POROČILO o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za podporo oživitvi gospodarstva z dodelitvijo finančne pomoči Skupnosti energetskim projektom

8. 4. 2009 - (KOM(2009)0035 – C6‑0049/2009 – 2009/0010(COD)) - ***I

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
Poročevalec: Eugenijus Maldeikis

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za podporo oživitvi gospodarstva z dodelitvijo finančne pomoči Skupnosti energetskim projektom

(KOM(2009)0035 – C6‑0049/2009 – 2009/0010(COD))

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2009)0035),

–   ob upoštevanju člena 251(2) ter členov 156 in 175(1) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6‑0049/2009),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in mnenj Odbora za proračun ter Odbora za regionalni razvoj (A6‑0261/2009),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  meni, da je referenčni znesek, naveden v zakonodajnem predlogu, lahko združljiv z večletnim finančnim okvirom samo v primeru revizije slednjega;

3.  ponovno poudarja svojo pripravljenost, da skupaj s Svetom najdeta rešitev glede referenčnega zneska; opozarja, da se je treba izogniti vsakršni prerazporeditvi, ki bi škodovala drugim politikam EU zaradi zmanjšanja njim dodeljenih sredstev;

4.  opozarja, da se bo o letnem znesku odločalo v okviru letnega proračunskega postopka v skladu z določbami točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju[1];

5.  opozarja, da se zakonodajni postopek lahko zaključi šele po doseženem dogovoru o financiranju programa;

6.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

7.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Predlog spremembe  1 Predlog uredbe Uvodna izjava 13 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(13a) Če finančne podpore ni mogoče dodeliti projektom s seznama zaradi pomanjkanja napredka in zrelosti vlaganj, mora Komisija v letih 2009 in 2010 pripraviti nov predlog o merilih za upravičenost in izbiro energetskih projektov, zlasti na področju energetske učinkovitosti (na primer za pametna mesta) in obnovljivih energetskih virov, da bi se neporabljena sredstva preusmerila nanje. Komisija mora te projekte pozorno spremljati, da bi omogočila kar se da hitro premestitev sredstev.
Obrazložitev
Če določeni projekti niso pripravljeni za vlaganja v naslednjih dveh letih, bi bilo treba zagotoviti, da se finančna podpora, namenjena tem projektom, dodeli drugim upravičenim projektom, ki izpolnjujejo merila iz pododstavka 1 člena 1.
Predlog spremembe  2 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Če vzpostavljeni podprogrami in opredeljeni projekti iz točk (a), (b) in (c) drugega odstavka zaradi pomanjkanja zrelosti projektov do 1. septembra 2010 ne dosežejo stopnje posamezne pravne obveznosti, se preložijo v dodatne podprograme in projekte na področju energetske učinkovitosti (na primer pametna mesta) in obnovljivih energetskih virov.
Obrazložitev
Če določeni projekti niso pripravljeni za vlaganja v naslednjih dveh letih, bi bilo treba zagotoviti, da se finančna podpora, namenjena tem projektom, dodeli drugim upravičenim projektom, ki izpolnjujejo merila iz pododstavka 1.
Predlog spremembe  3 Predlog uredbe Člen 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Finančni okvir za izvajanje EEPO za leti 2009 in 2010 je 3 500 milijonov EUR, ki se dodelijo za:	1. Finančni okvir za izvajanje EEPO za leti 2009 in 2010 je xxx milijonov EUR, ki se dodelijo za:
(a) projekte plinskih in električnih medsebojnih povezav: 1,750 milijonov EUR	(a) projekte plinskih in električnih medsebojnih povezav: xxxx milijonov EUR
(b) projekte pridobivanja energije iz vetrnih elektrarn na morju: 500 milijonov EUR	(b) projekte pridobivanja energije iz vetrnih elektrarn na morju: xxxx milijonov EUR
(c) projekte za zajemanje in skladiščenje CO2: 1 250 milijonov EUR.	(c) projekte za zajemanje in skladiščenje CO2: xxxx milijonov EUR.
	1a. Posamezne pravne obveznosti za izvajanje proračunskih obveznosti iz leta 2009 in 2010 se za projekte iz točk (a), (b) in (c) odstavka 1 izpolnijo pred 1. septembrom 2010.
	1b. Če projekt ne doseže naložbene faze in se posamezna pravna obveznost iz odstavka 1a ne more vzpostaviti, se sredstva, namenjena posameznemu projektu, nemudoma preusmerijo na projekte na področju energetske učinkovitosti in obnovljivih energetskih virov.
	Komisija najkasneje do 1. septembra 2009 Evropskemu parlamentu in Svetu pripravi predlog o merilih za upravičenost in izbiro energetskih projektov na področju energetske učinkovitosti (na primer pametna mesta) in obnovljivih energetskih virov.
2. Odobritve za prevzem obveznosti, ki ustrezajo znesku sproščenih prevzetih obveznosti zaradi celotnega ali delnega neizvajanja projektov, za katere so bili zneski namenjeni, so lahko izjemoma in v ustrezno utemeljenih primerih zopet na voljo v letih 2010 in 2011, kadar je bistveno, da se dosežejo cilji EEPO.
3. Za namene odstavka 2 Komisija na začetku vsakega proračunskega leta preveri sproščene obveznosti iz prejšnjega proračunskega leta in glede na potrebe oceni, koliko odobrenih proračunskih sredstev je treba znova dati na voljo. Na podlagi te ocene Komisija proračunskemu organu do 15. februarja vsakega proračunskega leta lahko predloži ustrezne predloge, v katerih za vsako proračunsko postavko navede razloge za to, da so ta odobrena proračunska sredstva znova na voljo.
4. Proračunski organ o predlogih Komisije odloči v šestih tednih. Če v tem roku ne sprejme nobene odločitve, se šteje, da so predlogi odobreni.
5. Odobritve za prevzem obveznosti, ki so znova na voljo, se ne prenesejo. Pravne obveznosti, ki se nanašajo na odobritve za prevzem obveznosti, ki so bile znova dane na voljo, se prevzamejo do 31. decembra leta n. Na koncu leta n neporabljene pravice odobritev za prevzem obveznosti, ki so znova dane na voljo, odgovorni odredbodajalec dokončno sprosti.
Obrazložitev
Prav tako je treba podpreti lokalne in regionalne pobude, ki jih je mogoče primerljivo lahko in hitro izvajati.
Predlog spremembe  4 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Komisija obvesti Evropski parlament o sistemu za nadzor, upravljanje in spremljanje, ki so ga vzpostavile države članice.
Predlog spremembe  5 Predlog uredbe Člen 20
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Pri oceni predlogov, prejetih na podlagi razpisa za zbiranje predlogov po členu 18(2), Komisija uporabi naslednja merila izbire:	1. Pri oceni predlogov, prejetih na podlagi razpisa za zbiranje predlogov, Komisija uporabi naslednja merila dodelitve:
(a) utemeljenost in tehnična primernost pristopa;	(a) zrelost, kar pomeni, da je do konca leta 2010 predlog dosegel naložbeno stopnjo in je bilo vanj naloženo precej kapitala;
(b) trdnost finančnega paketa za celotno naložbeno fazo projekta;	(b) stopnja, do katere nezadosten dostop do virov financiranja zavira izvajanje projekta.
(c) identifikacija vseh potrebnih dovoljenj, potrebnih za gradnjo in delovanje projekta na predlaganem mestu (-ih) in strategija za zaščito teh dovoljenj.
2. Pri oceni predlogov, prejetih na podlagi razpisa za zbiranje predlogov po členu 18(2), Komisija uporabi naslednja merila dodelitve:
(a) zahtevano financiranje na tono CO2, ki se zmanjša v prvih petih letih delovanja (40-odstotno ponderiranje);
(b) zapletenost projekta in raven inovacij celotnega obrata, vključno z drugimi spremljajočimi raziskovalnimi dejavnostmi, kot tudi zavezanost, ki jo izkažejo upravičenci za širjenje rezultatov tehnološkega napredka projekta pri drugih evropskih izvajalcih na način, ki je skladen z zakonodajo Skupnosti in zlasti s cilji in strukturami, začrtanimi v Evropskem strateškem načrtu za energetsko tehnologijo (40-odstotno ponderiranje).
(d) utemeljenost in primernost načrta upravljanja v zvezi z znanstvenimi in tehničnimi informacijami in podatki, ki jih vsebuje, kot dokaz za ustrezno pripravljenost zasnove, da projekt začne delovati do 31. decembra 2015 (20-odstotno ponderiranje).
Obrazložitev
Uredba mora na jasen in nedvoumen način podajati elemente, potrebne za oceno finančnega načrta predloga za projekt. Ob uporabi splošnega besedila v tem členu morda ne bi bilo mogoče ustrezno podpreti Evropske komisije pri izbiri predlogov za projekte CCS.
Predlog spremembe  6 Predlog uredbe Člen 23
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Druge pomoči in instrumenti Evropskega energetskega programa za oživitev	Pomoč Evropskega energetskega programa za oživitev prek inovativnih finančnih instrumentov
1. Del pomoči Skupnosti za projekte iz Priloge se lahko izvede v obliki prispevka za primeren instrument iz virov Evropske investicijske banke. Ta prispevek ne sme presegati 500 milijonov EUR.	1. Del pomoči Skupnosti se izvede v obliki prispevka za primeren instrument, kot je posojilo, jamstvo, kapitalski delež ali drugi finančni proizvodi, iz virov Evropske investicijske banke, Evropskega investicijskega sklada ali druge javne finančne institucije, ki ponuja dolgoročna posojila v podporo za lastna sredstva v podporo projektom na področju plinskih in električnih povezav, zajemanju in shranjevanju ogljika, energetske učinkovitosti, obnovljivih energetskih virov ter pametnih mest. Ta prispevek je 500 milijonov EUR. Zadevna finančna institucija prispeva enakovreden delež.
Dostopnost Skupnosti do instrumenta garancij za posojila ali drugega instrumenta za financiranje, vključno s provizijami za upravljanje in drugimi upravičenimi stroški, se omeji na višino prispevka Skupnosti navedenemu instrumentu, s čimer se odgovornost splošnega proračuna Evropske unije konča.	2. Dostopnost Skupnosti do instrumenta garancij za posojila ali drugega instrumenta za financiranje, vključno s provizijami za upravljanje in drugimi upravičenimi stroški, se omeji na višino prispevka Skupnosti navedenemu instrumentu, s čimer se odgovornost splošnega proračuna Evropske unije konča. Evropska investicijska banka je posebej pozorna na razvoj finančnih skladov po vzoru sklada za financiranje na osnovi delitve tveganja za raziskovalne in razvojne projekte, ki je namenjen finančni podpori energetskim projektom iz te uredbe.
2. 3. Komisija po postopku iz Člena 28(2) določi znesek pomoči iz Evropskega energetskega programa za oživitev, ki se dodeli temu instrumentu. Komisija in Evropska investicijska banka oblikujeta memorandum o soglasju, v katerem so določeni pogoji in postopki izvajanja navedene odločbe.	3. Komisija, Evropska investicijska banka, Evropski investicijski sklad in druge javne finančne institucije, ki ponujajo dolgoročna posojila, oblikujejo memorandum o soglasju, v katerem so določeni pogoji in postopki izvajanja teh instrumentov.
Predlog spremembe  7 Predlog uredbe Člen 27 – odstavek 2 a (novo)
Osnutek zakonodajne resolucije	Predlog spremembe
	2a. Komisija podrobno oceni finančne parametre posameznih predlaganih projektov, da bi preprečila zlorabo sredstev Skupnosti;
Predlog spremembe  8 Predlog uredbe Člen 29 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Komisija izvede vrednotenje Evropskega energetskega programa za oživitev, da se ocenita njegov prispevek k ciljem energetske politike Skupnosti ter učinkovita poraba odobrenih sredstev.	1. Komisija izvede vrednotenje Evropskega energetskega programa za oživitev, da se ocenita njegov prispevek k ciljem energetske politike Skupnosti ter učinkovita poraba odobrenih sredstev. Komisija rezultate tega vrednotenja predloži proračunskemu organu.
Predlog spremembe  9 Predlog uredbe Člen 29 – odstavek 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Komisija najkasneje 31. decembra 2009 Evropskemu parlamentu in Svetu posreduje svojo prvo revizijo o projektih, ki so jim bila sredstva namenjena ali so se zanje porabila.
Predlog spremembe  10 Predlog uredbe Člen 29 – odstavek 3 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3b. Komisija do 31. marca 2010 opravi dodatno oceno Evropskega energetskega programa za oživitev in preveri, ali so bila sredstva učinkovito porabljena.
Predlog spremembe  11 Predlog uredbe Člen 29 – odstavek 3 c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3c. Komisija takoj, ko opazi, da se projekt ne more financirati, premesti sredstva na projekte na področju energetske učinkovitosti (na primer pametna mesta) ali virov obnovljive energije. Komisija pripravi predloge v skladu s členoma 1 in 3 po tem, ko je obvestila Evropski parlament in upoštevala njegovo mnenje.

• [1]  UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

MNENJE Odbora za proračun (31. 3. 2009)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za podporo oživitvi gospodarstva z dodelitvijo finančne pomoči Skupnosti energetskim projektom
(KOM(2009)0035 – C6‑0049/2009 – 2009/0010(COD))

Poročevalec: Mario Mauro

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Predlog o programu za podporo oživitvi gospodarstva z dodelitvijo finančne pomoči Skupnosti energetskim projektom je del načrta za oživitev gospodarstva, ki predvideva dodelitev sredstev v višini 30 milijard EUR (30.000.000.000 EUR).

Ta predlog je povezan s predlogom uredbe, katere cilj je udejanjenje razvoja podeželja in širokopasovne infrastrukture na podeželskih območjih. Skupni znesek dodeljenih sredstev znaša 5 milijard EUR, od katerih je 3,5 milijarde EUR namenjenih energetskemu sektorju, 1,5 milijarde EUR pa razvoju podeželja.

Kot je Komisija zapisala v svojem predlogu, je že oblikovala predlog za pregled večletnega finančnega okvira 2007–2013, s čimer bo dala na voljo dodatne sklade iz razdelka 1A z upoštevanjem skupnih zneskov, dogovorjenih v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 17. maja 2006 o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju[1](...). Komisija predlaga, da se viri, ki niso potrebni v okviru zgornje meje razdelka 2 za leto 2008, prenesejo v razdelek 1A, tako da se sprosti 3,5 milijarde EUR, predlagane za financiranje energetskih projektov (1,5 milijarde EUR leta 2009 in 2 milijardi EUR leta 2010).

                                                                                        v milijonih EUR

Vrsta odhodkov	Oddelek		2009	2010	2011	2012	2013	2014	2015	Skupaj
Odhodki iz poslovanja
Odobritve za prevzem obveznosti (OPO)	8.1	A	1498,8	1998,8						3497,6
Odobritve plačil (OP)		B	75	1012	750	1024	362	212	62,6	3497,6
Upravni odhodki, ki jih referenčni znesek krije
Tehnična in upravna pomoč (NS)	8.2.4	C	1,2	1,2						2,4
REFERENČNI ZNESEK SKUPAJ
Odobritve za prevzem obveznosti		a+c	1500	2000						3500
Odobritve plačil		b+c	76,2	1013,2	750	1024	362	212	62,6	3500

Pripravljavec mnenja opaža, da obstaja dodatnih 18 milijonov EUR upravnih odhodkov, ki niso vključeni v referenčni znesek, in želi, da Komisija pojasni upravne odhodke tega predloga.

Čeprav je bil Evropski svet decembra 2008 naklonjen pobudi, Svet ministrov še ni dosegel nikakršnega dogovora. Odbor za proračun je že večkrat potrdil potrebo po reviziji večletnega finančnega okvira.

Ta predlog uredbe ustvarja program za financiranje projektov v energetskem sektorju, ki lahko pripomore k ponovni oživitvi gospodarstva, varni preskrbi z energijo in k zmanjšanju količine toplogrednih plinov.

Svet je pregledal seznam upravičenih projektov, ki jih je predlagala Komisija, da bi bilo zadoščeno potrebam tistih držav članic, ki so zaprosile za bolj izčrpen seznam projektov.

Pripravljavec mnenja podpira predlog Komisije. Čeprav projekt predstavlja velik finančni vložek za proračun EU, je njegova vrednost z vidika gospodarstva in okrevanja tolikšna, da ga je treba nadaljevati na vse možne načine.

Zaradi sprememb v prilogi predloga Komisije, razdeljenih na sestanku odbora Sveta za proračun 19. februarja 2009, pripravljavec mnenja ne more komentirati točnega zneska, ki ga je treba dodeliti za financiranje programa.

Glede izvora sredstev, dodeljenih energetskim projektom za leti 2009 in 2010, se pripravljavec mnenja sprašuje, kako bo mogoče ta vir uskladiti z možnim tveganjem velikega upada cen v kmetijstvu v prihodnje (npr. cen mleka), ki bo zahteval kratkoročno dodelitev sredstev kmetijskemu sektorju.

Pripravljavec mnenja v času pisanja še ni bil seznanjen z nobenim konkretnim sporazumom v okviru Sveta glede končnega zneska, dodeljenega programu. Videti je, da je odločitev sedaj prepuščena Evropskemu svetu 19. in 20. marca 2009.

Nekateri predlogi sprememb k predlogu Komisije so bili bržkone že vloženi, pri čemer je treba upoštevati, da se lahko predmet pogajanj v naslednjih nekaj dneh spremeni.

Predlagani predlogi sprememb zadevajo združljivost referenčnega zneska z večletnim finančnim okvirom. Pripravljavec mnenja in Komisija menita, da je potrebna revizija večletnega finančnega okvira, s katero bi pridobili 3,5 milijarde EUR sredstev za energetske projekte.

Pripravljavec mnenja tudi poudarja, da ni dopustno odvzeti vseh rezerv razdelku 2, saj je stanje na kmetijskih trgih dokaj nestabilno. Nobena politika v EU ne sme biti oškodovana zaradi uvedbe projektov na energetskem področju, temveč mora biti deležna potrebnih finančnih sredstev.

Pripravljavec mnenja vztraja, da mora biti rezultat pogajanj v okviru Sveta jasen, celosten in podroben predlog financiranja ter informacije o njegovem vplivu na letni proračun. Tako podaja predlog spremembe, ki opozarja na potrebo po sklicevanju na točko 38 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 pri zadevah v zvezi s proračunskim postopkom.

Drugi predlog spremembe, ki ga je podal pripravljavec mnenja, se nanaša na obveznost Komisije, da Parlamentu posreduje oceno, ki jo bo opravila na začetku vsakega proračunskega leta, da bo lahko predlagala, ali je treba sproščena sredstva v zvezi s predvidenimi krediti spet dati na voljo za program ali ne.

In končno, pripravljavec mnenja je vložil predlog spremembe, v katerem poziva Komisijo, naj obvešča Parlament o sistemih za nadzor, upravljanje in spremljanje, ki so jih vzpostavile države članice in o katerih je obveščena samo Komisija.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za proračun poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, naj v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1 Osnutek zakonodajne resolucije Odstavek 1 a (novo)
Osnutek zakonodajne resolucije	Predlog spremembe
	1a. meni, da je referenčni znesek, naveden v zakonodajnem predlogu, lahko združljiv z večletnim finančnim okvirom samo v primeru revizije slednjega;
Predlog spremembe  2 Osnutek zakonodajne resolucije Odstavek 1 b (novo)
Osnutek zakonodajne resolucije	Predlog spremembe
	1b. ponovno poudarja svojo pripravljenost, da skupaj s Svetom najdeta rešitev glede referenčnega zneska; opozarja, da je treba izključiti vsakršno prerazporeditev, ki bi škodovala drugim politikam EU zaradi zmanjšanja njim dodeljenih sredstev;
Predlog spremembe  3 Osnutek zakonodajne resolucije Odstavek 1 c (novo)
Osnutek zakonodajne resolucije	Predlog spremembe
	1c. opozarja, da se bo o letnem znesku odločalo v okviru letnega proračunskega postopka v skladu z določbami točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006.
Predlog spremembe  4 Osnutek zakonodajne resolucije Odstavek 1 d (novo)
Osnutek zakonodajne resolucije	Predlog spremembe
	1d. opozarja, da se zakonodajni postopek lahko zaključi šele po doseženem dogovoru o financiranju programa;
Predlog spremembe  5 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Finančni okvir za izvajanje EEPO za leti 2009 in 2010 je 3 500 milijonov EUR, ki se dodelijo za:	1. Finančni okvir za izvajanje EEPO za leti 2009 in 2010 je XXX milijonov EUR, ki se dodelijo za:
(a) projekte plinskih in električnih medsebojnih povezav: 1,750 milijonov EUR	(a) projekte plinskih in električnih medsebojnih povezav: XXX milijonov EUR;
(b) projekte pridobivanja energije iz vetrnih elektrarn na morju: 500 milijonov EUR	(b) projekte pridobivanja energije iz vetrnih elektrarn na morju: XXX milijonov EUR;
(c) projekte za zajemanje in skladiščenje CO2: 1 250 milijonov EUR.	(c) projekte za zajemanje in skladiščenje CO2: XXX milijonov EUR.
Predlog spremembe  6 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Odobritve za prevzem obveznosti, ki ustrezajo znesku sproščenih prevzetih obveznosti zaradi celotnega ali delnega neizvajanja projektov, za katere so bili zneski namenjeni, so lahko izjemoma in v ustrezno utemeljenih primerih zopet na voljo v letih 2010 in 2011, kadar je bistveno, da se dosežejo cilji EEPO.	2. Odobritve za prevzem obveznosti, ki ustrezajo znesku sproščenih prevzetih obveznosti zaradi celotnega ali delnega neizvajanja projektov, za katere so bili zneski namenjeni, so lahko izjemoma in v ustrezno utemeljenih primerih zopet na voljo v prihodnjem letu – 2010 oziroma 2011 – kadar je bistveno, da se dosežejo cilji EEPO.
Predlog spremembe  7 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Za namene odstavka 2 Komisija na začetku vsakega proračunskega leta preveri sproščene obveznosti iz prejšnjega proračunskega leta in glede na potrebe oceni, koliko odobrenih proračunskih sredstev je treba znova dati na voljo. Na podlagi te ocene Komisija proračunskemu organu do 15. februarja vsakega proračunskega leta lahko predloži ustrezne predloge, v katerih za vsako proračunsko postavko navede razloge za to, da so ta odobrena proračunska sredstva znova na voljo.	3. Za namene odstavka 2 Komisija na začetku vsakega proračunskega leta preveri sproščene obveznosti iz prejšnjega proračunskega leta in glede na potrebe oceni, koliko odobrenih proračunskih sredstev je treba znova dati na voljo. Na podlagi te ocene, ki se predloži proračunskemu organu, Komisija navedenemu organu do 15. februarja vsakega proračunskega leta lahko predloži ustrezne predloge, v katerih za vsako proračunsko postavko navede razloge za to, da so ta odobrena proračunska sredstva znova na voljo.
Predlog spremembe  8 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Komisija obvesti Evropski parlament o sistemu za nadzor, upravljanje in spremljanje, ki so ga vzpostavile države članice.
Predlog spremembe  9 Predlog uredbe Člen 27 – odstavek 2 a (novo)
Osnutek zakonodajne resolucije	Predlog spremembe
	2a. Komisija bo podrobno ocenila finančne parametre posameznih predlaganih projektov, da bi preprečila zlorabo sredstev Skupnosti;
Predlog spremembe  10 Predlog uredbe Člen 29 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Komisija izvede vrednotenje Evropskega energetskega programa za oživitev, da se ocenita njegov prispevek k ciljem energetske politike Skupnosti ter učinkovita poraba odobrenih sredstev.	1. Komisija izvede vrednotenje Evropskega energetskega programa za oživitev, da se ocenita njegov prispevek k ciljem energetske politike Skupnosti ter učinkovita poraba odobrenih sredstev; Komisija rezultate tega vrednotenja predloži proračunskemu organu.

POSTOPEK

Naslov	Program za oživitev gospodarstva z dodelitvijo finančne pomoči Skupnosti projektom na področju energetike
Referenčni dokumenti	KOM(2009)0035 – C6-0049/2009 – 2009/0010(COD)
Pristojni odbor	ITRE
Mnenje pripravil        Datum razglasitve na zasedanju	BUDG 19.2.2009
Pripravljavec/-ka mnenja        Datum imenovanja	Mario Mauro 10.2.2009
Obravnava v odboru	11.3.2009		30.3.2009
Datum sprejetja	30.3.2009
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	17 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Laima Liucija Andrikienė, Richard James Ashworth, Reimer Böge, Simon Busuttil, Paulo Casaca, Szabolcs Fazakas, Salvador Garriga Polledo, Ingeborg Gräßle, Catherine Guy-Quint, Janusz Lewandowski, Vladimír Maňka, Mario Mauro, Gérard Onesta, Nina Škottová, László Surján, Gary Titley
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Călin Cătălin Chiriţă

• [1]  KOM(2008)0859 z dne 10. 12. 2008

MNENJE Odbora za regionalni razvoj (30.3.2009)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za podporo oživitvi gospodarstva z dodelitvijo finančne pomoči Skupnosti energetskim projektom
(KOM(2009)0035 – C6‑0049/2009 – 2009/0010(COD))

Pripravljavka mnenja: Rumjana Želeva

app

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Ø Uvod

Predlog Evropske komisije obravnava dve področji politike, ki sta gospodarstvo in varnost oskrbe z energijo. Argument v prid takojšnjemu ukrepanju je odziv na poziv Evropskega sveta Komisiji, naj predlaga seznam konkretnih projektov[1], s katerimi bi spodbudili evropsko gospodarstvo ob upoštevanju potrebe, da se zagotovi ustrezno geografsko ravnotežje in sposobnost hitrega izvajanja.

Hkrati s finančno krizo in svetovno recesijo je Evropa utrpela posledice nenadzorovanega nihanja cene surove nafte ter ostrih in večkratnih prekinitev dobave plina iz Rusije. V predlogu je tudi jasno ugotovljeno, da je kljub nazadovanju treba zagotoviti nadaljnje naložbe v razvoj in izkoriščanje obnovljivih virov energije v skladu z načrti.

Zato sloni predlog Komisije o naložbah na treh stebrih, ki so:

v medsebojna povezanost plinskih in električnih omrežij,

v zajemanje in shranjevanje ogljikovega dioksida,

v projekti pridobivanja energije iz vetrnih elektrarn na morju.

Predlog zato določa postopke in načine zagotavljanja finančne pomoči, ki bi spodbudila naložbe v oblikovanje evropskega med seboj povezanega energetskega omrežja, ki bi lahko zagotovilo večjo varnost oskrbe, hkrati pa izboljšalo politiko Unije pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov.

Oblikovanje vseevropskega medsebojno povezanega energetskega omrežja ni novost. Evropska unija že financira infrastrukturne projekte za prenos električne energije in plina, ki so zanimivi za Evropo. Temu je namenjen letni proračun kakih 25 milijonov EUR, ki se povečini porabi za podporo študijam izvedljivosti. Večina projektov poteka prek državnih meja ali zadeva več držav članic EU. Na ta predlog je treba gledati kot na dopolnitev tega načrta, ki se povsem prilega sedanji energetski politiki EU.

Ø varnost in raznolikost oskrbe ter nadzor nad emisijami ogljikovega dioksida

Nadzor nad emisijami ogljikovega dioksida in razvoj alternativnih virov obnovljive energije sta v ospredju vseh evropskih politik. Brez uresničljivih, hitrih in učinkovitih ukrepov na vseh ravneh upravljanja Unija ne bo zmogla doseči zastavljenih ciljev zmanjšanja emisij ogljikovega dioksida do leta 2020, niti zagotoviti prevladujočega konkurenčnega položaja za svojo energetsko panogo na svetovnem trgu, ko se bo gospodarstvo okrepilo. Bežen pogled na razporeditev virov energije po vsej Uniji kaže, da bodo v dogledni prihodnosti premog in njegovi derivati nedvomno še naprej glavni viri energije za proizvodnjo električne energije in jekla. Elektrarne na premog povzročijo sedaj 20 % emisij CO2 v EU in evropska energetska industrija se zdi odločena, da bo v naslednjih petih letih[2] zgradila 40 novih elektrarn na premog. Ker je to verjetno, je tehnologija shranjevanja ogljika ne le možna, ampak dejansko in brezpogojno potrebna.

Seveda je treba nadaljevati razvoj tehnologij, s katerimi se lahko proizvede električna energija na trajnostni način, kot sta energiji vetra in sonca, in ga tudi pospešiti, vsi pa morajo spodbujati projekte, ki so bili opredeljeni kot taki in imajo največ možnosti za uspešno izvajanje na kratki ali srednji rok. Vendar bi bilo razmišljanje, da bodo te tehnologije lahko pokrile vse energetske potrebe Unije v predvidenem obdobju, le pobožne želje. Unija mora izkoristiti celotni niz tehnologij za proizvodnjo energije. Ta predlog Komisije je takojšen odziv za izpolnjevanje potreb po prilagajanju in usklajevanju energetske politike glede na sedanje razmere.

Svetovne in lokalne gospodarske in finančne razmere še zdaleč niso ugodne za povečanje naložb v energetske raziskave in infrastrukturne projekte. Vendar sta za zagotavljanje prihodnje zanesljive oskrbe z energijo po vsej Uniji potrebni splošna raven državnih rezerv in možnost, da so viri na voljo na mestih in regijah, ki imajo iz katerega koli razloga težave z oskrbo ali dostopnostjo. Ob upoštevanju tega in da bi se izognili pomanjkanju energije, ki je v zadnjem času večkrat pestilo nekatere države članice, je treba nujno ukrepati v podporo naložbam v energetske povezave.

Ob prevzemu te pobude Unija ne le pospešuje razvoj projektov, ki so tesno povezani z varnostjo oskrbe z energijo, marveč tudi z ustvarjanjem in ohranjanjem delovnih mest v zelo specializiranih in tehnično naprednih panogah, ki so nujno potrebne za vse evropske regije.

Ø geopolitika oskrbe z energijo EU

EU je kot ena od največjih uvoznic nafte, plina in premoga na svetu glavni akter na mednarodnem trgu z energijo[3], njena odvisnost od uvoza energije pa se bo v naslednjih 20 letih skokovito povečala. Evropska komisija je ocenila[4], da se bo odvisnost EU od energije povečala s 50 % v letu 2000 na 70 % v letu 2030. Glavni oskrbovalci Unije s plinom so Rusija (30 %), Alžirija (25 %) in Norveška (25 %), predvideva pa se, da se bo odvisnost od ruskih virov do leta 2030 povečala na 80 %. Zaradi zgodovinskih in geografskih razlogov so države članice, ki so prej spadale v območje vpliva Sovjetske zveze, najbolj občutljive za nedoslednosti pri ruskem izpolnjevanju pogodbenih dogovorov[5].

Medtem ko glavne novice po vsej Evropi poročajo o negotovosti oskrbe s plinom, se bo odvisnost Unije od uvoza nafte iz Bližnjega vzhoda v naslednjih dvajsetih letih podvojila, 66 % potreb EU po premogu pa se bo pokrivalo iz uvoza. Brez dvoma drži, kot Evropska komisija poudarja v zeleni knjigi o trajnostni, konkurenčni in varni oskrbi z energijo v Evropi, da je 27 različnih nacionalnih energetskih politik pri pogajanju z zunanjimi dobavitelji energije škodljivo za gospodarstvo ter da postajajo v sedanjih izrednih finančnih in gospodarskih razmerah argumenti v prid skupne zunanje energetske politike vedno bolj prepričljivi.

Seveda je ob ravni vladne porabe, kakršne še ni bilo in ki smo jo doživljali v svetovnem gospodarstvu v zadnjih mesecih, nujno, da je razpoložljivo financiranje natančno usmerjeno ter vpliva na projekte, ki imajo potencial, da zagotovijo kar največjo varnost tako na ravni oskrbe kot na ravni trajnosti in zmanjšanja emisij ogljikovega dioksida.

Ø Izbira projektov in proračunske posledice

Evropska komisija nam sporoča[6], da je treba sestaviti seznam projektov, ki bi lahko prejeli takojšnjo finančno pomoč, če želimo takoj vplivati na gospodarsko krizo. Izbira projektov, ki jih je Evropska komisija naštela skupaj s spremljajočimi posledicami za proračun, je že po opredelitvi izjemno tehnična. Seveda Parlament lahko predlaga spremembe seznama projektov, toda večina bi temeljila na ponovni vključitvi projektov, ki se zaradi katerega koli razloga niso uvrstili v izbiro Komisije ali njihovih držav članic. Pripravljavka mnenja meni, da bi imelo tako ravnanje nasprotni učinek, saj je – kot je že bilo navedeno – hitrost bistvena. Enako velja v veliki meri za zneske, namenjene vsakemu projektu. Brez natančnih tehničnih informacij, ki so potrebne za oceno ustreznosti predlaganih zneskov, bi bilo zelo domišljavo, da bi jih skušali spremeniti.

Ø Sklepna ugotovitev

Ob upoštevanju povedanega, nujnosti reševanja teh zadev in jasni koristi, ki bi jo imelo hitro izvajanje zakonodaje za evropsko gospodarstvo, varnost oskrbe z energijo in zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida, pripravljavka mnenja zelo priporoča, da se ta predlog sprejme brez sprememb.

*******

Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, naj predlaga sprejetje predloga Komisije.

POSTOPEK

Naslov	Program za oživitev gospodarstva z dodelitvijo finančne pomoči Skupnosti projektom na področju energetike
Referenčni dokumenti	KOM(2009)0035 – C6-0049/2009 – 2009/0010(COD)
Pristojni odbor	ITRE
Mnenje pripravil        Datum razglasitve na zasedanju	REGI 19.2.2009
Pripravljavec/-ka mnenja        Datum imenovanja	Rumjana Želeva 9.3.2009
Obravnava v odboru	9.3.2009
Datum sprejetja	30.3.2009
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	23 2 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Emmanouil Angelakas, Stavros Arnaoutakis, Rolf Berend, Victor Boştinaru, Wolfgang Bulfon, Gerardo Galeote, Gábor Harangozó, Mieczysław Edmund Janowski, Rumjana Želeva, Gisela Kallenbach, Tunne Kelam, Evgeni Kirilov, Constanze Angela Krehl, Florencio Luque Aguilar, Sérgio Marques, Maria Petre, Elisabeth Schroedter, Catherine Stihler, Margie Sudre, Oldřich Vlasák
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Domenico Antonio Basile, Emanuel Jardim Fernandes, Samuli Pohjamo
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Jorgo Chatzimarkakis, Dragoş Florin David, Siiri Oviir

• [1]  Zasedanje Evropskega sveta 11.12. 2008
• [2]  Vir: Climate Action.
• [3]  Vir: EurActiv.
• [4]  Zelena knjiga o varnosti oskrbe z energijo, november 2000.
• [5]  Glej posledice za Bolgarijo, Romunijo in Madžarsko v zimah leta 2006 in 2009.
• [6]  Glej KOM (2009)0035, str. 7.

POSTOPEK

Naslov	Program za oživitev gospodarstva z dodelitvijo finančne pomoči Skupnosti projektom na področju energetike
Referenčni dokumenti	KOM(2009)0035 – C6-0049/2009 – 2009/0010(COD)
Datum predložitve EP	28.1.2009
Pristojni odbor        Datum razglasitve na zasedanju	ITRE 19.2.2009
Odbori, zaprošeni za mnenje        Datum razglasitve na zasedanju	BUDG 19.2.2009		CONT 19.2.2009		ENVI 19.2.2009		REGI 19.2.2009
Odbori, ki niso podali mnenja        Datum sklepa	CONT 17.2.2009		ENVI 11.2.2009
Poročevalec/-ka        Datum imenovanja	Eugenijus Maldeikis 16.2.2009
Obravnava v odboru	19.3.2009		30.3.2009
Datum sprejetja	31.3.2009
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	37 4 5
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Šarūnas Birutis, Jan Březina, Jerzy Buzek, Jorgo Chatzimarkakis, Giles Chichester, Pilar del Castillo Vera, Den Dover, Fiona Hall, Rebecca Harms, Erna Hennicot-Schoepges, Mary Honeyball, Ján Hudacký, Romana Jordan Cizelj, Werner Langen, Pia Elda Locatelli, Eugenijus Maldeikis, Eluned Morgan, Antonio Mussa, Angelika Niebler, Reino Paasilinna, Atanas Paparizov, Francisca Pleguezuelos Aguilar, Anni Podimata, Miloslav Ransdorf, Herbert Reul, Teresa Riera Madurell, Mechtild Rothe, Paul Rübig, Andres Tarand, Catherine Trautmann, Claude Turmes, Nikolaos Vakalis, Adina-Ioana Vălean, Alejo Vidal-Quadras
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Ivo Belet, Danutė Budreikaitė, Avril Doyle, Edit Herczog, Gunnar Hökmark, Bernhard Rapkay, Esko Seppänen, Hannes Swoboda, Lambert van Nistelrooij
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Jill Evans, Ona Juknevičienė, Willem Schuth
Datum predložitve	8.4.2009