POROČILO o predlogu sklepa Sveta o zagotavljanju makrofinančne pomoči Gruziji

13.11.2009 - (KOM(2009)0523 – C7-0269/2009 – 2009/0147(CNS)) - *

Odbor za mednarodno trgovino
Poročevalec: Vital Moreira

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu sklepa Sveta o zagotavljanju makrofinančne pomoči Gruziji

(KOM(2009)0523 – C7-0269/2009 – 2009/0147(CNS))

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2009)0523),

–   ob upoštevanju člena 308 pogodbe o ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C7‑0269/2009),

–   ob upoštevanju poročila neodvisne mednarodne misije za ugotavljanje dejstev glede spora v Gruziji iz septembra 2009 (Tagliavinijino poročilo),

–   ob upoštevanju členov 55 in 46(1) svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino (A7-0060/2009),

1.  odobri predlog Komisije;

2.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

3.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

OBRAZLOŽITEV

1. Cilji predloga

Komisija predlaga, da se Gruziji zagotovi makrofinančna pomoč v obliki donacij v več obrokih, in sicer v najvišjem znesku 46 milijonov EUR. Pomoč je namenjena za financiranje primanjkljaja v državnem proračunu in naj bi se izplačala v dveh obrokih (prva tranša konec leta 2009 in druga začetek leta 2010). Namen pomoči je pokriti preostale zunanje finančne potrebe Gruzije v obdobju 2009–2010, kot jih je opredelil Mednarodni denarni sklad (MDS). Sredstva bodo usmerjena v državni proračun Gruzije, da bi se rešile nujne proračunske potrebe.

2. Splošno ozadje

Gruzija je zapadla v hudo gospodarsko recesijo po izbruhu vojaškega spora z Rusijo avgusta 2008, ki je povzročil neposredno in posredno škodo, prav tako pa je notranje razselil precej prebivalstva. Poleg tega je svetovna finančna kriza, ki je izbruhnila jeseni leta 2008, še dodatno poslabšala gospodarski položaj Gruzije. Namen predlagane pomoči je podpreti obnovo Gruzije po oboroženem sporu z Rusijo. Pomoč naj bi tudi pomagala Gruziji reševati posledice svetovne gospodarske in finančne krize.

Predlagana makrofinančna pomoč naj bi se izvajala vzporedno z aranžmajem "stand-by" (SBA), ki ga je MDS odobril septembra 2008. Izplačila ES so vezana na uporabo sredstev MDS in so zato neposredno povezana s tem, kako država upravičenka izvaja dogovorjene makroekonomske in strukturne politike ter kako hitro oživlja svoje gospodarstvo.

Na konferenci donatorjev v Bruslju 22. oktobra 2008 so države članice ter drugi dvostranski donatorji in večstranski upniki obljubili Gruziji znatno pomoč, pri čemer je tudi ES ponudila največ 500 milijonov EUR. Viri financiranja ES vključujejo načrtovana sredstva v okviru evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva (ENPI) in krizne instrumente, kot so instrument za stabilnost, instrument za humanitarno pomoč in instrument za makrofinančno pomoč. Makrofinančna pomoč dopolnjuje druge instrumente pomoči z zagotavljanjem kratkoročne makroekonomske pomoči Gruziji v okviru gospodarskega programa, ki ga podpira MDS, medtem ko je proračunska podpora ENPI, ki prav tako prispeva k pokrivanju finančnih potreb Gruzije, vezana na posebne sektorske reforme.

Ob prvem pregledu aranžmaja "stand-by" (SBA) (december 2008) so se gruzijske oblasti kljub temu odločile, da ne bodo črpale sredstev iz druge tranše MDS v okviru tega aranžmaja (upoštevajoč razmeroma dobre možnosti za tuje neposredne naložbe v letu 2009 in zaradi strahu pred poslabšanjem zaupanja vlagateljev v državo). Komisija je torej odložila dokončanje predloga za makrofinančno pomoč zaradi dejstva, da se ta pomoč lahko dodeli le kot dopolnilno financiranje sredstev iz MDS.

Gospodarski položaj Gruzije se je nato znova poslabšal, zato so gruzijske oblasti sklenile poiskati morebitno zunanje financiranje. Ob upoštevanju drugega in tretjega pregleda aranžmaja "stand-by" (SBA) (marca in avgusta 2009) ter dejstva, da je treba veliko donatorske podpore še potrditi ali pa določiti njen časovni razpored, je Komisija sklenila potrditi obljubo o makrofinančni pomoči, dano na konferenci donatorjev, da bi pomagala Gruziji izpolniti njene potrebe po financiranju.

3. Časovne omejitve

Predlog o makrofinančni pomoči (kot vsi predhodni predlogi o makrofinančni pomoči) je bil predložen Parlamentu v skladu s členom 308 pogodbe o ES, tj. v okviru postopka posvetovanja. Čeprav Parlament za posredovanje mnenja v skladu z navedenim členom nima določenega časovnega roka, se je doslej vedno izjemno hitro odzval na potrebe po zagotavljanju makrofinančne pomoči.

Sedanji predlog je Komisija sprejela 16. oktobra 2009 (in predložila Parlamentu 20. oktobra 2009). Ker pa naj bi se prvi obrok izplačal že pred koncem leta 2009, mora Svet sprejeti svoj sklep pred koncem leta 2009, Parlament pa svoje mnenje še prej (Komisija je neuradno nakazala, naj ga sprejme na plenarnem zasedanju 23.–26. novembra 2009). Tako je imel Parlament dejansko manj kot mesec in pol časa za sprejetje stališča (pri čemer se Svet do trenutka, ko je poročevalec zaključeval pripravo tega osnutka poročila, sploh še ni uradno posvetoval s Parlamentom), to pa je v zakonodajnem postopku enostavno nesprejemljivo. Tudi če bi Parlament na primer oporekal osnutku izvedbenih ukrepov Komisije v skladu z regulativnim postopkom s pregledom, rok za to ni krajši od treh mesecev[1]. Primer izkazuje popolno pomanjkanje spoštovanja vloge Parlamenta kot zakonodajnega organa, saj ni opravičil za izjeme, kadar gre za institucionalna pooblastila. Čeprav priprava takšnih predlogov ni odvisna le od Komisije, je Komisija dobro vedela, da bi se prva tranša morala izplačati že leta 2009 in da bi bilo treba sklep v zvezi s tem sprejeti pravočasno pred koncem leta.

Če sklep ne bo sprejet do konca leta 2009, bi to pomenilo, da sredstva ES ne bodo prerazporejena v proračun Gruzije v tem proračunskem letu. Glede na dejanske okoliščine in strateški pomen, ki ga EU pripisuje Gruziji v okviru evropske sosedske politike in pred kratkim vzpostavljenega vzhodnega partnerstva, bo poročevalec storil vse, kar je v njegovi moči, da bi izpolnil zahtevo Komisije v zvezi s časovno omejitvijo. Pri tem je seveda treba poudariti, da to ne pomeni sprejetja roka, ki ga je s pozno oddajo predloga postavila Komisija, ampak zgolj njegovo toleriranje v danih izjemnih okoliščinah.

4. Zakaj poročevalec ni vložil predlogov sprememb

Poročevalec zaenkrat ni vložil predlogov sprememb k osnutku predloga. Ne zato, ker bi bil predlog direktive popoln, pač pa zato, ker se je poročevalec znašel v precej težavnem položaju.

Prvič bi se lahko sprejetje poročila s predlogi sprememb ob trenutnem časovnem razporedu s postopkovnega vidika lahko izkazalo za nemogoče in bi lahko pomenilo, da sredstva ne bi bila prerazporejena v gruzijski proračun v letu 2009.

Drugič, ta „postopkovna realnost“ ne pomeni, da se poročevalec povsem strinja s predlogom. Poročevalec se na primer ne more strinjati z izjavo, da „Pogodba za sprejem tega sklepa ne predvideva drugih pooblastil kot tistih, ki so določena v členu 308“ (uvodna izjava 10). Vzrok za uporabo člena 308 namesto člena 181a ni v sami Pogodbi, ampak v Izjavi št. 10, priloženi Pogodbi iz Nice, ki določa, da „plačilnobilančna pomoč tretjim državam ne sodi na področje uporabe člena 181a“. Parlament je že leta 2003[2] opozoril na neustreznost člena 308 in izrazil obžalovanje nad odločitvijo, da se takšna izjava priloži Pogodbi iz Nice.

Povedati je treba tudi, da je predlog precej splošen in bo večina podrobnosti dogovorjenih v memorandumu o soglasju. Obenem vaš poročevalec meni, da bi utegnilo biti potrebnih več predlogov sprememb za izboljšanje jasnosti, preglednosti in odgovornosti predloga (v smislu pogojenosti, uporabe zunanjih revizorjev za neodvisno ocenjevanje, posebnih zahtev za gruzijsko vlado itd.), ki bi na primer določali, da je treba neodvisno naknadno vrednotenje makrofinančne pomoči za Gruzijo iz Sklepa Sveta 2006/41/ES z dne 24. januarja 2006 zaključiti pred začetkom izvajanja nove pomoči v okviru sedanjega predloga. Ob upoštevanju poročila neodvisne mednarodne misije za ugotavljanje dejstev glede spora v Gruziji[3] iz septembra 2009 (Tagliavinijino poročilo) se poročevalcu porajajo pomisleki v zvezi s proračunsko pomočjo EU na eni in domnevnim povišanjem obrambnega proračuna Gruzije za leto 2008 na drugi strani. Vendar pa je leta 2008 vojaški spopad med Rusijo in Gruzijo še okrepil potrebo po pomoči na področju prednostnih nalog, opredeljenih v akcijskem načrtu evropske sosedske politike, to pa ne pomeni le pomoči za makrofinančno stabilizacijo ter saniranje in okrevanje gospodarstva, pač pa tudi pomoč za ponovno naselitev notranje razseljenega prebivalstva, demokratični razvoj, miroljubno rešitev gruzijskih notranjih sporov ipd. Gruzija tako sicer potrebuje pomoč EU, vendar je bistvenega pomena, da Komisija v memorandum o soglasju in sporazum o donaciji vključi ustrezne pogoje, s katerimi bo zagotovila, da bo pomoč dejansko porabljena za kar je namenjena, ne pa v vojaške namene.

In tretjič, še enkrat je treba poudariti, da je imel poročevalec enostavno precej omejen čas za razmislek o dejanskem predlogu.

Čeprav se poročevalec popolnoma strinja, da je treba Gruziji zagotoviti izjemno makrofinančno pomoč, je imel težko izbiro. Ali predlagati, da Parlament upošteva potrebe države, ki je že ogromno trpela, in čim prej sprejme mnenje, ali pa braniti institucionalne prerogative Parlamenta in zavrniti nesprejemljiv časovni razpored za sprejetje zakonodajnega predloga ter s tem dejansko prikrajšati Gruzijo za pomoč, ki jo nujno potrebuje in ki jo je iskala..

Glede na zgoraj navedeno poročevalec predlaga sprejetje nespremenjenega predloga. Kljub temu pa si pridržuje pravico, da vloži predloge sprememb po obravnavi predloga v odboru ter izmenjavi mnenj s Svetom in Komisijo.

5. Vloga Parlamenta pri zagotavljanju makrofinančne pomoči

Poročevalec želi v skladu s prejšnjimi resolucijami Parlamenta poudariti tudi, da se tako obsežnega instrumenta, kot je makrofinančna pomoč, ne more preprosto obravnavati kot „izrednega“. Zato je neopravičljivo, da takšen instrument nima zakonite pravne podlage in še naprej temelji na začasnih sklepih Sveta za posamezne ukrepe. Potreben je okvir soodločanja, ki bo urejal dodeljevanje makrofinančne pomoči in izboljšal preglednost, odgovornost ter sisteme spremljanja in poročanja. V zvezi s tem je treba poudariti, da bosta po začetku veljave Lizbonske pogodbe ustrezna pravna podlaga za sklep o dodelitvi makrofinančne pomoči člena 209(1) in 212(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, in sicer odvisno od tega, ali institucije EU državo upravičenko uvrščajo med države v razvoju ali ne. V obeh primerih se uporabi redni zakonodajni postopek. Člen 213 Pogodbe o delovanju Evropske unije ne velja za sklepe o dodelitvi makrofinančne pomoči.

Vlogo Evropskega parlamenta je treba okrepiti. Komisija mora izboljšati zlasti poročanje Parlamentu o dejanskem izvajanju tega instrumenta pomoči in mu posredovati naknadno poročilo o oceni (poleg letnega poročanja, predvidenega v členu 5 tega predloga).

6. Obveznosti Sveta in Komisije

Četudi bo odbor sprejel predlog za zagotavljanje makrofinančne pomoči in ne bo vložil predlogov sprememb, poročevalec od Sveta in Komisije zahteva, da se v izjavah Parlamentu posvetita zgornjim vprašanjem.

• [1]  Člen 5a(3)(c) Odločbe Sveta 1999/468/ES.
• [2]  P5_TA(2003)0233.
• [3]  http://www.ceiig.ch/Report.html

POSTOPEK

Naslov	Makrofinančna pomoč Gruziji
Referenčni dokumenti	KOM(2009)0523 – C7-0269/2009 – 2009/0147(CNS)
Datum posvetovanja z EP	30.10.2009
Pristojni odbor        Datum razglasitve na zasedanju	INTA
Odbori, zaprošeni za mnenje        Datum razglasitve na zasedanju	AFET	BUDG
Odbori, ki niso podali mnenja        Datum sklepa	AFET 21.10.2009	BUDG 21.10.2009
Poročevalec/-ka        Datum imenovanja	Vital Moreira 29.9.2009
Poenostavljeni postopek - datum sklepa	10.11.2009
Obravnava v odboru	10.11.2009
Datum sprejetja	10.11.2009
Datum predložitve	13.11.2009