POROČILO o predlogu Sklepa Sveta o zagotavljanju makrofinančne pomoči Armeniji

12.11.2009 - (KOM(2009)0531 – C7‑0268/2009 – 2009/0150(CNS)) - *

Odbor za mednarodno trgovino
Poročevalec: Vital Moreira
(Poenostavljeni postopek - člen 46(1) poslovnika)

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu Sklepa Sveta o zagotavljanju makrofinančne pomoči Armeniji

(KOM(2009)0531 – C7‑0268/2009 – 2009/0150(CNS))

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2009)0531),

–   ob upoštevanju člena 308 Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C7‑0268/2009),

–   ob upoštevanju členov 55 in 46(1) svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino (A7‑0059/2009),

1.  odobri predlog Komisije;

2.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

3.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

4.  naroča svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

OBRAZLOŽITEV

1. Cilji predloga

Komisija predlaga, da bi makrofinančno pomoč Armeniji v višini do 100 milijonov EUR zagotovili v obliki posojila (65 milijonov EUR) in donacije (35 milijonov EUR). V zvezi s posojilom je Komisija pooblaščena, da si na finančnih trgih ali od finančnih institucij izposodi do 65 milijonov EUR. Pomoč bo po načrtih omogočena v dveh obrokih (predvidoma skozi celotno leto 2010). Z njo se želi podpreti prilagajanje armenskega gospodarstva in financirati zunanje plačilne bilance in proračunske potrebe, kakor jih je opredelil Mednarodni denarni sklad.

2. Splošno ozadje

S predlagano pomočjo se bo podprl vladni gospodarski program, katerega cilj je zagotoviti trajnostne davčne in zunanje račune ter ponuditi pomoč Armeniji pri spopadu s posledicami svetovne gospodarske in finančne krize.

Svetovna gospodarska recesija in še posebej naglo nazadovanje ruskega gospodarstva sta močno vplivala na armensko gospodarsko dejavnost, ki je začela upadati v zadnjem četrtletju 2008. Glede na neprekinjen upad gospodarstva v letu 2009 je armenski dram marca dejansko izgubil približno 22 % vrednosti v primerjavi z eurom ali ameriškim dolarjem. Istočasno je Mednarodni denarni sklad odobril aranžma „stand-by“, da bi Armeniji olajšal obvladovanje čedalje slabših gospodarskih razmer in zagotovil gladek prehod na drseči devizni tečaj. Čeprav so bili negativni učinki razvrednotenja povečini ublaženi, so se gospodarske razmere v prvih šestih mesecih leta 2009 dramatično poslabšale. Zaradi tega je upravni odbor MDS junija 2009 Armeniji odobril povečanje dostopa do sredstev MDS v okviru aranžmaja „stand-by“. Po zadnjih podatkih s sredine julija je gospodarski upad še veliko hujši, kot je bilo predvideno v popravljenih junijskih ocenah.

S predlagano makrofinančno pomočjo se želi dopolniti pomoč Mednarodnega denarnega sklada, predvideno v okviru aranžmaja „stand-by“, ki ga je sklenil upravni odbor MDS marca 2009, pa tudi proračunsko podporo Svetovne banke, ki bo dostavljena v obliki posojil. Dodatno pomoč bodo zagotovili Azijska razvojna banka, dvostranski donatorji (Rusija in Združeno kraljestvo) in EU v okviru evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta (ENPI). Z makrofinančno pomočjo, ki se pripravlja, bi lahko EU ustrezno zapolnila vrzel v financiranju.

Komisija opozarja na možnost, da armenska vlada ne bo izpolnila pogojev programa MDS, saj bi se lahko proračunski cilj izkazal za težje dosegljivega, kot pa je bilo sprva napovedano, zlasti ker so tveganja v zvezi s predpostavkami o rasti brez dvoma negativna. Kljub doslednem upoštevanju teh tveganj službe Komisije vseeno menijo, da obstajajo dovolj zanesljivi temelji za nadaljnje zagotavljanje makrofinančne pomoči Armeniji. Velike potrebe po financiranju, s katerimi se zlasti v letu 2009 sooča Armenija in s katerimi se bo, sicer v manjši meri, soočala tudi v letu 2010, govorijo v prid takojšnjim ukrepom.

Makrofinančna pomoč bo po napovedih nemudoma vplivala na armenske plačilne bilance in tako zmanjšala finančne omejitve pri izvajanju vladnega gospodarskega programa ter olajšala financiranje proračunskega primanjkljaja. Predvidoma bo podprla tudi splošne cilje stabilizacijskega programa, s katerimi se v dogovoru z Mednarodnim denarnim skladom želi doseči predvsem zunanje ravnovesje, okrepiti devizne rezerve, ohraniti zaupanje v domačo valuto in bančni sistem ter zaščititi revne državljane.

3. Časovne omejitve

Predlog v zvezi z makrofinančno pomočjo je bil (enako kot vsi prejšnji predlogi) v okviru posvetovalnega postopka predložen Parlamentu v skladu s členom 308 Pogodbe ES. Čeprav Parlament za posredovanje mnenja v skladu z navedenim členom nima določenega časovnega roka, se je doslej vedno izjemno hitro odzval na potrebe po zagotavljanju makrofinančne pomoči.

Trenutni predlog je Komisija sprejela 14. oktobra 2009 (in ga še isti dan posredovala Parlamentu). Ker pa bo prvi obrok predvidoma izplačan že januarja 2010, mora Svet sprejeti sklep pred koncem leta 2009, Parlament pa svoje mnenje posredovati še prej (Komisija je neformalno nakazala, naj ga sprejme na plenarnem zasedanju 23.-26. novembra 2009). Tako je imel Parlament dejansko manj kot mesec in pol časa za sprejetje stališča (pri čemer se Svet do trenutka, ko je poročevalec zaključeval s pripravo tega osnutka poročila, sploh še ni uradno posvetoval s Parlamentom), to pa je v zakonodajnem postopku enostavno nesprejemljivo. Tudi če bi Parlament na primer oporekal osnutku izvedbenih ukrepov Komisije v skladu z regulativnim postopkom s pregledom, rok za to ni krajši od treh mesecev[1]. Primer izkazuje popolno pomanjkanje spoštovanja vloge Parlamenta kot zakonodajnega organa, saj ni opravičil za izjeme, kadar gre za institucionalna pooblastila. Čeprav priprava tovrstnih predlogov ni odvisna samo od Komisije, se je Komisija dobro zavedala, da bo prvi obrok razdeljen že v začetku leta 2010 in da bo treba posledično sprejeti ustrezno direktivo dovolj zgodaj pred iztekom leta.

Če sklep ne bo sprejet do začetka 2010, bi to pomenilo, da sredstev ES januarja 2010 ne bo mogoče prenesti v Armenijo. Glede na dejanske okoliščine in strateški pomen, ki ga EU pripisuje Armeniji v okviru evropske sosedske politike in pred kratkim vzpostavljenega vzhodnega partnerstva, bo poročevalec storil vse, kar je v njegovi moči, da bi izpolnil zahtevo Komisije v zvezi s časovno omejitvijo. Pri tem je seveda treba poudariti, da to ne pomeni sprejetja roka, ki ga je s pozno oddajo predloga postavila Komisija, ampak zgolj njegovo toleriranje v danih izjemnih okoliščinah.

4. Zakaj poročevalec ni vložil predlogov sprememb

Poročevalec zaenkrat ni vložil predlogov sprememb k osnutku predloga. Ne zato, ker bi bil predlog sklepa popoln, pač pa zato, ker se je poročevalec znašel v precej težavnem položaju.

Prvič, sprejetje poročila s predlogi sprememb bi se lahko v sedanjem časovnem okviru s postopkovnega stališča izkazalo za nemogoče in bi lahko pomenilo, da se sredstva januarja 2010 ne bi prenesla v Armenijo.

Drugič, ta „postopkovna realnost“ ne pomeni, da se poročevalec povsem strinja s predlogom. Poročevalec se na primer ne more strinjati z izjavo, da „pogodba za sprejetje tega sklepa ne predvideva drugih pooblastil, razen tistih iz člena 308“ (uvodna izjava 11). Vzrok za uporabo člena 308 namesto člena 181a ni v sami Pogodbi, ampak v Izjavi št. 10, priloženi Pogodbi iz Nice, ki določa, da „plačilnobilančna pomoč tretjim državam ne sodi na področje uporabe člena 181a“. Parlament je že leta 2003[2] označil člen 308 kot neprimeren in izrazil obžalovanje nad odločitvijo, da se takšna izjava vstavi v Pogodbo iz Nice.

Povedati je treba tudi, da je predlog precej splošen in bo večina podrobnosti dogovorjenih v memorandumu o soglasju. Poročevalec prav tako meni, da bi bilo potrebnih več predlogov sprememb, s katerimi bi izboljšali jasnost, preglednost in odgovornost predloga (v smislu pogojevanja, uporabe zunanjih revizorjev za neodvisne ocene, posebnih zahtev za armensko vlado ipd.).

In tretjič, še enkrat je treba poudariti, da je imel poročevalec enostavno precej omejen čas za razmislek o dejanskem predlogu.

Zaradi tega je bil poročevalec, čeprav se povsem strinja s potrebo po zagotovitvi makrofinančne pomoči Armeniji, postavljen pred težko odločitev. Ali predlagati čimprejšnje sprejetje mnenja Parlamenta, kar bi bilo v skladu s potrebami države prejemnice, ali pa braniti institucionalne prerogative Parlamenta in zavrniti nesprejemljiv časovni razpored za sprejetje zakonodajnega predloga ter s tem dejansko prikrajšati Armenijo za pomoč, ki jo potrebuje in ki jo je iskala.

Glede na zgoraj navedeno poročevalec predlaga sprejetje nespremenjenega predloga. Kljub temu pa si pridržuje pravico, da vloži predloge sprememb po obravnavi predloga v odboru ter izmenjavi mnenj s Svetom in Komisijo.

5. Vloga Parlamenta pri zagotavljanju makrofinančne pomoči

Poročevalec želi v skladu s prejšnjimi resolucijami Parlamenta poudariti tudi, da se tako obsežnega instrumenta, kot je makrofinančna pomoč, ne more preprosto obravnavati kot „izrednega“. Zato je neopravičljivo, da takšen instrument nima zakonite pravne podlage in še naprej temelji na začasnih sklepih Sveta za posamezne ukrepe. Potreben je okvir soodločanja, ki bo urejal dodeljevanje makrofinančne pomoči ter izboljšal preglednost, odgovornost ter sisteme spremljanja in poročanja. V zvezi s tem je treba poudariti, da bosta po začetku veljave Lizbonske pogodbe ustrezna pravna podlaga za sklep o dodelitvi makrofinančne pomoči člena 209(1) in 212(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, in sicer odvisno od tega, ali institucije EU državo upravičenko uvrščajo med države v razvoju ali ne. V obeh primerih se uporabi redni zakonodajni postopek. Člen 213 Pogodbe o delovanju Evropske unije ne velja za sklepe o dodelitvi makrofinančne pomoči.

Vlogo Evropskega parlamenta je treba okrepiti. Komisija mora izboljšati zlasti poročanje Parlamentu o dejanskem izvajanju tega instrumenta pomoči in mu posredovati naknadno poročilo o oceni (poleg letnega poročanja, predvidenega v členu 6 tega predloga).

6. Obveznosti Sveta in Komisije

Četudi bo odbor sprejel predlog za zagotavljanje makrofinančne pomoči in ne bo vložil predlogov sprememb, poročevalec od Sveta in Komisije zahteva, da se v izjavah Parlamentu posvetita zgornjim vprašanjem.

• [1]  Člen 5a(3)(c) Odločbe Sveta 1999/468/ES.
• [2]  P5_TA(2003)0233.

POSTOPEK

Naslov	Zagotavljanje makrofinančne pomoči Armeniji
Referenčni dokumenti	KOM(2009)0531 – C7-0268/2009 – 2009/0150(CNS)
Datum posvetovanja z EP	30.10.2009
Pristojni odbor        Datum razglasitve na zasedanju	INTA
Odbori, zaprošeni za mnenje        Datum razglasitve na zasedanju	AFET	BUDG
Odbori, ki niso podali mnenja        Datum sklepa	AFET 21.10.2009	BUDG 21.10.2009
Poročevalec/-ka        Datum imenovanja	Vital Moreira 29.9.2009
Poenostavljeni postopek - datum sklepa	10.11.2009
Obravnava v odboru	10.11.2009
Datum sprejetja	10.11.2009
Datum predložitve	13.11.2009