delovanje z okoljskega, varnostnega in energetskega vidika. Celotni ogrevalni in klimatski sistem je treba med njegovim življenjskim ciklom in zlasti pred zamenjavo ali nadgradnjo neodvisno ocenjevati v rednih časovnih presledkih. Da bi lastnikom in najemnikom stavb zmanjšali upravno breme, morajo države članice zagotoviti, da bo vsako certificiranje energetske učinkovitosti vključevalo pregled ogrevalnih in klimatskih sistemov ter da bodo, kolikor je mogoče, ogrevalni in klimatski sistemi pregledani hkrati.

Obrazložitev

Pomembno je zmanjšati birokratske obremenitve lastnikov in najemnikov stavb.

Predlog spremembe  20

Predlog direktive

Uvodna izjava 21 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(21a) Lokalni in regionalni organi imajo osrednjo vlogo za uspešno izvajanje te direktive. Z njihovimi predstavniki se je treba posvetovati o vseh vidikih izvajanja te direktive na nacionalni ali regionalni ravni. Lokalni načrtovalci in gradbeni inšpektorji morajo prejeti zadostne smernice in sredstva za opravljanje potrebnih nalog.

Obrazložitev

Lokalni in regionalni organi imajo osrednjo vlogo za uspešno izvajanje te direktive. Z njihovimi predstavniki se je treba posvetovati o vseh vidikih izvajanja te direktive na nacionalni ali regionalni ravni. Lokalni načrtovalci in gradbeni inšpektorji morajo prejeti zadostne smernice in sredstva za opravljanje potrebnih nalog.

Predlog spremembe  21

Predlog direktive

Uvodna izjava 21 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(21b) Če sta dostop do poklica inštalaterja in opravljanje tega poklica regulirana, pogoje za priznavanje poklicnih kvalifikacij določa Direktiva 2005/36/ES o priznavanju poklicnih kvalifikacij. Zato se ta direktiva uporablja brez poseganja v direktivo 2005/36/ES. Medtem ko Direktiva 2005/36/ES določa zahteve za medsebojno priznavanje poklicnih kvalifikacij tudi za arhitekte, je treba še dodatno zagotoviti, da arhitekti in načrtovalci pri svojih načrtih in zasnovah ustrezno upoštevajo tehnologije z visokim izkoristkom. Države članice morajo zato zagotoviti jasne smernice. To je treba storiti brez poseganja v določbe Direktive 2005/36/ES ter zlasti njene člene 46 in 49.

Obrazložitev

Medsebojno priznavanje spričeval v državah članicah bi omogočilo prost pretok strokovnjakov prek nacionalnih meja brez trgovinskih ovir. S to uvodno izjavo bo direktiva postala skladna z direktivo o obnovljivih virih energije.

Predlog spremembe  22

Predlog direktive

Uvodna izjava 23

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(23) Komisiji je zlasti treba podeliti pooblastila, da prilagodi nekatere dele splošnega okvira iz Priloge I tehničnemu napredku, uvede metodologije za izračun stroškovno optimalnih ravni za minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti in določi splošna načela za opredelitev stavb, pri katerih so emisije ogljikovega dioksida in poraba primarne energije nizke ali enake nič. Ker so navedeni ukrepi splošnega področja uporabe in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, morajo biti sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(23) Komisiji je zlasti treba podeliti pooblastila, da prilagodi nekatere dele splošnega okvira iz Priloge I tehničnemu napredku, uvede enotno metodologijo za izračun stroškovno optimalnih ravni za minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti ter in določi opredelitev stavb, pri katerih je neto poraba energije enaka nič, pri čemer upošteva običajne regionalne vremenske razmere in predvidene spremembe takih vremenskih razmer skozi čas. Ker so navedeni ukrepi splošnega področja uporabe in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, morajo biti sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

Obrazložitev

Komisija mora določiti metodologije za izračun stroškovno optimalnih ravni za minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti ter določiti enotno opredelitev stavb, pri katerih je neto poraba energije enaka nič, pri čemer upošteva običajne regionalne vremenske razmere in predvidene spremembe takih vremenskih razmer skozi čas.

Predlog spremembe  23

Predlog direktive

Uvodna izjava 23 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(23a) Za naprave za razsvetljavo se trenutno porabi približno 14 % energije EU, najsodobnejši sistemi razsvetljave pa lahko prihranijo več kot 80 % energije pri ohranitvi pogojev osvetlitve v skladu z evropskimi standardi, kar je premalo izkoriščen prispevek, da bi Evropska unija lahko dosegla svoje cilje do leta 2020; zato bi morala Komisija narediti vse potrebno za sprejetje direktive o zasnovi razsvetljave, da bi dopolnili ukrepe in cilje te direktive. Večja energetska učinkovitost zaradi boljše zasnove razsvetljave in uporaba energetsko učinkovitih virov svetlobe v skladu z določbami iz direktive o energetski rabi proizvodov pomembno prispevata k boljši energetski učinkovitosti stavb.

Predlog spremembe  24

Predlog direktive

Uvodna izjava 24

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(24) Ker ciljev večje energijske učinkovitosti stavb zaradi zapletenosti stavbnega sektorja in nesposobnosti nacionalnih stanovanjskih trgov, da se ustrezno spopadejo z izzivi energijske učinkovitosti, države članice ne morejo zadovoljivo doseči same ter jih zaradi obsega in učinkov ukrepa laže doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe skladno z načelom subsidiarnosti , določenim v členu 5 Pogodbe. . V skladu z načelom sorazmernosti iz istega člena  ta direktiva ne presega tega, kar je potrebno za dosego navedenih ciljev  .

Ne zadeva slovenske različice.

Obrazložitev

Skladnost s celotnim predlogom. Ne zadeva slovenske različice.

Predlog spremembe  25

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Ta direktiva ob upoštevanju zunanjih klimatskih in lokalnih pogojev ter notranjih klimatskih zahtev in stroškovne učinkovitosti spodbuja izboljšanje energijske učinkovitosti stavb v Skupnosti.

Ta direktiva ob upoštevanju zunanjih klimatskih in lokalnih pogojev ter notranjih klimatskih zahtev in stroškovno optimalnih ravni energetske učinkovitosti spodbuja izboljšanje energetske učinkovitosti stavb v Skupnosti.

Obrazložitev

Vsebina direktive bi morala vključevati sklicevanje na stroškovno optimalno metodologijo za izračun ter na minimalne zahteve glede učinkovitosti za sestavne dele ovoja in tehnične stavbne sisteme in njihovo uporabo v novih in obstoječih stavbah. Cilji za stavbe, pri katerih je neto poraba energije enaka nič, so pomemben element prenovitve. Vključiti je treba zahteve o izobraževanju, usposabljanju in medsebojnem priznavanju med državami članicami za certifikatorje energetske učinkovitosti stavb in inšpektorje za sisteme ogrevalnih in klimatskih sistemov.

Predlog spremembe  26

Predlog direktive

Člen 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) splošnim okvirom metodologije izračunavanja integrirane energijske učinkovitosti stavb in njihovih delov ;

(a) metodologijo izračunavanja integrirane energetske učinkovitosti stavb in njihovih delov, stavbnih komponent ter tehničnih stavbnih sistemov ;

Predlog spremembe  27

Predlog direktive

Člen 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) uporabo minimalnih zahtev glede energijske učinkovitosti obstoječih stavb in njihovih delov  , na katerih potekajo velika prenovitvena dela;

(c) uporabo minimalnih zahtev glede energetske učinkovitosti obstoječih stavb, na katerih potekajo velika prenovitvena dela, ter stavbnih komponent in tehničnih stavbnih sistemov pri zamenjavi ali nadgradnji.

Obrazložitev

Vsebina direktive bi morala vključevati sklicevanje na stroškovno optimalno metodologijo za izračun ter na minimalne zahteve glede učinkovitosti za sestavne dele ovoja in tehnične stavbne sisteme in njihovo uporabo v novih in obstoječih stavbah. Cilji za stavbe, pri katerih je neto poraba energije enaka nič, so pomemben element prenovitve. Vključiti je treba zahteve o izobraževanju, usposabljanju in medsebojnem priznavanju med državami članicami za certifikatorje energetske učinkovitosti stavb in inšpektorje za sisteme ogrevalnih in klimatskih sistemov.

Predlog spremembe  28

Predlog direktive

Člen 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) nacionalnimi načrti za povečanje števila stavb, pri katerih so emisije ogljikovega dioksida in poraba primarne energije nizke ali enake nič;

(d) nacionalnimi načrti in cilji za povečanje števila stavb, pri katerih je neto poraba energije enaka nič;

Predlog spremembe  29

Predlog direktive

Člen 1 – točka g a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ga) zahtevami o izobraževanju, usposabljanju in medsebojnem priznavanju med državami članicami za certifikatorje energetske učinkovitosti stavb in inšpektorje za ogrevalne in klimatske sisteme.

Obrazložitev

Vsebina direktive bi morala vključevati sklicevanje na stroškovno optimalno metodologijo za izračun ter na minimalne zahteve glede učinkovitosti za sestavne dele ovoja in tehnične stavbne sisteme in njihovo uporabo v novih in obstoječih stavbah. Cilji za stavbe, pri katerih je neto poraba energije enaka nič, so pomemben element prenovitve. Vključiti je treba zahteve o izobraževanju, usposabljanju in medsebojnem priznavanju med državami članicami za certifikatorje energetske učinkovitosti stavb in inšpektorje za sisteme ogrevalnih in klimatskih sistemov.

Predlog spremembe  30

Predlog direktive

Člen 1 – točka g b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(gb) nacionalnimi načrti za odpravo pravnih ovir na področju gradnje, najema in varstva dediščine ter za oblikovanje finančnih spodbud.

Obrazložitev

Države članice je treba spodbujati k uvedbi dodatnih finančnih pobud, npr. v okviru davčnega prava, in k odpravi obstoječih ovir na področju gradbeništva, najema in varstva dediščine, vključno s pravili za posodobitve za varčevanje z energijo in sedanjimi zahtevami za posodobitev stavb, uvrščenih med spomenike.

Predlog spremembe  31

Predlog direktive

Člen 2 – točka 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1a) „nova stavba“ pomeni stavbo, za katero je pridobljeno ustrezno dovoljenje za gradnjo po začetku veljavnosti te direktive;

Obrazložitev

Gradnja nove stavbe traja mesece/leta, zato je potrebna je opredelitev nove stavbe. Pomembno je uvesti nove zahteve za stavbe, za katere je ustrezno dovoljenje za gradnjo pridobljeno po začetku veljavnosti te direktive.

Predlog spremembe  32

Predlog direktive

Člen 2 – točka 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1b) „deli stavbe“ so stanovanja ali enote v stanovanjskem bloku, namenjene ločeni uporabi;

Obrazložitev

Izraz „njeni deli“ je večkrat uporabljen v členih direktive, zato ga je treba opredeliti, saj v nasprotnem primeru obstaja tveganje, da se izraz razlaga napačno in se vanj vključijo komponente in tehnični stavbni sistemi. V členih o certificiranju se uporablja za dele večdružinskih in poslovnih stavb, ki so namenjene za ločeno uporabo, kot so stanovanja in pisarne.

Predlog spremembe  33

Predlog direktive

Člen 2 – točka 1 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1c) "stavba, pri kateri je neto poraba energije enaka nič“ je stavba, pri kateri je zaradi zelo visoke ravni energetske učinkovitosti stavbe skupna letna poraba primarne energije enaka ali manjša od proizvodnje energije iz obnovljivih virov na kraju samem;

Predlog spremembe  34

Predlog direktive

Člen 2 – točka 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) „tehnični stavbni sistem“ pomeni tehnično opremo za ogrevanje, hlajenje, prezračevanje, toplo vodo, proizvodnjo svetlobe in elektrike ali kombinacijo le teh.

(2) „tehnični stavbni sistem“ pomeni tehnično opremo za ogrevanje, hlajenje, prezračevanje, toplo vodo, proizvodnjo svetlobe in elektrike, sisteme za merjenje, spremljanje in nadzor ali kombinacijo le teh.

Predlog spremembe  35

Predlog direktive

Člen 2 – točka 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) „energijska učinkovitost stavbe“ pomeni  izračunano ali izmerjeno  količino energije , potrebno  za zadovoljevanje potreb po energiji  , povezanih z običajno  uporabo stavbe, ki med drugim vključuje energijo za  ogrevanje, toplo  vodo, hlajenje, prezračevanje in razsvetljavo.

(3) „energetska učinkovitost stavbe“ pomeni izračunano ali izmerjeno količino energije, potrebno za zadovoljevanje potreb po primarni energiji, povezanih z običajno uporabo stavbe, izraženo v kWh/m2 na leto, ki med drugim vključuje energijo za ogrevanje, toplo vodo, hlajenje, prezračevanje in vgrajeno razsvetljavo, ob upoštevanju pasivno pridobljene sončne energije, zasenčevanja in naravne svetlobe;

Predlog spremembe  36

Predlog direktive

Člen 2 – točka 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4) „primarna energija“ pomeni obnovljivo in neobnovljivo energijo, ki ni bila pretvorjena ali spremenjena;

(4) „primarna energija“ pomeni energijo iz obnovljivih in neobnovljivih virov, ki ni bila pretvorjena ali spremenjena;

Obrazložitev

Opredelitve v politikah EU morajo biti skladne. Sprememba besedila je predlagana za uskladitev z opredelitvijo energije iz obnovljivih virov, kot je predlagana v členu 2(a) direktive o obnovljivih virih energije, ki jo je Evropski parlament sprejel na plenarnem zasedanju 17. decembra 2008.

Predlog spremembe  37

Predlog direktive

Člen 2 – točka 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4a) „energija iz obnovljivih virov“ pomeni energijo iz obnovljivih nefosilnih virov: veter, sonce, geotermalno, aerotermalno in hidrotermalno energijo ter energijo oceanov, vodno energijo, biomaso, plin, pridobljen iz odpadkov, plin, pridobljen z napravami za čiščenje odplak, in biopline;

Obrazložitev

Energija iz obnovljivih virov ima pomembno vlogo v prenovljenem predlogu in jo je zato treba ustrezno opredeliti. Opredelitve v politikah EU morajo biti skladne. Predlagana opredelitev je iz člena 2(a) direktive o obnovljivih virih energije, ki jo je Evropski parlament sprejel na plenarnem zasedanju 17. decembra 2008.

Predlog spremembe  38

Predlog direktive

Člen 2 – točka 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5) „ovoj stavbe“ pomeni elemente stavbe, ki ločujejo njeno notranjost od zunanjega okolja, vključno z okni, stenami, temelji, kletno ploščo, stropom, streho in izolacijo;

(5) „ovoj stavbe“ pomeni vgrajene elemente stavbe, ki ločujejo njeno notranjost od zunanjega okolja;

Predlog spremembe  39

Predlog direktive

Člen 2 – točka 5a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(5a) „stavbna komponenta“ je posamezen del stavbe, vključno z okni, senčili, zunanjimi vrati, stenami, temelji, kletno ploščo, stropom, streho in izolacijskimi sistemi, ki vpliva na energetsko učinkovitost stavbe in ni zajet v opredelitvi tehničnega stavbnega sistema;

Predlog spremembe  40

Predlog direktive

Člen 2 – točka 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6) „večja prenova“ „večja prenova“ pomeni prenovo stavbe, kjer

(6) „večja prenova“ „večja prenova“ pomeni prenovo stavbe, kjer

(a) skupni stroški prenove ovoja stavbe ali tehničnih stavbnih sistemov presegajo 25 % vrednosti stavbe brez vrednosti zemljišča, na katerem ta stoji, ali

(a) skupni stroški prenove ovoja stavbe ali tehničnih stavbnih sistemov presegajo 20 % vrednosti stavbe, pri čemer vrednost temelji na trenutnih stroških gradnje v zadevni državi članici, brez vrednosti zemljišča, na katerem ta stoji, ali

(b) se prenavlja več kot 25 % površine ovoja stavbe;

(b) se prenavlja več kot 25 % površine ovoja stavbe, kar neposredno vliva na energetsko učinkovitost stavbe;

Predlog spremembe  41

Predlog direktive

Člen 2 – točka 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10) „stroškovno optimalna raven“ pomeni najnižjo raven stroškov med življenjskim ciklom stavbe, ki se določijo ob upoštevanju stroškov naložb, vzdrževanja in operativnih stroškov (vključno s stroški energije) ter zaslužkov od proizvedene energije in stroškov odstranjevanja, kjer je to primerno;

(10) „stroškovno optimalna raven“ pomeni raven s pozitivno analizo stroškov in koristi, izračunano glede na celotni življenjski cikel stavbe, ob upoštevanju vsaj sedanje neto vrednosti naložbe in operativnih stroškov (vključno s stroški energije), vzdrževanja ter zaslužkov od proizvedene energije in stroškov odstranjevanja, kjer je to primerno;

Predlog spremembe  42

Predlog direktive

Člen 2 – točka 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14) „toplotna črpalka“ pomeni  napravo ali sistem, ki pridobiva toploto pri nizki temperaturi iz zraka, vode ali zemlje in jo dobavlja stavbi.

(14) „toplotna črpalka“ pomeni stroj, napravo ali sistem, ki prenaša toploto iz naravnega okolja, na primer iz zraka, vode ali tal, v stavbe ali za industrijsko uporabo, tako da preusmeri naraven tok toplote od nižje temperature k višji. Količina okoljske energije, ki jo zajamejo toplotne črpalke in šteje za obnovljivo energijo za namene te direktive, se določi v skladu z direktivo 2009/.../ES [o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov].

Obrazložitev

Opredelitve toplotnih črpalk in metodologije za izračun količine primarne energije ter učinkovitosti takšnih naprav morajo biti v skladu z nedavno sprejeto direktivo o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov.

Predlog spremembe  43

Predlog direktive

Člen 2 – točka 14 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14a) „pomanjkanje energije“ pomeni stanje, ko mora gospodinjstvo porabiti več kot 10 % dohodka za račune za energijo za ogrevanje doma na sprejemljivo raven na podlagi priporočil Svetovne zdravstvene organizacije;

Obrazložitev

Ta predlog spremembe je tehnično nujen zaradi opredelitve „pomanjkanja energije“, ki je omenjeno v predlogu spremembe 31.

Predlog spremembe  44

Predlog direktive

Člen 2 – točka 14 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14b) „sistem razsvetljave“ pomeni kombinacijo komponent, potrebnih za zagotovitev določene stopnje osvetlitve.

Predlog spremembe  45

Predlog direktive

Člen 2 – točka 14 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14c) „daljinsko ogrevanje ali hlajenje“ pomeni distribucijo toplotne energije v obliki pare, vroče vode ali ohlajenih tekočin iz osrednjega vira proizvodnje prek omrežja do več stavb za uporabo pri ogrevanju prostora ali procesno ogrevanje ali hlajenje ali ogrevanje vode.

Obrazložitev

Direktiva mora vsebovati opredelitev območnega ogrevanja ali hlajenja. To so pomembne infrastrukture, ki omogočajo sinergije med energetsko učinkovitostjo in obnovljivimi viri energije.

Predlog spremembe  46

Predlog direktive

Člen 2 – točka 14 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14d) „zasnova razsvetljave“ pomeni shemo ali skico z natančno sestavo in razporeditvijo svetil, vključno s s tem povezano nadzorno opremo.

Obrazložitev

Cilj zasnove razsvetljave je izbira pravih meril za razsvetljavo v skladu z usklajenimi evropskimi standardi z uporabo sistemov razsvetljave z največjo možno energetsko učinkovitostjo.

Predlog spremembe  47

Predlog direktive

Člen 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice uporabljajo v skladu s  splošnim okvirom, določenim v Prilogi I, metodologijo za izračun energijske učinkovitosti stavb.

1. Komisija po posvetovanju z zadevnimi zainteresiranimi stranmi in zlasti s predstavniki lokalnih, regionalnih in nacionalnih organov do 31. marca 2010 v skladu s splošnim okvirom, določenim v Prilogi I, oblikuje enotno metodologijo za izračun energetske učinkovitosti stavb.

 

Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 21(2).

Ta metodologija je sprejeta na nacionalni ali regionalni ravni.

2. Države članice izvajajo to enotno metodologijo.

Predlog spremembe  48

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2a. Energetska učinkovitost stavbe se izrazi na pregleden način in vključuje tudi kazalec za emisije CO2 in potrebo po primarni energiji.

Obrazložitev

Skupni politični cilj te direktive je zmanjšanje vpliva CO2 v stavbah, zato ga je treba izrecno omeniti v členu 3.

Predlog spremembe  49

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo določitev minimalnih zahtev glede energijske učinkovitosti stavb , da bi bile dosežene stroškovno optimalne ravni,  in njihov izračun v skladu z metodologijo iz člena 3.

1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo določitev minimalnih zahtev glede energetske učinkovitosti stavb, stavbnih komponent, tehničnih stavbnih sistemov in njihovih delov, da se dosežejo vsaj stroškovno optimalne ravni, in njihov izračun v skladu z enotno metodologijo iz člena 3.

Pri določanju zahtev lahko države članice razlikujejo med novimi in obstoječimi stavbami ter med  različnimi kategorijami stavb.

Pri določanju zahtev se države članice posvetujejo z javnimi organi in drugimi zadevnimi zainteresiranimi stranmi ter lahko razlikujejo med novimi in obstoječimi stavbami ter med različnimi kategorijami stavb.

Te zahteve upoštevajo splošne notranje klimatske pogoje, da ne pride do možnih negativnih učinkov, kot je neustrezno prezračevanje, in lokalne pogoje ter namembnost in starost stavbe.

Te zahteve so v skladu z drugo veljavno zakonodajo Skupnosti in upoštevajo splošne notranje klimatske pogoje ter notranje in zunanje pogoje osvetlitve, da ne pride do možnih negativnih učinkov, kot sta neustrezno prezračevanje in nezadostna naravna osvetlitev, in lokalne pogoje ter namembnost in starost stavbe.

Te pogoje se ponovno pregleda v rednih časovnih presledkih, ki niso  daljši od petih let, in se jih  z namenom upoštevanja tehničnega napredka na področju gradbeništva po potrebi posodobi.

Te pogoje se ponovno pregleda v rednih časovnih presledkih, ki niso  daljši od štirih let, in se jih z namenom upoštevanja tehničnega napredka na področju gradbeništva posodobi.

Predlog spremembe  50

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Države članice se lahko odločijo, da ne bodo določile ali uporabljale zahtev iz odstavka 1 za naslednje kategorije stavb:

2. Države članice se lahko odločijo, da ne bodo določile ali uporabljale zahtev iz odstavka 1 za naslednje kategorije stavb:

(a) stavbe , ki so uradno zaščitene kot del zaščitenega okolja ali zaradi njihovega posebnega arhitektonskega ali zgodovinskega pomena, če bi izpolnjevanje minimalnih  zahtev glede energijske učinkovitosti  nesprejemljivo spremenilo njihov značaj ali izgled;

(a) stavbe , ki so uradno zaščitene kot del zaščitenega okolja ali zaradi njihovega posebnega arhitektonskega ali zgodovinskega pomena, če bi izpolnjevanje specifične minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti  nesprejemljivo spremenilo njihov značaj ali izgled;

(b) stavbe, ki se uporabljajo za obredne namene ali verske dejavnosti;

(b) stavbe, ki se uporabljajo za obredne namene ali verske dejavnosti;

(c) začasne objekte s predvidenim časom uporabe dveh let ali manj, industrijski kompleksi, delavnice in nestanovanjske kmetijske stavbe z majhno porabo energije ter nestanovanjske kmetijske stavbe, ki se uporabljajo v sektorju, zajetem v državnem sektorskem sporazumu o energetski učinkovitosti;

(c) začasne objekte s predvidenim časom uporabe manj kot 18 mesecev, industrijski kompleksi, delavnice in nestanovanjske kmetijske stavbe z majhno porabo energije ter nestanovanjske kmetijske stavbe, ki se uporabljajo v sektorju, zajetem v državnem sektorskem sporazumu o energetski učinkovitosti;

(d) stanovanjske stavbe, namenjene za uporabo, krajšo od štirih mesecev na leto;

 

(e) samostojne stavbe s celotno uporabno tlorisno površino, manjšo od 50 m2.

(e) samostojne stavbe s celotno uporabno tlorisno površino, manjšo od 50 m2.

Predlog spremembe  51

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Države članice od 30. junija 2014 naprej ne bodo več zagotavljale spodbud za izgradnjo ali prenovo stavb ali delov stavb, ki ne izpolnjujejo minimalnih zahtev glede energijske učinkovitosti, ki pripeljejo do rezultatov izračuna iz člena 5(2).

3. Države članice od 30. junija 2012 naprej zagotavljajo samo spodbude za izgradnjo ali večjo prenovo stavb ali delov stavb vključno s stavbnimi komponentami, s katerimi so izpolnjene vsaj minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti, ki pripeljejo do rezultatov izračuna iz člena 5(2).

Predlog spremembe  52

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Države članice od 30. junija 2017 naprej pri pregledu minimalnih zahtev glede energijske učinkovitosti, določenih v skladu z odstavkom 1 tega člena, zagotovijo, da te zahteve pripeljejo do rezultatov izračuna iz člena 5(2).

4. Države članice pregledajo minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti, določene v skladu z odstavkom 1 tega člena, ter zagotovijo, da te zahteve pripeljejo vsaj do rezultatov izračuna iz člena 5(2) najpozneje do 30. junija 2015.

Predlog spremembe  53

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4a. Države članice za zgodovinske stavbe ali središča zagotovijo subvencije in tehnično svetovanje za izvajanje posebnih programov prilagoditve energetski učinkovitosti.

Predlog spremembe  54

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 4 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4b. Sistemi za proizvodnjo energije in izolacijski ukrepi v zgodovinskih središčih se ocenjujejo z vidika vidnega učinka.

Predlog spremembe  55

Predlog direktive

Člen 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Komisija do 31. decembra 2010 določi primerjalno metodologijo za izračun stroškovno optimalnih ravni za minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti stavb ali delov stavb. Pri primerjalni metodologija se razlikuje med novimi in obstoječimi stavbami ter različnimi kategorijami stavb.

1. Komisija po posvetovanju z ustreznimi zainteresiranimi stranmi in zlasti s predstavniki lokalnih, regionalnih in nacionalnih organov ter na podlagi načel iz priloge IIIa do 31. marca 2010 določi enotno metodologijo za izračun stroškovno optimalnih ravni za minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti stavb ali delov stavb. Enotna metodologija se lahko sklicuje na ustrezne evropske standarde in:

 

– razlikuje med novimi in obstoječimi stavbami ter različnimi kategorijami stavb,

 

– upošteva različne klimatske razmere v različnih državah članicah in možne spremembe teh razmer v življenjski dobi zadevne stavbe ter

 

– določi enotne predpostavke ali metode izračuna za stroške energije.

 

Komisija vsakih pet let pregleda in po potrebi posodobi enotno metodologijo.

Ti ukrepi, ki so namenjeni spremembi nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 19(2).

Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 21(2).

2. Države članice izračunajo stroškovno optimalne ravni za minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti z uporabo primerjalne metodologije, določene v skladu z odstavkom 1, in ustreznih parametrov, kot so klimatske razmere, ter primerjajo rezultate tega izračuna z minimalnimi zahtevami glede energijske učinkovitosti, ki so jih določile.

2. Države članice izračunajo stroškovno optimalne ravni za minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti z uporabo enotne metodologije, določene v skladu z odstavkom 1, in ustreznih parametrov, kot so klimatske razmere.

Komisiji poročajo o vseh podatkih in predpostavkah, uporabljenih za te izračune, in o vseh rezultatih izračunov. Poročilo se lahko vključi v akcijske načrte o energijski učinkovitosti iz člena 14(2) Direktive 2006/32/ES. Države članice predložijo Komisiji ta poročila vsaka tri leta. Prvo poročilo se predloži najpozneje do 30. junija 2011.

Komisiji poročajo o vseh podatkih in predpostavkah, uporabljenih za te izračune, in o vseh rezultatih izračunov. Poročilo se vključi v akcijske načrte o energetski učinkovitosti iz člena 14(2) Direktive 2006/32/ES. Države članice predložijo Komisiji ta poročila vsaka tri leta. Prvo poročilo se predloži najpozneje do 30. junija 2011.

3. Komisija objavi poročilo o napredku držav članic pri doseganju stroškovno optimalnih ravni za minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti.

3. Komisija objavi poročilo o napredku držav članic pri izvajanju tega člena.

Predlog spremembe  56

Predlog direktive

Člen 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da nove stavbe izpolnjujejo minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti, določene v skladu s  členom 4.

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da nove stavbe izpolnjujejo minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti, določene v skladu s členom 4 in določbami iz člena 9.

Pri novih stavbah države članice zagotovijo, da se pred začetkom gradnje prouči in upošteva tehnično, okoljsko in ekonomsko izvedljivost naslednjih alternativnih sistemov:

Pri novih stavbah države članice zagotovijo, da se proučijo in upoštevajo alternativni sistemi z visokim izkoristkom. V te alternativne sisteme so lahko med drugim vključeni:

(a) decentralizirani sistemi oskrbe z energijo na podlagi obnovljivih virov energije;

(a) decentralizirani sistemi oskrbe z energijo na podlagi energije iz obnovljivih virov;

(b) soproizvodnja  ;

(b) soproizvodnja  ;

(c) daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo;

(c) daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo, zlasti tisto, ki v celoti ali delno temelji na energiji iz obnovljivih virov;

(d) toplotne črpalke.

(d) toplotne črpalke;

 

(da) oprema za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo za spremljanje in nadzor.

2. Države članice zagotovijo, da je analiza alternativnih sistemov iz odstavka 1 na pregleden način dokumentirana v vlogi za gradbeno dovoljenje ali za končno odobritev gradbenih del pri stavbi.

 

Predlog spremembe  57

Predlog direktive

Člen 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se pri večji prenovi stavb njihova energijska učinkovitost, z namenom izpolnitve minimalnih zahtev glede energijske učinkovitosti  , če je to tehnično, funkcionalno in ekonomsko izvedljivo, izboljša. Države članice določijo  te minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti skladno s členom 4. Zahteve so lahko določene za prenovljeno stavbo kot celoto ali za prenovljene sisteme ali komponente, če so ti del prenovitvenih del, ki se izvajajo v omejenem obdobju, s ciljem izboljšave celotne energijske učinkovitosti stavbe ali delov stavbe .

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se pri večji prenovi stavb ali ob menjavi ali nadgradnji stavbnih komponent in tehničnih stavbnih sistemov ali njihovih delov njihova energetska učinkovitost, z namenom izpolnitve vsaj minimalnih zahtev glede energetske učinkovitosti, če je to tehnično, funkcionalno in ekonomsko izvedljivo, izboljša. Države članice določijo te minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti skladno s členom 4 in zahtevami iz člena 9. Zahteve so določene za prenovljene sisteme in stavbne komponente ob vsaki njihovi zamenjavi ali nadgradnji in za prenovljeno stavbo kot celoto, če gre za večjo prenovo.

 

Pri stavbah, kjer poteka večja prenova, države članice spodbujajo, da se proučijo in upoštevajo naslednji alternativni sistemi z visokim izkoristkom:

 

(a) decentralizirani sistemi oskrbe z energijo na podlagi energije iz obnovljivih virov;

 

(b) soproizvodnja;

 

(c) daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo, zlasti tisto, ki v celoti ali delno temelji na energiji iz obnovljivih virov;

 

(d) toplotne črpalke;

 

(da) oprema za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo za spremljanje in nadzor.

Predlog spremembe  58

Predlog direktive

Člen 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Tehnični stavbni sistemi

Tehnični stavbni sistemi in stavbne komponente

1. Države članice določijo minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti za tehnične stavbne sisteme, ki se namestijo v stavbe. Določijo se zahteve za nove tehnične stavbne sisteme in njihove dele, njihovo nadomestitev in rekonstrukcijo.

1. Države članice določijo minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti za stavbne komponente in tehnične stavbne sisteme, ki se namestijo v stavbe ter se uporabljajo v stavbah in ki jih ne zajema direktiva 2009/.../ES [ vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, ki rabijo energijo] in njeni izvedbeni ukrepi. Določijo se zahteve za novo tehnično opremo, tehnične stavbne sisteme in stavbne komponente in njihove dele, njihovo nadomestitev in zamenjavo, ter se uporabljajo, če so tehnično in funkcionalno izvedljive.

Zahteve zlasti zajemajo naslednje komponente:

Zahteve zlasti zajemajo naslednje komponente:

(a) kotle ali druge kurilne naprave ogrevalnih sistemov;

(a) kotle, druge kurilne naprave ali toplotne izmenjevalnike ogrevalnih sistemov, vključno z daljinskim ali skupinskim ogrevanjem in hlajenjem;

(b) grelnike vode v sistemih tople vode;

(b) grelnike vode v sistemih tople vode;

(c) centralne klimatske naprave ali hladni generator v klimatskih sistemih.

(c) centralne klimatske naprave ali hladni generator v klimatskih sistemih;

 

(ca) nameščena razsvetljava;

 

(cb) stavbne komponente, kakor so opredeljene v členu 2(5a).

2. Minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti, določene v skladu z odstavkom 1, so v skladu z veljavno zakonodajo za proizvode, ki sestavljajo sistem, in temeljijo na ustrezni namestitvi proizvodov, primerni prilagoditvi in nadzoru tehničnega stavbnega sistema. Te zahteve zlasti zagotavljajo, da je doseženo pravilno hidravlično ravnotežje sistemov za ogrevanje s toplo vodo, da je bila za namestitev uporabljena ustrezna velikost in vrsta proizvodov ob upoštevanju načrtovane uporabe tehničnih stavbnih sistemov.

2. Minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti, določene v skladu z odstavkom 1, so v skladu z vso veljavno zakonodajo za proizvode, ki sestavljajo sistem in stavbne komponente, ter temeljijo na ustrezni namestitvi proizvodov, primerni prilagoditvi in nadzoru tehničnega stavbnega sistema. Te zahteve pri tehničnih stavbnih sistemih zagotavljajo, da so ob začetku uporabe ustrezno prilagojeni, da je doseženo pravilno hidravlično ravnotežje sistemov za ogrevanje s toplo vodo, da je bila za namestitev uporabljena ustrezna velikost in vrsta proizvodov ob upoštevanju načrtovane uporabe tehničnih stavbnih sistemov.

Predlog spremembe  59

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 2a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a. Države članice zagotovijo namestitev pametnih števcev porabe v vseh novih stavbah in stavbah po večji prenovi ter pri zamenjavi števcev in po potrebi spodbujajo namestitev aktivnih nadzornih sistemov, kot so avtomatizirani, nadzorni in spremljevalni sistemi.

Predlog spremembe  60

Predlog direktive

Člen 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Stavbe, pri katerih so emisije ogljikovega dioksida in poraba primarne energije nizke ali enake nič

Stavbe, pri katerih je neto poraba energije enaka nič

1. Države članice pripravijo nacionalne načrte za povečanje števila stavb, pri katerih so emisije ogljikovega dioksida in poraba primarne energije nizke ali enake nič. V njih bodo določeni cilji za minimalni odstotek, ki ga bodo te stavbe predstavljale leta 2020 glede na skupno število stavb in celotno uporabno tlorisno površino.

1. Države članice pripravijo nacionalne načrte za povečanje števila stavb, pri katerih je neto poraba energije enaka nič, kot so opredeljene v členu 2(1c).

Države članice zagotovijo, da so najkasneje do 31. decembra 2018 vse nove stavbe vsaj takšne, da je njihova neto poraba primarne energije enaka nič.

 

Države članice določijo cilje za minimalni odstotek, ki ga leta 2015 in leta 2020 predstavljajo stavbe, ki imajo neto porabo energije enako nič, merjeno kot odstotek od skupnega števila stavb in kot odstotek glede na celotno uporabno tlorisno površino.

Ločeni cilji se določijo za:

Ločeni cilji se določijo za:

(a) nove in prenovljene stanovanjske stavbe;

(a) nove in prenovljene stanovanjske stavbe;

(b) nove in prenovljene nestanovanjske stavbe;

(b) nove in prenovljene nestanovanjske stavbe;

(c) stavbe, ki jih uporabljajo javni organi.

(c) stavbe, ki jih uporabljajo javni organi.

Države članice določijo cilje iz točke (c) ob upoštevanju vodilne vloge, ki bi jo morali imeti javni organi na področju energijske učinkovitosti stavb.

Države članice za stavbe iz točke (c) določijo cilje, ki jih je treba doseči bistveno prej, kot je določeno v prvem in drugem pododstavku, ob upoštevanju vodilne vloge, ki bi jo morali imeti javni organi na področju energetske učinkovitosti stavb.

2. Nacionalni načrt iz odstavka 1 med drugim vključuje naslednje elemente:

2. Nacionalni načrt iz odstavka 1 se pripravi po posvetovanju z vsemi zainteresiranimi stranmi, skupaj z lokalnimi in regionalnimi organi, in med drugim vključuje naslednje elemente:

(a) opredelitev stavb s strani držav članic, pri katerih so emisije ogljikovega dioksida in poraba primarne energije nizke ali enake nič;

 

(b) vmesne cilje, izražene kot odstotek, ki ga bodo te stavbe predstavljale leta 2015 glede na skupno število stavb in celotno uporabno tlorisno površino.

(b) vmesne cilje, izražene kot odstotek, ki ga bodo te stavbe predstavljale leta 2015 in leta 2020 glede na skupno število stavb in celotno uporabno tlorisno površino;

 

(ba) podrobnosti o nacionalnih zahtevah glede minimalnih ravni energije iz obnovljivih virov v novih stavbah in obstoječih stavbah v večji prenovi, kot zahteva Direktiva 2009/xx/ES o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov ter člena 6 in 7 te direktive;

(c) informacije o sprejetih ukrepih za promocijo teh stavb.

(c) povzetek vseh politik in informacij o sprejetih ukrepih za promocijo teh stavb;

 

ca) nacionalne, regionalne in lokalne programe za podporo ukrepom energetske učinkovitosti, kot so fiskalne spodbude, finančni instrumenti ali znižanje DDV.

3. Države članice bodo najpozneje do 30. junija 2011 Komisiji posredovale nacionalne načrte iz odstavka 1 ter ji vsaka tri leta poročale o napredku pri izvajanju svojih nacionalnih načrtov. Nacionalni načrti in poročila o napredku se lahko vključijo v akcijske načrte o energijski učinkovitosti iz člena 14(2) Direktive 2006/32/ES.

3. Države članice bodo najpozneje do 30. junija 2011 Komisiji posredovale nacionalne načrte iz odstavka 1 ter ji vsaka tri leta poročale o napredku pri izvajanju svojih nacionalnih načrtov. Nacionalni načrti in poročila o napredku se vključijo v akcijske načrte o energetski učinkovitosti iz člena 14(2) Direktive 2006/32/ES.

 

3a. Komisija lahko dva meseca po tem, ko jo država članica obvesti o nacionalnem načrtu iz odstavka 3, ob doslednem upoštevanju načela subsidiarnosti zavrne ta načrt ali njegov kateri koli del na podlagi neupoštevanja vseh zahtev iz tega člena. V tem primeru ta država članica predlaga spremembe. Komisija v enem mesecu po prejemu teh predlogov sprejeme spremenjeni načrt ali zahteva nadaljnje specifične spremembe. Komisija in zadevna država članica sprejmeta vse razumne ukrepe, da v petih mesecih po prvem obvestilu dosežeta sporazum o nacionalnem načrtu.

4. Komisija določi skupna načela za opredelitev stavb, pri katerih so emisije ogljikovega dioksida in poraba primarne energije nizke ali enake nič.

4. Komisija najkasneje do 31. decembra 2010 v skladu z opredelitvijo iz člena 2 določi podrobno enotno opredelitev stavb, pri katerih je neto poraba energije enaka nič.

Ti ukrepi, ki so namenjeni spremembi nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 21(2).

Ti ukrepi, ki so namenjeni spremembi nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 21(2).

5. Komisija objavi poročilo o napredku držav članic pri povečanje števila stavb, pri katerih so emisije ogljikovega dioksida in poraba primarne energije nizke ali enake nič. Komisija na podlagi tega poročila oblikuje strategijo in po potrebi predlaga ukrepe za povečanje števila teh stavb.

5. Komisija do 30. junija 2012 in nato vsaka tri leta objavi poročilo o napredku držav članic pri povečanju števila stavb, pri katerih je neto poraba energije enaka nič. Komisija na podlagi tega poročila oblikuje akcijski načrt in po potrebi predlaga ukrepe za povečanje števila teh stavb.

Predlog spremembe  61

Predlog direktive

Člen 9 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 9a

 

Finančne spodbude in tržne ovire

 

1. Države članice do 30. junija 2011 pripravijo nacionalne akcijske načrte skupaj s predlaganimi ukrepi za uresničitev zahtev, določenih v tej direktivi, in sicer prek zmanjšanja obstoječih pravnih in tržnih ovir ter razvijanja obstoječih in novih finančnih in fiskalnih instrumentov, da se poveča energetska učinkovitost novih in obstoječih stavb.

 

Predlagani ukrepi so zadostni, učinkoviti, pregledni in nediskriminatorni, podpirajo izvedbo priporočil iz energetske izkaznice, spodbujajo bistvene izboljšave v energetski učinkovitosti stavb, kjer izboljšanje sicer ne bi bilo ekonomsko izvedljivo, ter obsegajo ukrepe za pomoč gospodinjstvom, ki jih ogroža pomanjkanje energije.

 

Države članice primerjajo svoje finančne in fiskalne instrumente z instrumenti iz priloge IIIb ter brez poseganja v nacionalno zakonodajo izvajajo vsaj dva ukrepa iz te priloge.

 

2. Države članice nacionalne načrte iz odstavkov 1 in 2 posredujejo Komisiji, tako da jih vključijo v akcijske načrte energetske učinkovitosti iz člena 14(2) direktive 2006/32/ES in jih vsaka tri leta posodobijo.

 

3. Komisija najkasneje do 30. junija 2010 po oceni učinka predloži ustrezne zakonodajne predloge, da okrepi obstoječe instrumente Skupnosti ter predlaga dodatne, da se podpre izvajanje te direktive.

 

Predlogi upoštevajo naslednje ukrepe:

 

(a) povečanje največjega zneska sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, ki se lahko uporabijo za podporo naložbam v energetsko učinkovitost, vključno z daljinskim ogrevanjem in hlajenjem, in naložbam v obnovljivo energijo v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1080/2006; ta znesek znaša vsaj 15 % celotnih sredstev;

 

(b) razširitev upravičenosti projektov za povečanje energetske učinkovitosti stavb, vključno z daljinskim ogrevanjem in hlajenjem, ter projektov za energijo iz obnovljivih virov do sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj;

 

(c) uporabo drugih sredstev Skupnosti za podporo raziskavam in razvoju, informacijskim kampanjam ali usposabljanju o energetski učinkovitosti;

 

(d) ustanovitev sklada za energetsko učinkovitost na osnovi prispevkov iz proračuna Skupnosti, Evropske investicijske banke in držav članic, ki bo deloval kot spodbuda za povečanje zasebnih in javnih naložb v projekte za večjo energetsko učinkovitost stavb, skupaj z obnovljivo energijo v stavbah ali stavbnih komponentah, v povezavi z energetsko učinkovitostjo do leta 2020. Ta sklad za energetsko učinkovitost je vključen v načrtovanje druge strukturne pomoči Skupnosti. Merila za dodelitev sredstev so opredeljena v skladu z ES 1083/2006 ter se izvajajo najkasneje do leta 2014.

 

(e) znižanje DDV za storitve in proizvode, skupaj z obnovljivo energijo v stavbah ali stavbnih komponentah, v povezavi z energetsko učinkovitostjo.

Obrazložitev

Ta predlog spremembe se ne nanaša na dele predloga za prenovitev, ki vsebujejo spremembe. Vendar je to potrebno zaradi nujne skladnosti besedila in povezanosti z drugimi deli besedila, ki vsebujejo spremembe, zlasti s členom 9.

Predlog spremembe  62

Predlog direktive

Člen 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice določijo potrebne ukrepe za vzpostavitev sistema certificiranja energijske učinkovitosti stavb. Energetska izkaznica vključuje energijsko učinkovitost stavb in referenčne vrednosti, kot so minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti , da bi lastnikom ali najemnikom stavbe ali delov stavbe omogočili primerjavo in oceno njene energijske učinkovitosti.

1. Države članice določijo potrebne ukrepe za vzpostavitev sistema certificiranja energetske učinkovitosti stavb. Energetska izkaznica vključuje energetsko učinkovitost stavbe, ali, če še ni zgrajena, ocenjeno energetsko učinkovitost in referenčne vrednosti, kot so minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti, da bi lastnikom ali najemnikom stavbe ali delov stavbe omogočili oceno njene energetske učinkovitosti ter preprosto primerjavo z drugimi stanovanjskimi in nestanovanjskimi stavbami. Pri nestanovanjskih stavbah je lahko po potrebi vključena tudi dejanska letna poraba energije, kot je navedeno v prilogi I.

2. Izkaznica vključuje  priporočila za stroškovno učinkovite izboljšave energijske učinkovitosti stavbe ali delov stavbe .

2. Izkaznica vključuje priporočila za stroškovno optimalne izboljšave energetske učinkovitosti stavbe ali delov stavbe .

Priporočila iz energetske izkaznice zajemajo:

Priporočila iz energetske izkaznice zajemajo:

(a) ukrepe, ki se izvedejo v zvezi z večjo prenovo ovoja stavbe ali tehničnih stavbnih sistemov, in ter

a) ukrepe, ki se izvedejo v zvezi z večjo prenovo ovoja stavbe, vključno z izolacijskimi sistemi, ali tehničnih stavbnih sistemov,

(b) ukrepe za posamezne dele ali elemente stavbe, ki se izvajajo neodvisno od večje prenove ovoja stavbe ali tehničnih stavbnih sistemov.

b) ukrepe za posamezne dele ali elemente stavbe, ki se izvajajo neodvisno od večje prenove ovoja stavbe, vključno z izolacijskimi sistemi, ali tehničnih stavbnih sistemov.

3. Priporočila, vključena v energetsko izkaznico, so za posamezno stavbo tehnično izvedljiva in zagotovijo pregledne informacije glede stroškovne učinkovitosti. Ocena stroškovne učinkovitosti temelji na standardnih pogojih, kot so ocena prihrankov energije, osnovne cene energije in obrestne mere za naložbe , ki so potrebne za izvajanje priporočil.

3. Priporočila, vključena v energetsko izkaznico, so za posamezno stavbo tehnično in funkcionalno izvedljiva in zagotovijo pregledne informacije glede stroškovne učinkovitosti. Ocena stroškovne učinkovitosti temelji na standardnih pogojih, ki zajemajo vsaj oceno prihrankov energije, osnovne cene energije, finančne ali fiskalne spodbude in obrestne mere za naložbe, ki so potrebne za izvajanje priporočil.

 

3a. Države članice zagotovijo, da javni organi in druge ustanove, ki omogočajo financiranje nakupa ali prenove stavb, pri določanju višine in pogojev finančnih spodbud, fiskalnih ukrepov in posojil upoštevajo navedeno energetsko učinkovitost in priporočila iz energetskih izkaznic.

4. V izkaznici o energijski učinkovitosti je navedeno, kje lahko lastnik ali najemnik prejme podrobnejše informacije glede priporočil iz izkaznice. Poleg tega vsebuje informacije o ukrepih, ki jih je treba sprejeti za izvajanje priporočil.

4. V izkaznici o energetski učinkovitosti je navedeno, kje lahko lastnik ali najemnik prejme podrobnejše informacije glede priporočil iz izkaznice. Poleg tega vsebuje informacije o ukrepih, ki jih je treba sprejeti za izvajanje priporočil, in tudi informacije o razpoložljivih fiskalnih in finančnih spodbudah in možnostih financiranja.

 

4a. Javni organi ob upoštevanju vodilne vloge, ki bi jo morali imeti na področju energetske učinkovitosti stavb, izvajajo priporočila iz energetske izkaznice za stavbe, ki jih uporabljajo, v času veljavnosti izkaznice.

Certificiranje stanovanj ali enot, namenjenih za ločeno uporabo v stavbnih  blokih, lahko temelji na:

Certificiranje stanovanj ali enot, namenjenih za ločeno uporabo v stavbnih blokih, lahko temelji na:

(a) skupnem certificiranju celotnega stavbnega bloka s skupnim sistemom ogrevanja ali

(a) skupnem certificiranju celotnega stavbnega bloka s skupnim sistemom ogrevanja ali

(b) oceni drugega tipičnega stanovanja v istem stavbnem  bloku.

(b) oceni energetske učinkovitosti tega stanovanja ali enote.

6. Certificiranje enodružinskih hiš lahko temelji na oceni druge tipične stavbe podobne zasnove in velikosti s podobno dejansko kakovostjo energijske učinkovitosti, če za to ujemanje lahko jamči strokovnjak, ki izda energetsko izkaznico.

6. Certificiranje enodružinskih hiš lahko temelji na oceni druge tipične stavbe podobne zasnove in velikosti s podobno dejansko kakovostjo energetske učinkovitosti, če za to ujemanje lahko jamči strokovnjak, ki izda energetsko izkaznico.

7. Veljavnost energetske  izkaznice ne sme biti daljša od 10 let.

7. Veljavnost energetske  izkaznice ne sme biti daljša od 10 let.

 

7a. Komisija do 30. junija 2010 sprejme smernice o določitvi minimalnih standardov za vsebino, jezik in prikaz energetskih izkaznic.

 

Navedeni ukrep za spremembo nebistvenih določb te direktive se sprejme v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 21(2).

 

7b. Vse države članice priznajo izkaznice, ki jih izdajo druge države članice v skladu s temi smernicami, in ne omejujejo svobode opravljanja finančnih storitev zato, ker je bila izkaznica izdana v drugi državi članici.

Predlog spremembe  63

Predlog direktive

Člen 11 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice zagotovijo, da se energetska izkaznica izda za stavbe ali dele stavb, ki se zgradijo, prodajo ali oddajo, in za stavbe, kjer skupno uporabno tlorisno površino nad 250 m2 uporabljajo javni organi.

1. Države članice zagotovijo, da se energetska izkaznica izda za stavbe ali dele stavb, ki se zgradijo, prodajo ali oddajo, in za stavbe, ki imajo skupno uporabno tlorisno površino nad 250 m2 in kjer se pogosto zadržuje javnost, ter za stavbe, ki jih uporabljajo javni organi.

Predlog spremembe  64

Predlog direktive

Člen 11 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4a. Lastnik stavbe lahko od pooblaščenega strokovnjaka kadarkoli zahteva, naj pripravi, preračuna ali posodobi energetsko izkaznico, ne glede na to, ali je stavba v izgradnji, prenovi, najemu ali prodana.

Obrazložitev

Da bi se izboljšala energetska učinkovitost stavbe, se mora zainteresirani osebi omogočiti, da zahteva energetsko izkaznico, ne glede na to, ali je stavba v izgradnji, prenovi, najemu ali prodana.

Predlog spremembe  65

Predlog direktive

Člen 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da je v stavbah , kjer  skupno uporabno tlorisno površino nad 250  m2 uporabljajo javni organi , energetska izkaznica prikazana  na vidnem mestu in jasno opazna javnosti.

Države članice sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da je v stavbah, ki jih uporabljajo javni organi, ali v stavbah, ki imajo skupno uporabno tlorisno površino nad 250 m2 in kjer se pogosto zadržuje javnost, energetska izkaznica prikazana na vidnem mestu in jasno opazna javnosti.

2. Države članice sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da je v stavbah, za katere je bila v skladu s členom 11(1) izdana energetska izkaznica in kjer se na skupni uporabni tlorisni površini nad 250 m2 pogosto zadržuje javnost, energetska izkaznica prikazana na vidnem mestu in jasno opazna javnosti.

 

Predlog spremembe  66

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice določijo potrebne ukrepe za uvedbo rednih pregledov ogrevalnih sistemov s kotli z nazivno toplotno močjo nad  20 kW . Pregled  vključuje oceno učinkovitosti kotla in njegove velikosti v primerjavi z ogrevalnimi zahtevami stavbe. novo

1. Države članice določijo potrebne ukrepe za uvedbo rednih pregledov ogrevalnih sistemov s kotli na neobnovljivo tekoče ali trdno gorivo z nazivno toplotno močjo nad 20 kW. Pregled vključuje oceno učinkovitosti kotla in njegove velikosti v primerjavi z ogrevalnimi zahtevami stavbe. Države članice lahko te preglede odpravijo, če je nameščen elektronski spremljevalni in nadzorni sistem.

Obrazložitev

Elektronski spremljevalni in nadzorni sistemi pomagajo ovrednotiti energetsko učinkovitost opreme in napeljav, ki porabljajo električno energijo, in zato morda niso več potrebni dodatni pregledi.

Predlog spremembe  67

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Države članice lahko spremenijo pogostnost pregledov glede na vrsto in nazivno toplotno moč kotla ogrevalnega sistema. Pri določanju pogostnosti države članice upoštevajo stroške pregleda ogrevalnega sistema in ocenjene prihranke stroškov energije, ki lahko nastanejo na podlagi pregleda.

2. Države članice lahko spremenijo pogostnost pregledov glede na vrsto in nazivno toplotno moč ogrevalnega sistema. Pri določanju pogostnosti države članice upoštevajo stroške pregleda ogrevalnega sistema in ocenjene prihranke stroškov energije, ki lahko nastanejo na podlagi pregleda.

Obrazložitev

Pregledi celega ogrevalnega sistema, tudi kotlov, bi odpravili nepotrebno upravno breme, kar bi bilo učinkovitejše.

Predlog spremembe  68

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 4 – pododstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Ko Komisija meni, da poročilo države članice iz drugega pododstavka ne dokazuje enakovrednosti ukrepom iz prvega pododstavka, lahko v roku šestih mesecev po sprejetju poročila zahteva, naj država članica posreduje dodatne dokaze ali naj izvede specifične dodatne ukrepe. Če Komisija eno leto po tej zahtevi ni zadovoljna s predloženimi dokazi ali izvedenimi dodatnimi ukrepi, lahko umakne odstopanje.

Obrazložitev

Pomembno je, da se jasno opredeli postopek odobritve v primeru uporabe odstopanj iz odstavkov 1, 2 in 3. Pri uporabi teh odstopanj je državam članicam treba zagotoviti gotovost.

Predlog spremembe  69

Predlog direktive

Člen 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice predpišejo potrebne ukrepe za uvedbo rednih pregledov klimatskih sistemov z nazivno izhodno močjo nad 12 kW. Pregledi vključujejo oceno učinkovitosti klimatskih naprav in njihove dimenzioniranosti v primerjavi s hladilnimi zahtevami stavbe.

1. Države članice predpišejo potrebne ukrepe za uvedbo rednih pregledov klimatskih in prezračevalnih sistemov ter povratnih toplotnih črpalk z nazivno izhodno močjo nad 5 kW. Pregledi vključujejo oceno učinkovitosti klimatskih naprav in njihove dimenzioniranosti v primerjavi s hladilnimi zahtevami stavbe. Pri pregledu prezračevalnih sistemov se ocenijo tudi pretoki zraka.

 

Države članice lahko te preglede odpravijo, če je nameščen elektronski spremljevalni in nadzorni sistem.

2. Države članice lahko spremenijo pogostnost pregledov glede na vrsto in nazivno toplotno moč klimatskega sistema. Pri določanju pogostnosti države članice upoštevajo stroške pregleda klimatskega sistema in ocenjene prihranke stroškov energije, ki lahko nastanejo na podlagi pregleda.

2. Države članice lahko spremenijo pogostnost pregledov glede na vrsto in nazivno toplotno moč klimatskega sistema, prezračevalnega sistema ali povratnih toplotnih črpalk. Pri določanju pogostnosti države članice upoštevajo stroške pregleda in ocenjene prihranke stroškov energije, ki lahko nastanejo na podlagi pregleda.

 

2a. Države članice pri pripravi ukrepov iz odstavkov 1 in 2 zagotovijo, kolikor je to ekonomsko in tehnično mogoče, da se pregledi izvedejo hkrati s pregledi ogrevalnih sistemov in drugih tehničnih sistemov iz člena 13 te direktive in pregledi tesnjenja iz Uredbe ES št. 842/2006.

2b. Države članice lahko z odstopanjem od odstavkov 1 in 2 odločijo, da sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo svetovanje uporabnikom glede zamenjave klimatskega sistema, kar lahko vključuje preglede zaradi ocene učinkovitosti in ustrezne velikosti klimatskega sistema. Splošni vpliv tega pristopa je enakovreden vplivu določb iz odstavkov 1 in 2.

 

Če se države članice izvajajo ukrepe iz prvega pododstavka, najpozneje do 30. junija 2011 Komisiji predložijo poročilo o enakovrednosti teh ukrepov z ukrepi iz odstavkov 1 in 2. Države članice Komisiji predložijo ta poročila vsaka tri leta. Poročila se lahko vključijo v akcijske načrte energetske učinkovitosti iz člena 14(2) Direktive 2006/32/ES.

 

Ko Komisija meni, da poročilo države članice iz drugega pododstavka ne dokazuje enakovrednosti ukrepom iz prvega pododstavka, lahko v roku šestih mesecev po prejetju poročila zahteva, naj država članica posreduje dodatne dokaze ali naj izvede specifične dodatne ukrepe. Če Komisija eno leto po tej zahtevi ni zadovoljna s predloženimi dokazi ali izvedenimi dodatnimi ukrepi, lahko umakne odstopanje.

Predlog spremembe  70

Predlog direktive

Člen 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice zagotovijo, da pripravo energetskih izkaznic  stavb, in preglede ogrevalnih  in klimatskih sistemov na neodvisen način opravljajo usposobljeni in pooblaščeni strokovnjaki, ki poslujejo kot samozaposleni  ali so zaposleni v javnih organih  ali zasebnih podjetjih.

1. Države članice zagotovijo, da pripravo energetskih izkaznic stavb, in preglede ogrevalnih in klimatskih sistemov na neodvisen način opravljajo usposobljeni in pooblaščeni strokovnjaki, ki poslujejo kot samozaposleni ali so zaposleni v javnih organih ali zasebnih podjetjih.

Strokovnjaki se pooblastijo ob upoštevanju njihove usposobljenosti in neodvisnosti.

Strokovnjaki se pooblastijo ob upoštevanju njihove usposobljenosti in neodvisnosti.

 

2. Države članice zagotovijo medsebojno priznavanje nacionalnih kvalifikacij in pooblastil.

 

3. Komisija do leta 2011 določi smernice in tudi priporočila za minimalne standarde za redno usposabljanje strokovnjakov.

 

Navedeni ukrep za spremembo nebistvenih določb te direktive se sprejme v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 21(2).

 

4. Države članice dajo javnosti na voljo informacije o usposabljanju in akreditaciji. Države članice pripravijo in dajo na voljo tudi seznam usposobljenih in pooblaščenih strokovnjakov.

Predlog spremembe  71

Predlog direktive

Člen 17 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice zagotovijo, da se v skladu s Prilogo II vzpostavi neodvisni nadzorni sistem za energetske izkaznice in poročila o pregledu ogrevalnih in klimatskih sistemov.

1. Države članice zagotovijo, da se v skladu s Prilogo II vzpostavi neodvisen nadzorni sistem za energetske izkaznice in poročila o pregledu ogrevalnih in klimatskih sistemov. Države članice vzpostavijo mehanizme za ločeno uveljavljanje za organizacije, ki so odgovorne za uveljavljanje energetskih izkaznic in poročil o pregledih ogrevalnih in klimatskih sistemov.

Obrazložitev

Mehanizmi za ločeno uveljavljanje (za organizacije, na primer lokalne organe, katerih odgovornost je uveljaviti energetske izkaznice in poročila o pregledih ogrevalnih ali klimatskih sistemov) je bistveno za učinkovito izvajanje direktive in preprečevanje nepotrebnega navzkrižja interesov, ko bi se od kake organizacije zahtevalo, naj sama sebi izda obvestilo o sankcijah.

Predlog spremembe  72

Predlog direktive

Člen 18 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija ob pomoči odbora, ustanovljenega po členu 21, ovrednoti to direktivo glede na izkušnje, pridobljene med njeno uporabo, in po potrebi med drugim pripravi predloge v zvezi z:

Komisija ob pomoči odbora, ustanovljenega po členu 21, ovrednoti to direktivo in pretehta njeno revizijo do leta 2015, glede na pridobljene izkušnje ter napredek med uporabo direktive, in po potrebi med drugim pripravi predloge v zvezi z:

Predlog spremembe  73

Predlog direktive

Člen 18 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

 

 

 

 

 

 

(ba) določitvijo zahteve na ravni Skupnosti, da so obstoječe stavbe stavbe, pri katerih je neto poraba energije enaka nič.

Obrazložitev

Poročilo o napredku, ki ga pripravi Komisija, bi moralo preučiti trenutno stanje pri izvajanju direktive in predlagati ukrepe za povečanje odstotka obstoječih stavb, pri katerih je neto poraba energije enaka nič.

Predlog spremembe  74

Predlog direktive

Člen 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za informiranje lastnikov ali najemnikov  stavb ali delov stavb  o različnih metodah in praksah, ki povečujejo energijsko učinkovitost.

1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za informiranje lastnikov in najemnikov stavb ali delov stavb o različnih metodah in praksah, ki povečujejo energetsko učinkovitost.

Države članice zlasti zagotovijo informacije lastnikom ali najemnikom stavb o energetskih izkaznicah in poročilih o pregledu, njihovem namenu in ciljih, stroškovno učinkovitih načinih za izboljšanje energijske učinkovitosti stavb ter srednje- in dolgoročnih finančnih posledicah, če niso sprejeti ukrepi za izboljšanje energijske učinkovitosti stavbe.

2. Države članice zlasti zagotovijo informacije lastnikom in najemnikom stavb o energetskih izkaznicah in poročilih o pregledu, njihovem namenu in ciljih, stroškovno učinkovitih načinih za izboljšanje energetske učinkovitosti stavb ter srednje- in dolgoročnih finančnih posledicah, če niso sprejeti ukrepi za izboljšanje energetske učinkovitosti stavbe, ter o finančnih instrumentih, ki so za to na voljo. Informacijske kampanje so namenjene spodbujanju lastnikov in najemnikov, naj izpolnijo vsaj minimalne zahteve iz členov 4 in 9.

 

3. Države članice zagotovijo, da so lokalni in regionalni organi vključeni v pripravo programov za zagotavljanje informacij in usposabljanje ter za ozaveščanje.

Predlog spremembe  75

Predlog direktive

Člen 19 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3a. Države članice v sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi organi zagotovijo tudi, da se omogoči ustrezno usmerjanje in usposabljanje za osebe, ki so pristojne za izvajanje te direktive z načrtovanjem in izvrševanjem standardov za stavbe. To usmerjanje in usposabljanje okrepi pomen izboljšanja energetske učinkovitosti in omogoči izbiro najboljše kombinacije izboljšav pri energetski učinkovitosti, uporabo energije iz obnovljivih virov in uporabo daljinskega ogrevanja in hlajenja pri načrtovanju, oblikovanju, gradnji in obnovi industrijskih in stanovanjskih območij.

Obrazložitev

Bistveno je, da se pri načrtovanju in izvrševanju standardov za stavbe pripravita ustrezno usmerjanje in usposabljanje. To usmerjanje in usposabljanje bi morala okrepiti pomen izboljšanja energetske učinkovitosti in omogočiti izbiro najboljše kombinacije izboljšav pri energetski učinkovitosti, uporabi energije iz obnovljivih virov in uporabe daljinskega ogrevanja in hlajenja pri načrtovanju, oblikovanju, gradnji in obnovi industrijskih in stanovanjskih območij.

Predlog spremembe  76

Predlog direktive

Člen 19 – odstavek 3 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3b. Lastniki in najemniki poslovnih stavb so dolžni izmenjati informacije o dejanski porabi energije.

Obrazložitev

Ker na energetsko učinkovitost bistveno vpliva način uporabe stavbe in kako najemniki uporabljajo energijo, morajo imeti lastniki IN najemniki dostop do informacij o izboljšavah energetske učinkovitosti. Lastniki in najemniki poslovnih stavb bi morali biti dolžni izmenjati informacije o dejanski uporabi stavbe ali njenega dela, da bi zagotovili razpoložljivost vseh podatkov, potrebnih za premišljeno odločitev glede potrebnih izboljšav.

Predlog spremembe  77

Predlog direktive

Člen 19 – odstavek 3 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

 

3c. Države članice Komisiji posredujejo informacije o:

 

(a) podpornih sistemih na nacionalni, regionalni in lokalni ravni za spodbujanje energetske učinkovitosti in uporabe energije iz obnovljivih virov v stavbah;

 

(b) deležu energije iz obnovljivih virov, ki se uporablja v stavbnem sektorju na nacionalni in regionalni ravni, vključno z informacijami o tem, ali obnovljiva energije prihaja iz naprav na kraju samem, daljinskega ogrevanja in hlajenja ali soproizvodnje.

 

Te informacije so zajete v akcijskih načrtih energetske učinkovitosti iz člena 14(2) Direktive 2006/32/ES.

Predlog spremembe  78

Predlog direktive

Člen 19 – odstavek 3 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3d. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za usposabljanje več inštalaterjev in zagotavljanje višje ravni usposabljanja za vgrajevanje in vključevanje potrebne energetsko učinkovite tehnologije, ki uporablja obnovljive vire energije, tako da jim omogoči, da imajo osrednjo vlogo, ki jo imajo pri podpori izboljšanja energetske učinkovitosti stavb.

Obrazložitev

Inštalaterjem je treba omogočiti ustrezno usposabljanje. To usposabljanje bi moralo okrepiti pomen izboljšanja energetske učinkovitosti.

Predlog spremembe  79

Predlog direktive

Člen 19 – odstavek 3 e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3e. Komisija do leta 2010 ustvari spletno stran, kjer so naslednje informacije:

 

(a) najnovejša različica vsakega akcijskega načrta energetske učinkovitosti iz člena 14(2) Direktive 2006/32/ES;

 

(b) podrobnosti o trenutno veljavnih ukrepih na ravni Skupnosti za izboljšanje energetske učinkovitosti stavb, vključno z vsemi ustreznimi finančnimi in fiskalnimi instrumenti, o ustreznem izvajanju ali podrobnosti o kontaktih;

 

(c) podrobnosti o nacionalnih akcijskih načrtih in trenutno veljavnih nacionalnih, regionalnih in lokalnih ukrepih v vsaki državi članici za izboljšanje energetske učinkovitosti stavb, vključno z vsemi ustreznimi finančnimi ali fiskalnimi instrumenti, o ustreznem izvajanju ali podrobnosti o kontaktih;

 

(d) primere najboljše prakse na nacionalni, regionalni in lokalni ravni pri izboljšanju energetske učinkovitosti stavb.

 

Informacije iz prvega pododstavka so v obliki, ki je lahko dostopna in razumljiva za najemnike, lastnike in podjetja iz vseh držav članic ter vse lokalne, regionalne in nacionalne organe. Ta oblika omogoča tem posameznikom in organizacijam lahek dostop do podpore, ki jim je na voljo, da izboljšajo energetsko učinkovitost stavb in da primerjajo podporne ukrepe med državami članicami.

Obrazložitev

Izvajanje direktive bo pospešila postavitev spletne strani, ki jo bo upravljala in posodabljala Komisija z državami članicami, in ki bo imela za namen pomoč državam članicam in drugim zainteresiranim stranem pri širjenju informacij o najboljših praksah in nacionalnih programih ter finančnih in fiskalnih instrumentih, ki so na voljo.

Predlog spremembe  80

Predlog direktive

Člen 22

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo pri kršitvah nacionalnih določb, sprejetih v skladu s to direktivo, in sprejmejo vse ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev njihovega izvajanja. Predpisane kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice Komisijo obvestijo o teh določbah najpozneje do 31. decembra 2010 ter jo nemudoma uradno obvestijo o kakršnih koli naknadnih spremembah, ki vplivajo nanje.

Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo pri kršitvah nacionalnih določb, sprejetih v skladu s to direktivo, in sprejmejo vse ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev njihovega izvajanja. Predpisane kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice Komisijo obvestijo o teh določbah najpozneje do 31. decembra 2010 ter jo nemudoma uradno obvestijo o kakršnih koli naknadnih spremembah, ki vplivajo nanje. Države članice pripravijo dokaze o učinkovitosti pravil o kaznih iz akcijskih načrtov o energetski učinkovitosti iz člena 14(2) Direktive 2006/32/ES.

Obrazložitev

Pomembno je opraviti analizo učinkovitosti kazni držav članic.

Predlog spremembe  81

Predlog direktive

Priloga I – točka 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Energijska učinkovitost stavbe se določi na podlagi izračunane ali dejanske porabljene letne energije za zadovoljevanje različnih potreb v zvezi z njeno običajno uporabo ter odraža energetske potrebe za ogrevanje in hlajenje (energija, ki je potrebna za preprečevanje prekomernega ogrevanja), da se vzdržuje predvidena temperatura stavbe.

1. Energetska učinkovitost stavbe se določi na podlagi izračunane ali dejanske porabljene letne primarne energije za zadovoljevanje različnih potreb v zvezi z njeno običajno uporabo ter odraža energetske potrebe za ogrevanje in hlajenje (energija, ki je potrebna za preprečevanje prekomernega ogrevanja), da se vzdržuje predvidena temperatura stavbe. Poraba se, kadar je mogoče, izračuna glede na energijo, pridobljeno iz obnovljivih virov na kraju samem.

Obrazložitev

Pri metodologiji za izračunavanje energetske učinkovitosti stavb bi bilo treba upoštevati novo generacijo stavb, zlasti pa možnost samozadostnosti stavb, ki bodo energijo hkrati proizvajale in porabljale. Zato bi bilo treba v splošnem okviru za izračun upoštevati tako porabo kot notranjo proizvodnjo.

Predlog spremembe  82

Predlog direktive

Priloga I – točka 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Energijska učinkovitost stavbe se izrazi na pregleden način in vključuje tudi numerični indikator za emisije ogljikovega dioksida in porabo primarne energije.

2. Energetska učinkovitost stavbe se izrazi na pregleden način in vključuje tudi numerični indikator za porabo primarne energije, izražen v kWh/m2 na leto.

Pri metodologiji za izračun energijske učinkovitosti stavb morajo biti upoštevani evropski standardi.

Pri metodologiji za izračun energetske učinkovitosti stavb se uporabljajo evropski standardi in ustrezna zakonodaja Skupnosti, vključno z direktivo 2009/.../ES [o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov].

Obrazložitev

Skupna enota za energetsko učinkovitost stavb, izražena kot poraba primarne energije, bi morala biti določena tako, da bi bila zagotovljena preglednost in primerljivost. Edina enota, ki omogoča takšno zanesljivo informacijo, je kWh/m2 na leto. Poleg tega je treba upoštevati metode izračunavanja v ustrezni zakonodaji EU. Dober zgled je nedavno sprejeta direktiva o obnovljivi energiji, na primer pri izračunavanju neto količine obnovljive energije iz toplotnih črpalk.

Predlog spremembe  83

Predlog direktive

Priloga I – točka 2 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Pri izračunu energetske učinkovitosti pri porabi električne energije v posamezni stavbi se v količniku za pretvorbo iz končne v primarno energijo upošteva letno ponderirano povprečje ustrezne mešanice goriv za elektriko.

Obrazložitev

S predlagano spremembo preprečimo nevarnost, da bi se energetska učinkovitost stavbe spremenila zgolj zaradi zamenjave dobavitelja električne energije. Učinkovitost pri proizvajanju elektrike se namreč razlikuje glede na uporabljeno gorivo in tehnologijo.

Predlog spremembe  84

Predlog direktive

Priloga I – točka 3 – točka a – točka (ii)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ii) izolacija;

(ii) izolacija; ki se lahko doseže z materiali, ki najmanj prevajajo toploto;

Obrazložitev

Izolacijske tehnike so odločilen element pri določanju energetske učinkovitosti stavbe. Države članice pri določanju ciljev glede energetske učinkovitosti preučijo izolacijsko vrednost najučinkovitejših izolacijskih pen, ki so na voljo na trgu.

Predlog spremembe  85

Predlog direktive

Priloga I – točka 3 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) klimatski sistemi

(c) klimatske naprave, vključno s hladilnimi sistemi

Obrazložitev

Za izračun energetske učinkovitosti stavb je pomembno preučiti interakcijo med sistemi ogrevanja, hlajenja in prezračevanja. Sistemi, ki na primer uporabljajo mehanizme za uporabo odpadne toplote, lahko prispevajo k učinkovitejši rabi energije. Odvečna toplota iz enega prostora, pridobljena med hlajenjem, se lahko v drugem prostoru uporabi za ogrevanje. Med dovodnim in odvodnim zrakom se lahko z ventilacijo za obnovo toplote tudi izmenja toplota, s čimer bi zmanjšali porabo energije, ki jo porablja sistem hlajenja oziroma ogrevanja. Pri ogrevanju oziroma hlajenju prostorov lahko k prihranku energije prispeva tudi ustrezen conski nadzor.

Predlog spremembe  86

Predlog direktive

Priloga I – točka 3 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e) vgrajeno razsvetljavo (v glavnem v  nestanovanjskem sektorju);

(e) vgrajene sisteme razsvetljave, pri zasnovi katerih so upoštevane ustrezne stopnje osvetlitve glede na funkcije posameznih prostorov, navzočnost ljudi, ustrezno osvetljenost z naravno svetlobo, prožno naravnavanje osvetljenosti, pri čemer se upoštevajo različne funkcije, in ali se sistem uporablja za stanovanjski ali nestanovanjski sektor.

Predlog spremembe  87

Predlog direktive

Priloga I – točka 5 – točka h a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ha) stavbe za veleprodajo in logistiko;

Obrazložitev

"Stavbe za veleprodajo in maloprodajo" je preširoka kategorija, saj zajema tudi logistične centre, samostojne lokale, nakupovalna središča in poslovne stavbe za mešano uporabo, vsaka od teh kategorij pa je glede svojih energetskih potreb svojevrstna.

Predlog spremembe  88

Predlog direktive

Priloga II – točka 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Pristojni organi ali telesa, katerim pristojnosti za izvajanje neodvisnih nadzornih sistemov dodelijo pristojni organi, naključno izberejo vsaj 0,5 % vseh letno izdanih energetskih izkaznic in jih preverijo. Preverjanje se izvede na eni od treh alternativnih ravni, navedenih spodaj, in vsaka raven preverjanja se izvede vsaj za statistično pomemben del izbranih izkaznic:

1. Pristojni organi ali telesa, ki jim pristojnosti za izvajanje neodvisnih nadzornih sistemov dodelijo pristojni organi, naključno izberejo vsaj 0,5 % vseh letno izdanih energetskih izkaznic vsakega strokovnjaka in jih preverijo. Če neodvisen strokovnjak izda le nekaj izkaznic, pristojni organi ali telesa naključno izberejo vsaj eno in jo preverijo. Preverjanje se izvede na eni od treh alternativnih ravni, navedenih spodaj, in vsaka raven preverjanja se izvede vsaj za statistično pomemben del izbranih izkaznic:

Obrazložitev

Sistem neodvisnega preverjanja glede veljavnosti in kakovosti izkaznic ter poročil o pregledih je treba okrepiti in zagotoviti, da se delo vseh strokovnjakov redno preverja. V primeru nepravilnosti bodo kršitev predpisov o kakovosti izkaznic in poročil preprečile drugostopenjske preverbe z uvedbo sankcij proti zadevnim strokovnjakom.

Predlog spremembe  89

Predlog direktive

Priloga II – točka 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1a. Če se pri pregledih pokaže neskladnost, pristojni organi naključno izberejo še pet izkaznic istega strokovnjaka in jih preverijo. Če se pri tem preverjanju ugotovi neskladnost, pristojni organi oziroma telesa proti strokovnjaku uvedejo sankcije; najhujše kršitve se lahko kaznujejo z odvzemom strokovnjakove akreditacije.

Obrazložitev

Sistem neodvisnega preverjanja glede veljavnosti in kakovosti izkaznic ter poročil o pregledih je treba okrepiti in zagotoviti, da se delo vseh strokovnjakov redno preverja. V primeru nepravilnosti bodo kršitev predpisov o kakovosti izkaznic in poročil preprečile drugostopenjske preverbe z uvedbo sankcij proti zadevnim strokovnjakom.

Predlog spremembe  90

Predlog direktive

Priloga II – točka 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Pristojni organi ali telesa, katerim pristojnosti za izvajanje neodvisnih nadzornih sistemov dodelijo pristojni organi, naključno izberejo vsaj 0,1 % vseh letno izdanih poročil o pregledu in jih preverijo. Preverjanje se izvede na eni od treh alternativnih ravni, navedenih spodaj, in vsaka raven preverjanja se izvede vsaj za statistično pomemben del poročil o pregledu:

2. Pristojni organi ali telesa, ki jim pristojnosti za izvajanje neodvisnih nadzornih sistemov dodelijo pristojni organi, naključno izberejo vsaj 0,1 % vseh letno izdanih poročil o pregledu vsakega strokovnjaka in jih preverijo. Če neodvisen strokovnjak izda le nekaj poročil, pristojni organi ali telesa naključno izberejo vsaj enega in ga preverijo. Preverjanje se izvede na eni od treh alternativnih ravni, navedenih spodaj, in vsaka raven preverjanja se izvede vsaj za statistično pomemben del poročil o pregledu:

Obrazložitev

Sistem neodvisnega preverjanja glede veljavnosti in kakovosti izkaznic ter poročil o pregledih je treba okrepiti in zagotoviti, da se delo vseh strokovnjakov redno preverja. V primeru nepravilnosti bodo kršitev predpisov o kakovosti izkaznic in poročil preprečile drugostopenjske preverbe z uvedbo sankcij proti zadevnim strokovnjakom.

Predlog spremembe  91

Predlog direktive

Priloga II – točka 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2a. Če se pri pregledih pokaže neskladnost, pristojni organi naključno izberejo še pet poročil istega strokovnjaka in jih preverijo. Če se pri tem preverjanju ugotovi neskladnost, pristojni organi oziroma telesa proti strokovnjaku uvedejo sankcije; najhujše kršitve se lahko kaznujejo z odvzemom strokovnjakove akreditacije.

Obrazložitev

Sistem neodvisnega preverjanja glede veljavnosti in kakovosti izkaznic ter poročil o pregledih je treba okrepiti in zagotoviti, da se delo vseh strokovnjakov redno preverja. V primeru nepravilnosti bodo kršitev predpisov o kakovosti izkaznic in poročil preprečile drugostopenjske preverbe z uvedbo sankcij proti zadevnim strokovnjakom.

Predlog spremembe  92

Predlog direktive

Priloga III a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Priloga III a

 

Načela enotne metodologije za izračun stroškovno optimalnih ravni

Komisija pri določanju enotne metodologije za izračun stroškovno optimalnih ravni upošteva vsaj naslednja načela:

 

– opredelijo se referenčne stavbe z značilno tipično funkcionalnostjo in geografsko lokacijo, vključno z notranjimi in zunanjimi podnebnimi razmerami. Te stavbe so tako stanovanjske kot nestanovanjske, nove in že obstoječe;

 

– opredelijo se svežnji tehničnih ukrepov (na primer izolacija ovoja ali delov ovoja stavbe ali energetsko učinkoviti tehnični stavbni sistemi) za energetsko učinkovitost in oskrbo z energijo, ki jih je treba oceniti;

– opredelijo se celotni svežnji tehničnih ukrepov za postavitev stavb, katerih neto poraba energije je enaka nič;

 

– ocenijo se potrebe energije za ogrevanje in hlajenje, dobavljena energija, porabljena primarna energija in emisije CO2 v referenčnih stavbah (vključno z uporabljenimi opredeljenimi svežnji tehničnih ukrepov);

 

– ocenijo se pripadajoči stroški, povezani z energetskimi naložbami, stroški energije in drugi tekoči stroški svežnjev tehničnih ukrepov, uporabljenih v referenčnih stavbah.

 

Stroškovna učinkovitost različnih stopenj zahtev glede minimalne energetske učinkovitosti se oceni z izračunom stroškov življenjskega cikla stavb na podlagi svežnjev tehničnih ukrepov, uporabljenih za referenčne stavbe, in z njihovo določitvijo glede na energetsko učinkovitost in/ali emisije CO2.

Predlog spremembe  93

Predlog direktive

Priloga III b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Priloga III b

 

Finančni instrumenti za izboljšanje energetske učinkovitosti stavb

 

Brez poseganja v nacionalno zakonodajo države članice izvajajo vsaj dva finančna instrumenta s tega seznama:

 

(a) znižanje DDV za prihranek energije, visoko energetsko učinkovitost ter za blago in storitve, ki uporabljajo energijo iz obnovljivih virov;

 

(b) druge davčne olajšave za blago in storitve, s katerimi se prihrani energija, ali energetsko učinkovite stavbe, vključno z davkom na prihodek ali davkom na lastnino;

 

(c) neposredne subvencije;

 

(d) sistem subvencioniranih posojil ali posojil z nizko obrestno mero;

 

(e) nepovratna sredstva;

 

(f) sistemi za posojilna jamstva;

 

(g) zahteve ali sporazumi z dobavitelji energije, da ponudijo finančno pomoč vsem kategorijam potrošnikov;

Obrazložitev

Ta predlog spremembe se ne nanaša na dele predloga za prenovitev, ki vsebujejo spremembe. Vendar je to potrebno zaradi nujne skladnosti besedila in povezanosti z drugimi deli besedila, ki vsebujejo spremembe, zlasti s členom 9.

(1)

UL C 77, 28. 3. 2002, str. 1.


OBRAZLOŽITEV

Pomen energetske učinkovitosti

Evropa se sooča z vrsto pomembnih kratko-, srednje- in dolgoročnih izzivov glede dobave energije in povpraševanja po njej.

Evropa potrebuje trajnostno, nizkoogljično prihodnost. Evropska unija si je zastavila zelo ambiciozne cilje za leto 2020: zmanjšanje toplogrednih plinov za 20 % (30 %, če se doseže mednarodni sporazum), prihranek 20 % pri porabi energije prek izboljšanja energetske učinkovitosti in zadovoljitev 20 % potreb po energiji iz obnovljivih virov.

Evropska unija se sooča tudi z velikim gospodarskim nazadovanjem. V tretjem četrtletju 2008 se je BDP v EU 27 zmanjšal za 0,2 % v primerjavi s predhodnim četrtletjem. V evro območju (15 držav) je stopnja brezposelnosti novembra 2008 – prilagojeno na obdobje – znašala do 7,8 %.

Cena in zanesljivost oskrbe z energijo bosta poglavitna dejavnika za konkurenčnost Evropske unije in za dobro počutje njenih državljanov. Cene energije za gospodinjstva na ravni Evropske unije so se v zadnjih dveh letih občutno povišale: 15 % za elektriko, 21 % za plinsko olje in 28 % za zemeljski plin. To bo občutno vplivalo na najbolj ranljive člane družbe.

Spodbujanje „zelenih služb“ bi lahko bilo ključno za načrt EU za okrevanje. Naložbe v energetsko učinkovitost, ki so običajno delovno intenzivne, imajo pomembno vlogo pri ustvarjanju delovnih mest. Raziskava, ki jo je naročila Komisija, dokazuje, da naložbe v energetsko učinkovitost ustvarijo toliko ali več delovnih mest kot naložbe v tradicionalne infrastrukture (cesto, mostove ali prenos energije).

Naftna kriza ob koncu leta 2008 in začetku 2009 je razkrila izzive zanesljivosti oskrbe za Evropsko unijo ter njeno odvisnost od zunanje oskrbe s plinom. EU 27 je za 51 % potreb po energiji odvisna od uvoza.

Izboljšanje energetske učinkovitosti je stroškovno najučinkovitejši način, da Evropska unija doseže svoje cilje glede emisij CO2, ustvari delovna mesta, zmanjša stroške poslovanja, se spopade s socialnimi vplivi povišanja cen energije in zmanjša svojo naraščajočo odvisnost od zunanjih oskrbovalcev z energijo.

Izboljšanje energetske učinkovitosti stavb, ki je približno 40 % celotne porabe energije, je izjemno pomemben korak. Glede na zgoraj opisano je zdaj pravi trenutek, da Evropska unija pregleda in izboljša direktivo o energetski učinkovitosti stavb.

Ovire pri napredku

Komisija zatrjuje, da sta namena pri predlogu te prenovitve dva:

· uporabiti izkušnje, pridobljene od začetka veljave prvotne direktive leta 2002,

·  zagotoviti bolj poenoteno in strogo izvajanje določb te zakonodaje.

Načelo prenovitve je bilo splošno dobro sprejeto v gradbenem in energetskem sektorju, a to ne pomeni, da ne potrebuje natančne obravnave in sprememb.

Zaradi slabega izvajanja trenutno veljavne direktive je izziv prenovitve še toliko večji. Dvaindvajset držav članic zagotavlja, da so jo v celoti prenesle v svoje zakonodaje, a je Komisija izrazila svoje razočaranje nad izvajanjem ukrepov v zvezi z energetsko učinkovitostjo v državah članicah. Čeprav ne obstajajo otipljivi podatki se zdi, da je število novih in obnovljenih stavb, pri katerih so bila vključena občutna izboljšanja energetske učinkovitosti, v številnih državah članicah zelo nizko.

Nekatere ovire pri napredku so:

1. Pomanjkljivo zavedanje, da bi izboljšanja prinesla finančni prihranek. To oviro je treba odstraniti z informacijskimi kampanjami.

2. Negotovost in nezaupanje v znesek prihrankov v prihodnje. Certifikacija in nadzor kakovosti lahko pripomoreta k izboljšanju zaupanja v rezultate ukrepov za varčevanje z energijo.

3. Slab dostop do finančnih sredstev za velike naložbe v ukrepe za varčevanje z energijo. Vlade bi morale pripraviti programe za finančno podporo in pomagati bankam pri zagotavljanju sredstev.

4. Prizadevanja – zlasti pri obnovi in prenovi. Informacijske kampanje in podporni programi se morajo osredotočiti na naravne možnosti za naložbe, na primer pri spremembi razmer pri naseljenosti objektov v kombinaciji z lokalnimi programi za nadgradnjo.

Potrebne izboljšave direktive

Sredstva

Direktiva mora odražati potrebo po ustreznem financiranju, ki mora spremljati minimalne standarde in zahteve, ki jih je treba določiti. Cilj direktive bo dosežen le, če se pripravi kombinacija finančnih instrumentov, ki bo na voljo in natančno prilagojena najbolj ranljivim gospodinjstvom.

Države članice in/ali Komisija lahko in naj uporabijo veliko instrumentov:

· neposredne projekte za javne odhodke,

· jamstva za posojila in subvencije (uporabno, če ni mogoče dobiti kredita),

· socialna jamstva,

· znižanje DDV za storitve in proizvode, povezane z izboljšavami energetske učinkovitosti stavb,

· znižanje davkov na lastnino,

· inovativni modeli financiranja – na primer poplačilo prihrankov pri računih za energijo,

· vzpostavitev sklada za evropsko energetsko učinkovitost in obnovljivo energijo, ki bi podpiral izvajanje te direktive.

Do zdaj je bila uporaba strukturnih skladov za energetsko učinkovitost stavb dovoljena samo tistim državam članicam, ki so vstopile v Evropsko unijo po 1. maju 2004. Komisija je predlagala, da se ta možnost razširi na vse države članice. Poročevalka predlaga povišanja s 3 na 15 % najvišjega zneska sredstev za tovrstne projekte iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Obveščanje in ozaveščanje

Bistveno je, da so vsi ustrezni akterji seznanjeni z pozitivnimi posledicami izboljšanja energetske učinkovitosti in da imajo dostop do ustreznih informacij o njej. Države članice bi morale izmenjevati informacije o najboljši praksi.

Razviti je treba skupni evropski vir, spletno stran ali bazo podatkov, kjer bi lahko našli vso zakonodajo, javne programe za spodbujanje nizkih emisij CO2 in energetsko učinkovitih stavb ter vse ustrezne finančne in fiskalne instrumente.

Kampanje za informiranje in ozaveščanje se morajo osredotočiti na vprašanja, ki jih minimalni standardi ne pokrivajo.

Lokalni in regionalni organi

Države članice imajo pomembno vlogo pri izvajanju izboljšav energetske učinkovitosti stavb.

Pri razvoju standardizirane metodologije za izračun minimalnih vrednosti se je treba posvetovati z lokalnimi in regionalnimi organi.

Države članice tudi zagotovijo, da so načrtovalcem in arhitektom na voljo smernice in usposabljanja, tako da bodo lahko ustrezno upoštevali najboljšo kombinacijo obnovljivih virov energije, tehnologije z visokim izkoristkom ter daljinskega ogrevanja in hlajenja pri načrtovanju, projektiranju, gradnji in prenovi industrijskih ali stanovanjskih območij.

Energetske izkaznice

Energetska učinkovitost, kot je opredeljena v direktivi, morda ne bo odražala dejanske porabe energije. Pri stavbah z več kot 250 m2 uporabne tlorisne površine, ki jih uporabljajo javni organi in za stavbe, kjer se pogosto zadržuje javnost in imajo več kot 250 m2 uporabne tlorisne površine, je pomembno, da v energetskih izkaznicah zagotovijo in prikažejo informacije o dejanski porabi energije.

Informacije, predstavljene na energetski izkaznici pri stavbah, ki jih uporabljajo javni organi in za stavbe, kjer se pogosto zadržuje javnost, morajo biti dostopne in lahko primerljive. Komisija mora razviti skupni standard za prikaz, tudi skupne energetske oznake za te stavbe.

Ker morajo stavbe, ki jih uporabljajo javni organi, nuditi zgled za spodbujanje energetske učinkovitosti, je razumno zahtevati, da se pri v njih razumnem času uporabijo priporočila iz energetskih izkaznic. Vsi lastniki stavb pa bi morali imeti pravico, kadarkoli in z različnimi strokovnjaki začeti ali revidirati energetske izkaznice, če se ne strinjajo s ponujenimi priporočili.

Bistveno je tudi, da se v vseh državah članicah vzpostavi večja standardizacija in vzajemno priznavanje pri energetskih izkaznicah ter pri usposabljanjih in akreditiranju strokovnjakov, ki jih pripravljajo. Komisija bi morala razviti skupne smernice, da bi se to lahko uresničilo.

Minimalni standardi

Poročevalka se strinja s pristopom Komisije, ki zagotavlja približevanje držav članic na osnovi njihovih minimalnih standardov, in s predlaganim časovnim razporedom. Ta pristop bo omogočil prilagodljivost geografskim in klimatskim razlikam, hkrati pa bo zagotovil strogost in utemeljenost standardov. Kljub temu so potrebne nekatere manjše izboljšave.

Ker se tehnološka in gradbena znanja nenehno izboljšujejo in glede na izkušnje držav članic pri izvajanju, je logično, da bi Komisija morala redno pregledovati in posodabljati standardizirano metodologijo za izračun stroškovno optimalne energetske učinkovitosti.

Države članice po letu 2014 ne bi smele dodeljevati podpore za gradnjo novih stavb, ki po standardizirani metodologiji ne bodo v skladu s stroškovno optimalno ravnjo energetske učinkovitosti. Vendar poročevalka izraža zaskrbljenost, da bi lahko bil časovni okvir za izvajanje obnov problematičen, saj je načrtovanje velikih obnovitvenih del dolgotrajno, kar bi lahko pomenilo, da bo leta 2014 veliko obsežnih projektov v več državah članicah v zamudi ali prekinjenih.

Poročevalka glede izjem meni, da ni razloga, da bi sekundarna prebivališča bila izvzeta iz minimalnih standardov. Vendar meni, da sta dve leti prekratko obdobje za opredelitev stavbe v začasni uporabi. Velika podjetja bodo na primer morala imeti začasni sedež za daljša obdobja med tem, ko bo njihov glavni sedež v obnovi.

Poročevalka se strinja s predlogom Komisije, da se minimalni standardi, ki se uporabljajo za velika obnovitvena dela, razširijo. Vendar je treba upoštevati izjemo, ki temelji na tehnični in ekonomski izvedljivosti. Veliko držav članic in lokalnih izvršilnih organov bo verjetno različno opredelilo izvedljivost, zato so na tem področju potrebne jasne smernice.

Stavbe z nizkimi ali ničnimi emisijami ogljika

Predlog Komisije bi bilo mogoče okrepiti. Ni razloga, da vse nove stavbe ne bi dosegle tega standarda do leta 2020. Javne stavbe bi ga morale doseči prej.

Komisija bi morala do leta 2013 pripraviti predlog za skupno opredelitev stavb z nizkimi ali ničnimi emisijami ogljika ter za primerjalno metodologijo, ki jo bodo morale uporabiti države članice pri dodelavi svojih nacionalnih načrtov in opredelitev. Da bi se zagotovilo, da bo ta stroga, učinkovita in ustrezno upoštevana, jo je treba določiti po postopku soodločanja, in ne komitologije.

Pregled ogrevalnih in klimatskih sistemov

Pregledi ogrevalnih in klimatskih sistemov so lahko za lastnike stavb velika birokratska obremenitev, zato je ključno, da so pregledi usklajeni, v najboljšem primeru tako, da oba pregleda potekata hkrati.

Komisija zagotovi odstopanje od rednih pregledov ogrevalnih sistemov, če države članice sprejmejo druge „enakovredne“ ukrepe. Isto pravilo mora veljati za klimatske sisteme. Videti pa je, da Komisija nima možnosti odpraviti odstopanja, če meni, da ti ukrepi dejansko niso enakovredni. To je treba popraviti.


PRILOGA: PISMO ODBORA ZA PRAVNE ZADEVE

Ref.: D(2009)14334

Angelika NIEBLER

Predsednica Odbora za industrijo, raziskave in energetiko

LOW T06021

STRASBOURG

Zadeva:    Predlog za prenovitev: Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o energetski učinkovitosti stavb

                 (KOM(2008)0780 – C6‑0413/2008 – 2008/0223(COD))

Spoštovana gospa!

Odbor za pravne zadeve, ki mu predsedujem, je proučil navedeni predlog v skladu s členom 80a o ponovnem sprejetju pravnih aktov, ki ga je Parlament vključil v svoj poslovnik s sklepom z dne 10. maja 2007.

V odstavku 3 Poslovnika je zapisano:

Če odbor, pristojen za pravne zadeve, meni, da predlog ne vsebuje vsebinskih sprememb, razen tistih, ki so bile opredeljene kot take, o tem obvesti pristojni odbor.

V tem primeru so, poleg pogojev iz členov 150 in 151, v pristojnem odboru dopustni predlogi sprememb le, če zadevajo tiste dele predloga, ki vsebujejo spremembe.

Vendar lahko predloge sprememb za dele, ki ostajajo nespremenjeni, izjemoma sprejme posamično predsednik tega odbora, če meni, da to zahtevata nujna skladnost besedila ali povezanost z drugimi dopustnimi predlogi sprememb. Razloga morata biti navedena v pisni obrazložitvi predlogov sprememb.

Na podlagi mnenja pravne službe, katere predstavniki so se udeležili sestankov posvetovalne delovne skupine za proučitev prenovljenega predloga, in v skladu s priporočili pripravljavca mnenja Odbor za pravne zadeve meni, da zadevni predlog ne vključuje vsebinskih sprememb, razen tistih, ki so v zadevnem predlogu ali v mnenju pravne službe opredeljene kot take, in da je predlog, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb prejšnjih aktov z omenjenimi spremembami, zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb.

Poleg tega je skladu s členom 80a(2) in členom 80(3) Odbor za pravne zadeve ugotovil, da so tehnične prilagoditve, ki jih je v svojem mnenju predlagala zgoraj omenjena delovna skupina, potrebne za zagotavljanje skladnosti predloga s pravili prenovitve.

Potem ko je Odbor za pravne zadeve na seji 9. marca 2009 proučil zadevo in o njej glasoval s 16 glasovi za(1) in brez vzdržanih glasov, vašemu odboru kot pristojnemu odboru priporoča, naj predlog prouči ob upoštevanju njegovih predlogov in v skladu s členom 80a.

S spoštovanjem,

Giuseppe GARGANI

Priloga: Mnenje posvetovalne skupine

(1)

Navzoči so bili poslanci: Giuseppe Gargani (predsednik), Klaus-Heiner Lehne, Eva-Riitta Siitonen, Tadeusz Zwiefka, Neena Gill, Manuel Medina Ortega, Diana Wallis, Francesco Enrico Speroni, Monica Frassoni, Jean-Paul Gauzès, Kurt Lechner, Georgios Papastamkos, Gabriele Stauner, Ieke van den Burg, Vicente Miguel Garcés Ramón, Bill Newton Dunn.


PRILOGA: MNENJE POSVETOVALNE SKUPINE PRAVNIH SLUŽB EVROPSKEGA PARLAMENTA, SVETA IN KOMISIJE

 

 

 

POSVETOVALNA DELOVNA SKUPINA

PRAVNIH SLUŽB

Bruselj, 27. januar 2009

MNENJE

                                     V VEDNOST: EVROPSKEMU PARLAMENTU

                                                              SVETU

                                                              KOMISIJI

Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o energetski učinkovitosti stavb

KOM(2008)780 konč. z dne 13. 11. 2008 – 2008/0223(COD)

V skladu z Medinstitucionalnim sporazumom z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematični uporabi prenovitve pravnih aktov in zlasti odstavkom 9 sporazuma, se je posvetovalna delovna skupina, ki jo sestavljajo pravne službe Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, sestala 26. novembra in 4. decembra 2008, da bi med drugim proučila omenjeni predlog, ki ga je vložila Komisija.

Posvetovalna delovna skupina je na teh sestankih(1) po proučitvi predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o prenovitvi Direktive 2002/91/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o energetski učinkovitosti stavb soglasno ugotovila, kot sledi:

1) Naslednji deli besedila predloga za prenovitev bi morali biti označeni s sivo osenčeno pisavo, ki se navadno uporablja za označevanje vsebinskih sprememb:

- v uvodni izjavi 6 besedi „več kot“ (ki sta prečrtani z dvojno črto) in beseda „približno“ (ki je predstavljena med puščicama, ki označujeta spremembo);

- v uvodni izjavi 9 zadnja poved „Metodologija za izračun energijske učinkovitosti ne sme temeljiti samo na obdobju, ko je potrebno ogrevanje, ampak mora zajemati letno energijsko učinkovitost stavbe.“ (predstavljena med puščicama, ki označujeta spremembo);

- v uvodni izjavi 10 prva poved „Države članice morajo določiti minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti stavb. Zahteve morajo biti določene tako, da bi bilo doseženo stroškovno optimalno ravnotežje med zadevnimi naložbami in prihranjenimi stroški energije med življenjskim ciklom stavbe.“ (predstavljena med puščicama, ki označujeta spremembo);

- v uvodni izjavi 13, del besedila, ki je prečrtan z dvojno črto med prvo in drugo povedjo in se glasi „Najboljša praksa mora biti v tem primeru prilagojena optimalni uporabi dejavnikov, pomembnih za povečanje energijske učinkovitosti.“ ter del besedila, ki sledi drugi povedi in je prav tako prečrtan z dvojno črto („to lahko naredi država članica z enkratno študijo, rezultat katere je seznam ukrepov za smotrno ravnanje z energijo glede na povprečne lokalne tržne pogoje in ob upoštevanju kriterijev stroškovne učinkovitosti. Pred začetkom gradnje se lahko zahtevajo posebne študije, če se ukrep ali ukrepi smatrajo za izvedljive.“);

- v uvodni izjavi 18, del besedila, ki je prečrtan z dvojno črto pred prvo povedjo in se glasi „Certifikacijski proces lahko podpirajo programi za olajšanje enakega dostopa do večje energijske učinkovitosti; le-ta bi temeljil na sporazumih med organizacijami interesnih skupin in organom, ki bi ga imenovale države članice; izvajala bi ga podjetja za energetske storitve, ki bi pristala na to, da se obvežejo izvajati opredeljene investicije. Sprejet sistem bi nadzorovale in spremljale države članice, ki bi pospeševale tudi uporabo sistemov spodbud. Izkaznica mora v kar največjem možnem obsegu opisovati dejansko energijsko učinkovitost stavbe in se lahko ustrezno revidira“;

- del besedila, prečrtan z dvojno črto, ki sledi členu 11(5) in se glasi „Cilj izkaznic je omejen na zagotavljanje informacij. O učinkih teh izkaznic v sodnih postopkih ali sicer se odloča skladno z nacionalnimi predpisi“;

- del besedila, prečrtan z dvojno črto, ki sledi členu 12(2) in se glasi „Na jasen način je lahko prikazan tudi razpon priporočenih in dejanskih notranjih temperatur in, če je primerno, drugi pomembni klimatski podatki“;

- v členu 13(1) besede „ogrevalnih sistemov s“, ki so vstavljene pred besedo „kotli“;

- v prilogi I besedilo „Te značilnosti lahko vključujejo tudi zračno tesnost“, ki se nahaja med besediloma točk 3(a) in (b) in je prečrtano z dvojno črto.

2) Naslednji deli prenovljenega besedila ustrezajo delom trenutno veljavnega besedila direktive 2002/91/ES, za katere očitno ni bilo predlaganih sprememb in zato ne bi smeli biti označeni s sivo osenčeno pisavo:

- člen 4(1), drugi pododstavek;

- člen 4(2)(d);

- člen 10(5);

- člen 10(7);

- člen 25.

3) V členu 20, drugi odstavek, dodani uvodni besedi „Ti ukrepi“ predstavljata spremembo obstoječega besedila člena 13, drugi odstavek, direktive 2002/91/ES, ki bi morala biti ustrezno označena.

Posvetovalna delovna skupina je po proučitvi predloga soglasno sklenila, da predlog ne vsebuje vsebinskih sprememb, razen tistih, ki so kot takšne opredeljene v samem predlogu ali v tem mnenju. V zvezi s kodifikacijo nespremenjenih določb iz predhodnega akta s temi vsebinskimi spremembami je sklenila tudi, da predlog Komisije vsebuje le kodifikacijo obstoječega besedila brez vsebinskih sprememb.

C. PENNERA                                  J.-C. PIRIS                                      C.-F.DURAND

pravni svetovalec                               pravni svetovalec                               generalni direktor

(1)

Posvetovalna delovna skupina je imela na voljo angleško različico predloga, saj je bila osnovna različica obravnavanega besedila v tem jeziku.


POSTOPEK

Naslov

Energetska učinkovitost stavb (prenovitev)

Referenčni dokumenti

KOM(2008)0780 – C6-0413/2008 – 2008/0223(COD)

Datum predložitve EP

13.11.2008

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

ITRE

15.1.2009

Odbori, zaprošeni za mnenje

       Datum razglasitve na zasedanju

JURI

15.1.2009

 

 

 

Odbori, ki niso podali mnenja

       Datum sklepa

JURI

9.3.2009

 

 

 

Poročevalec/-ka

       Datum imenovanja

Silvia-Adriana Ţicău

2.12.2008

 

 

Oporekanje pravni podlagi

       Datum mnenja JURI

JURI

31.3.2009

 

 

 

Obravnava v odboru

20.1.2009

16.2.2009

19.3.2009

 

Datum sprejetja

31.3.2009

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

36

10

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Šarūnas Birutis, Jan Březina, Jerzy Buzek, Jorgo Chatzimarkakis, Giles Chichester, Pilar del Castillo Vera, Den Dover, Adam Gierek, Fiona Hall, Rebecca Harms, Erna Hennicot-Schoepges, Mary Honeyball, Ján Hudacký, Romana Jordan Cizelj, Werner Langen, Pia Elda Locatelli, Eugenijus Maldeikis, Eluned Morgan, Antonio Mussa, Angelika Niebler, Reino Paasilinna, Atanas Paparizov, Aldo Patriciello, Francisca Pleguezuelos Aguilar, Anni Podimata, Miloslav Ransdorf, Herbert Reul, Teresa Riera Madurell, Mechtild Rothe, Paul Rübig, Andres Tarand, Britta Thomsen, Catherine Trautmann, Claude Turmes, Nikolaos Vakalis, Adina-Ioana Vălean, Alejo Vidal-Quadras

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Ivo Belet, Danutė Budreikaitė, Edit Herczog, Gunnar Hökmark, Bernhard Rapkay, Esko Seppänen, Silvia-Adriana Ţicău, Lambert van Nistelrooij

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Jill Evans, Ona Juknevičienė, Marusya Ivanova Lyubcheva, Willem Schuth

Datum predložitve

6.4.2009

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov