POROČILO o pregledu stanja notranjega trga

15.1.2010 - (2009/2141(INI))

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov
Poročevalka: Róża Thun Und Hohenstein

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o pregledu stanja notranjega trga

(2009/2141(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju priporočila Komisije z 29. junija 2009 o ukrepih za izboljšanje delovanja enotnega trga[1],

–   ob upoštevanju priporočila Komisije z 12. julija 2004 o prenosu direktiv v zvezi z notranjim trgom v nacionalno zakonodajo[2],

–   ob upoštevanju delovnega dokumenta osebja Komisije o pregledu stanja notranjega trga (SEC(2009)1007),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. septembra 2007 o reviziji enotnega trga ter premagovanju ovir in neučinkovitosti z boljšim izvajanjem in uveljavljanjem[3],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. septembra 2008 o pregledu stanja notranjega trga[4],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. julija 2008 o vlogi nacionalnih sodnikov v evropskem sodnem sistemu[5],

–     ob upoštevanju sklepov Sveta (konkurenčnost – notranji trg, industrija in raziskave) z dne 24. septembra 2009 o izboljšanju delovanja notranjega trga[6],

–     ob upoštevanju členov 48 in 119(2) svojega poslovnika,

–     ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in zaščito potrošnikov (A7-0084/2009),

A.  ker je učinkovito delujoč notranji trg nujen za oblikovanje stabilnega in inovativnega gospodarskega okolja, v katerem lahko potrošniki kupujejo blago in storitve, podjetja pa ustvarjajo nova delovna mesta,

B.   ker je treba še vedno veliko storiti, da bi izkoristili vse možnosti, ki jih ponuja trg, čeprav je bil že dosežen velik napredek,

C.  ker notranji trg ne more ustrezno delovati brez pravilnega prenosa, uporabe in izvrševanja predpisov Skupnosti, ki vplivajo na njegovo delovanje,

D.  ker je nujno, da države članice pravočasno prenesejo zakonodajo o notranjem trgu,

E.   ker lahko Evropski parlament in nacionalni parlamenti dejavno prispevajo k boljšemu prenosu zakonodaje o notranjem trgu z nadaljnjim tesnim medsebojnim sodelovanjem v procesu pogajanj in prenosa,

F.   ker bi se morali predstavniki institucij EU in držav članic redno srečevati, da bi preučili izvajanje zakonodaje o notranjem trgu,

G.  ker objava pregleda stanja notranjega trga pomaga zmanjševati vrzeli pri prenosu zakonodaje, vendar je treba sprejeti kakovostnejši pristop, ki se ne bo ustavil pri številkah, temveč bo omogočil, da se ugotovijo razlogi za ta primanjkljaj,

H.  čeprav se za pregled stanja notranjega trga in pregled stanja potrošniškega trga uporablja različna metodologija z različnimi cilji in različnimi sklopi kazalnikov, imata isti splošni cilj, namreč izboljšati delovanje notranjega trga,

I.    ker je sedanji povprečni primanjkljaj, ki znaša en odstotek, v skladu s ciljem enega odstotka, o katerem so se voditelji držav in vlad dogovorili leta 2007, toda devet držav članic še vedno ni doseglo tega cilja,

J.    ker je količnik razdrobljenosti 6 %, kar pomeni, da 100 direktiv še v najmanj eni državi članici ni bilo prenesenih,

K.  ker sta za 22 direktiv minili že več kot dve leti od roka za prenos, kar pomeni neposredno kršenje cilja „ničelne strpnosti“, ki so ga določili voditelji držav in vlad leta 2002,

L.   ker je še posebej pomembno slediti prenosu nekaterih direktiv, ki so bistvene za razvoj notranjega trga,

M.  ker bi javno dostopnejše informacije o tem, katerih direktiv posamezne države članice niso prenesle v svoj pravni red, lahko koristile pri ozaveščanju javnosti in uporabi vzajemnega pritiska, tudi pritiska poslancev Evropskega parlamenta na poslance nacionalnih parlamentov,

N.  ker za ponavljajoče se primere, ko zakonodaja ni prenesena ali je prenesena nepravilno, ni nujno krivo pomanjkanje volje držav članic, temveč pomanjkanje jasnosti ali skladnosti na ravni posamezne evropske zakonodaje; ker je zato zaželeno, da pregled stanja notranjega trga ne bi bil samo sredstvo pritiska na države članice, marveč tudi orodje dialoga, ki bi omogočal boljše razumevanje težav, s katerimi se te države srečujejo pri prenašanju zakonodaje,

O.  ker je potrebnih več informacij o kakovosti prenosa,

P.   ker bi pregled stanja notranjega trga moral ob upoštevanju splošnega premika od zakonodaje do izvajanja v zvezi z notranjim trgom redno zagotavljati natančnejše informacije o uporabi in izvrševanju zakonodaje o notranjem trgu, vključno z objektivnimi kazalniki o delovanju notranjega trga, kar bi omogočilo boljše spremljanje rezultatov in usmeritev,

Q.   ker morajo poslanci Evropskega parlamenta obveščati svoje volivce o izvrševanju zakonodaje o notranjem trgu, ki jih zadeva, in o načinih, kako lahko uveljavljajo svoje pravice,

R.   ker je delo odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov v Evropskem parlamentu omogočilo koristen vpogled v izvajanje, prenos in izvrševanje ključne zakonodaje o notranjem trgu prek samoiniciativnih poročil, študij, delavnic in predstavitev, kar bo izvajal tudi v prihodnje,

S.   ker so usposabljanje in čezmejne izmenjave, tudi prek elektronskih mrež, ki jih je vzpostavila Komisija, bistveni za boljšo uporabo pravnega reda Skupnosti s področja notranjega trga,

T.   ker se državljani in podjetja zanašajo na učinkovito izvrševanje predpisov o notranjem trgu, da bi lahko v celoti izkoristili možnosti, ki jih ta trg nudi,

Uvod

1.  pozdravlja zgoraj navedeno priporočilo Komisije o ukrepih za izboljšanje delovanja enotnega trga; poudarja, da države članice ne smejo izbirati ukrepov, ki jim najbolj ustrezajo, ampak se morajo obvezati, da bodo izvedle vse ukrepe;

2.  poziva države članice, naj tesno sodelujejo s Komisijo in med seboj ter sprejmejo svoj del odgovornosti, da bi v celoti izkoristile možnosti notranjega trga; poziva Komisijo, da z uporabo vseh svojih pristojnosti za zagotovitev učinkovite uporabe predpisov o notranjem trgu, vključno z učinkovitim spremljanjem trga, usklajevanjem, nadaljnjo poenostavitvijo zakonodaje in drugimi orodji, da se bo zmanjšalo upravno breme za državljane in podjetja;

3.  meni, da je treba za omejitev tveganja za primanjkljaj pri prenosu zakonodaje ukrepati v zgodnejši fazi in da bi morala Komisija državam članicam v obdobju prenosa dajati več podpore; meni, da bi bilo pri tem treba okrepiti dialog in povečati izmenjavo informacij, da bi predvideli morebitne težave in jih skušali do roka za prenos zakonodaje rešiti;

4.  zlasti podpira zamisel o tesnem sodelovanju nacionalnih parlamentov in okrepljeni udeležbi drugih interesnih skupin, kot so socialni partnerji, med pogajanji in postopkom prenosa zakonodaje;

5.  poudarja, kako pomembna sta odprt dialog in tesnejše sodelovanje med nacionalnimi parlamenti in Evropskim parlamentom za nadaljnjo razpravo in podrobno preučitev težav, s katerimi se soočajo države članice v procesu prenašanja zakonodaje, saj je pravilen prenos in izvajanje direktiv na nacionalni ravni osnovni pogoj za učinkovito delovanje notranjega trga, konkurenčnost ter gospodarsko in družbeno stabilnost v EU;

6.  poziva Komisijo, da organizira letni forum o notranjem trgu, na katerem bi sodelovali predstavniki institucij EU in držav članic ter druge zainteresirane strani, da bi vzpostavili jasnejšo zavezanost prenosu, uporabi in izvrševanju zakonodaje o notranjem trgu;

7.  poudarja, da bi morala srečanja na tem forumu na ravni delovnih skupin in ministrski ravni, da bi omogočili pomembno izhodišče za izmenjavo najboljše prakse med nacionalnimi upravami;

8.  poziva Komisijo, naj v svoj pregled stanja notranjega trga redno vključuje natančnejše informacije o uporabi in izvrševanju zakonodaje o notranjem trgu, vključno z objektivnimi kazalniki o delovanju notranjega trga;

9.  poziva k letni in sočasni objavi pregled stanja notranjega trga, poročila mreže Solvit, Kažipota za državljane in pregleda potrošniškega trga (brez spreminjanja pogostosti njihove objave), da bi dobili splošen pregled nad razvojem notranjega trga in bolje uskladili delo, ki je bilo opravljeno na teh področjih, obenem pa ohranili posebno naravo teh instrumentov;

10. poziva Komisijo, naj razišče nove poti za odpravo preostalih ovir za dokončanje notranjega trga, tudi oblikovanje “preskusa glede notranjega trga” za vso predlagano novo zakonodajo EU, s čimer bi zagotovila, da predlagani novi ukrepi ne bi ogrožali notranjega trga;

11. meni, da se pregled stanja notranjega trga pomembno prekriva z letnim pregledom Komisije glede uporabe zakonodaje Skupnosti; zato spodbuja Komisijo, naj letni pregled uporabi bolj strateško in se osredini na vertikalna področja politike, ki bi lahko pri pregledu stanja notranjega trga izboljšala kvalitativno analizo;

12. poziva Komisijo, naj skupaj s pregledom notranjega trga objavi bralcem prijazen poveztek za javnost, da bi ozaveščala p njegovih ugotovitvah in povečala pritisk na države članice za zagotavljanje pravilnega in pravočasnega prenosa direktiv;

Prenos

13. pozdravlja dejstvo, da je bil pri prenosu že tretjič zaporedoma dosežen le enoodstotni primanjkljaj; poziva devet držav članic, ki niso uspele doseči tega cilja, da sprejmejo ukrepe za izboljšanje svojega dosežka;

14. je prepričan, da sta pravočasen in pravilen prenos direktiv o notranjem trgu ter kakovost izvirne zakonodaje povezana; zato opozarja, da je pomembno delo v zgodnejših fazah, vključno z zavezo o spoštovanju načel boljše priprave zakonodaje, posvetovanju z državami članicami o prenosu zakonodaje in metodah izvrševanja ter s potrebo po temeljitih ocenah učinka in analizo ustrezne sodne prakse Evropskega sodišča pred predlaganjem nove zakonodaje;

15. opozarja, da je število direktiv, ki v eni ali več državah članicah niso bile prenesene, previsoko, ter poziva Komisijo in države članice, da si nemudoma začnejo skupaj prizadevati za zmanjšanje tega števila, začenši s tistimi direktivami, ki bi morale biti prenesene že pred dvema letoma ali prej;

16. poziva Komisijo, naj na svoji spletni strani zagotovi natančnejše informacije o direktivah, ki se v posameznih državah članicah ne izvajajo;

17. poziva države članice, naj priskrbijo Komisiji korelacijske tabele, ki vsebujejo natančne informacije o sprejetih nacionalnih ukrepih za prenos direktiv, da bi lahko zagotovila natančnejše informacije o kakovosti prenosa; poziva Komisijo, naj opredeli najboljše prakse za pravočasen in pravilen prenos zakonodaje in jih sporoči državam članicam;

Uporaba

18. meni, da morajo države članice okrepiti učinkovito sodelovanje med nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi, ki uporabljajo predpise o notranjem trgu, tako da v svojih nacionalnih upravah zagotovijo in okrepijo vlogo usklajevanja notranjega trga;

19. poziva države članice, naj svojim nacionalnim in lokalnim javnim uslužbencem in sodnim organom zagotovijo redno usposabljanje o predpisih o notranjem trgu v sklopu obstoječih programov in mrež Skupnosti;

20. soglaša s stališčem Komisije, da morajo države članice zagotoviti delovanje čezmejnih mrež elektronskih informacijskih sistemov, ki jih je vzpostavila (npr. informacijski sistem notranjega trga (IMI), sistem hitrega obveščanja o nevarnih izdelkih splošne rabe (RAPEX), sistem hitrega obveščanja za živila in krmo (RASFF) ali omrežje sodelovanja za varstvo potrošnikov (CPC)) s sprejetjem potrebnih ukrepov, tudi z dodelitvijo sredstev;

21. poziva Komisijo, naj zakonodajo o notranjem trgu jemlje kot krožni proces, katerega pomemben del bi bile naknadne ocene, ki bi jih uporabili za ugotavljanje, ali zakonodaja izpolnjuje oziroma presega prvotno oceno učinka. Če je ne, naj ugotovi, kako bi jo lahko dopolnili ali spremenili, da bi zagotovili izpolnjevanje njenega prvotnega namena;

Izvrševanje zakonodaje

22. meni, da morajo države članice pospešiti svoja prizadevanja pri zagotavljanju informacij državljanom in podjetjem o njihovih pravicah na notranjem trgu ter jim tako omogočiti dejansko izvajanje teh pravic; poziva Komisijo, da prednostno zaključi projekt podpornih storitev enotnega trga za racionalizacijo informacijskih, svetovalnih ter podpornih storitev za reševanje težav in njihovo večjo dostopnost;

23. meni, da so informacije o notranjem trgu, ki jih je Komisija predstavila na internetu, obsežne, a preveč razpršene; poziva jo, naj s sodelovanjem evropske podjetniške mreže portal „Evropa za vas – podjetja“ (Your Europe – Business) spremeni v osrednjo elektronsko kontaktno točko (vse na enem mestu) za podjetniške informacije o notranjem trgu in ga okrepi, da ne bi prišlo do nepotrebnega in negospodarnega podvajanja struktur ter da bi izkoristili sinergijo, zlasti glede ponudbe informacij v skladu z direktivo o storitvah[7];

24. opozarja na pomembno vlogo evropske podjetniške mreže pri tem, da bi mala in srednja podjetja čim bolje izkoristila možnosti, ki jih ponuja notranji trg; poudarja, da upravno breme omejuje dragocene vire in s tem preprečuje večjo osredinjenost na poglavitne naloge te mreže, namreč nuditi podporo, prilagojeno malim in srednjim podjetjem, poziva Komisijo, naj evropsko podjetniško mrežo pritegne k še bolj ciljno usmerjenemu razširjanju informacij in zmanjševanju upravnega bremena za njene partnerje;

25. meni, da morajo države članice s podporo Komisije izboljšati zmogljivosti mehanizmov za reševanje težav, zlasti sistema SOLVIT, da bi zagotovili učinkovitejša pravno varstvo; poudarja, da bi morali izkušnje iz mreže Solvit uporabiti pri sprejemanju nacionalne in evropske zakonodaje ter po potrebi izvesti strukturne ali regulativne spremembe; poziva države članice, da dodatno okrepijo mreže centrov SOLVIT z dodelitvijo dodatnih finančnih in človeških virov;

26. poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo potrebne ukrepe, da bodo centri Solvit in njihove brezplačne storitve reševanja težav za evropska podjetja in državljane bolj prepoznavni;

°

° °

27. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

• [1]  UL L 176, 7.7.2009, str. 17.
• [2]  UL L 98, 16.4.2005, str. 47.
• [3]  UL C 187 E, 24.7.2008, str. 80.
• [4]  Sprejeta besedila,
• [5]  Sprejeta besedila,
• [6]  Dokument Sveta 13024/09.
• [7]  Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (UL L 376, 27.12.2006, str. 36).

OBRAZLOŽITEV

Uvod

Učinkovito delujoč notranji trg je bistvenega pomena za oblikovanje stabilnega in inovativnega gospodarskega okolja, v katerem se potrošniki počutijo svobodni pri potrošnji, podjetja pa pri ustvarjanju novih delovnih mest. Čeprav je bil glede notranjega trga dosežen velik napredek, je treba še vedno veliko storiti, da bi izkoristili vse možnosti, ki jih ponuja.

Notranji trg ne more ustrezno delovati brez pravilnega prenosa, uporabe in izvrševanja predpisov Skupnosti, ki vplivajo na delovanje notranjega trga. Komisija je 29. junija 2009 sprejela priporočilo o ukrepih za izboljšanje delovanja enotnega trga Evrope. To poročilo temelji na tem priporočilu in pregledu stanja notranjega trga iz julija 2009. Poročevalka podpira priporočilo Komisije in poudarja, da se morajo države članice zavzeti za izvedbo vseh predlaganih ukrepov, ne pa zgolj izbirati takšnih, ki jim najbolj ustrezajo.

Zamisel, ki jo je omenila Komisija in jo poročevalka še zlasti podpira, je vključitev nacionalnih parlamentov v pogajanja o novi zakonodaji o notranjem trgu in proces prenosa te zakonodaje. To zamisel bi želela razširiti in poziva Komisijo, naj organizira letni forum o notranjem trgu, na katerem bodo sodelovali predstavniki evropskih institucij in institucij držav članic ter druge zainteresirane strani, da bi oblikovali jasnejšo zavezanost prenosu, uporabi in izvrševanju zakonodaje o notranjem trgu.

Poleg tega meni, da je pomembno, da se pregled stanja notranjega trga in pregled stanja potrošniškega trga objavita istočasno, saj se pregled stanja notranjega trga objavlja dvakrat letno, pregled stanja potrošniških trgov pa le enkrat letno; s tem bi omogočili boljši splošni pregled razvoja notranjega trga.

Prenos

Nujno je, da države članice pravočasno prenesejo zakonodajo o notranjem trgu v nacionalno zakonodajo. Pregled stanja notranjega trga se od leta 1997 objavlja dvakrat letno in preučuje hitrost in kakovost, s katero vsaka država članica prenaša v nacionalno zakonodajo direktive za notranji trg. V njem so tudi poudarjeni številni postopki za ugotavljanje kršitev, ki potekajo proti državam članicam. Nedavno je bilo pri tem doseženo občutno izboljšanje.

Pregled stanja notranjega trga iz julija 2009 razkriva, da je bil tretjič zaporedoma dosežen povprečen enoodstotni primanjkljaj pri prenosu, kar je skladno s ciljem, ki ga je določil Evropski svet. Vendar poročevalka ugotavlja, da devet držav članic ni doseglo tega cilja. Zaskrbljena je tudi zaradi dejstva, da še vedno ostaja veliko direktiv, ki bi morale biti že zdavnaj prenesene. Pri 22 direktivah se je rok za prenos iztekel pred več kot dvema letoma. Poleg tega šest odstotkov direktiv ni bilo prenesenih v vseh državah članicah, kar pomeni 100 direktiv o notranjem trgu, ki nimajo popolnega učinka po vsej EU. Poročevalka poziva države članice in Komisijo, naj si nemudoma skupaj začnejo prizadevati za zmanjšanje tega števila, začenši z 22 direktivami, ki bi morale biti prenesene že pred dvema letoma ali prej.

Parlament je v resoluciji iz septembra 2008 o pregledu stanja notranjega trga pozval k natančnejšim podatkom o tem, katere direktive še niso bile prenesene, saj imajo v statistiki vse direktive enako veljavo. V skladu s to zamislijo poročevalka želi, da Komisija zagotovi natančnejše informacije na svoji spletni strani o direktivah, ki niso bile izvedene v posameznih državah članicah. To bi bilo lahko koristno za ozaveščanje javnosti in uporabo skupnega pritiska, tudi pritiska poslancev Evropskega parlamenta na poslance nacionalnih parlamentov.

Da bi Komisija lahko ustrezno preverila kakovost prenosa, ji morajo države članice zagotoviti korelacijske tabele z natančnimi informacijami o sprejetih nacionalnih ukrepih za prenos direktive. Poročevalka poziva države članice, naj izpolnijo to zahtevo.

Uporaba

Zdi se, da države članice po prenosu direktiv namenjajo manj pozornosti njihovi pravilni uporabi. Izogniti se skušajo postopkom za ugotavljanje kršitev s čim manjšimi prizadevanji. V vsakem primeru je število postopkov za ugotavljanje kršitev previsoko, številne države članice jih imajo več od povprečja EU, ki je 47 primerov.

Da bi dosegli boljšo uporabo predpisov o enotnem trgu, morajo države članice okrepiti učinkovito sodelovanje med nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi, ki sodelujejo pri uporabi predpisov o notranjem trgu, tako da zagotovijo in okrepijo vlogo notranjega trga v svoji nacionalni upravi.

Poročevalka bi tudi rada poudarila potrebo po nadaljnjem usposabljanju in čezmejnih izmenjavah javnih uslužbencev in sodnikov. Julija 2008 je Parlament že sprejel poročilo o vlogi nacionalnega sodnika v evropskem sodnem sistemu in poudaril, da morajo biti sodniki na vseh stopnjah sodnega sistema usposobljeni na področju prava Skupnosti in imeti dostop do najnovejših informacij v svojem maternem jeziku, poleg tega si morajo prizadevati za povečanje svojih jezikovnih sposobnosti. Poročevalka meni, da so točke, navedene v tej resoluciji, še vedno ustrezne, zlasti pa pomembne v zvezi s področjem notranjega trga.

Poleg tega meni, da si morajo države članice resnično prizadevati za zagotovitev delovanja čezmejnih mrež elektronskih informacijskih sistemov, ki jih je vzpostavila Komisija, zlasti informacijskega sistema notranjega trga (IMI), sistema hitrega obveščanja o nevarnih izdelkih splošne rabe (RAPEX), sistema hitrega obveščanja za živila in krmo (RASFF) in sistema sodelovanja za varstvo potrošnikov (CPC-S), s sprejetjem potrebnih ukrepov, vključno z dodelitvijo sredstev. Informacijski sistem notranjega trga (IMI) omogoča upravnim organom, da najdejo pristojne organe v drugih državah članicah in nanje naslovijo zahteve z vnaprej prevedenimi standardnimi vprašanji in odgovori. Informacijski sistem notranjega trga (IMI) podpira upravno sodelovanje v okviru direktive o poklicnih kvalifikacijah (2005/36/ES) in direktive o storitvah (2006/123/ES). Sistema RAPEX in RASFF omogočata hitro izmenjavo informacij med nacionalnimi organi o nevarnih izdelkih (ali drugih nevarnih pojavih). CPC-S je sistem, ki podpira sodelovanje med javnimi organi pri čezmejnem izvrševanju zakonodaje o varstvu potrošnikov v skladu z usklajenimi preiskovalnimi in izvršilnimi pooblastili.

Izvrševanje

Kot zadnje in najpomembneje poročevalka meni, da morajo države članice pospešiti svoja prizadevanja pri zagotavljanju informacij državljanom in podjetjem o njihovih pravicah na notranjem trgu ter jim tako omogočiti dejansko izvajanje teh pravic. Zlasti podpira projekt podpornih storitev enotnega trga, katerega cilj je olajšati dostop do različnih informacijskih, svetovalnih, podpornih storitev ter storitev za reševanje težav, in jih racionalizirati. Poleg tega morajo države članice s podporo Komisije izboljšati zmogljivosti teh mehanizmov za reševanje težav, zlasti sistema SOLVIT. Poročevalka poziva države članice, da nadalje okrepijo mreže centrov SOLVIT z dodelitvijo dodatnih finančnih in človeških virov.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	2.12.2009
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	22 15 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Cristian Silviu Buşoi, Lara Comi, Anna Maria Corazza Bildt, Jürgen Creutzmann, Christian Engström, Evelyne Gebhardt, Louis Grech, Małgorzata Handzlik, Iliana Ivanova, Philippe Juvin, Sandra Kalniete, Edvard Kožušník, Kurt Lechner, Toine Manders, Tiziano Motti, Gianni Pittella, Mitro Repo, Heide Rühle, Matteo Salvini, Christel Schaldemose, Andreas Schwab, Catherine Stihler, Eva-Britt Svensson, Róża, Gräfin von Thun Und Hohenstein, Kyriacos Triantaphyllides, Emilie Turunen, Bernadette Vergnaud, Barbara Weiler
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Damien Abad, Liem Hoang Ngoc, Jacek Olgierd Kurski, Emma McClarkin, Antonyia Parvanova, Konstantinos Poupakis, Wim van de Camp, Anja Weisgerber, Kerstin Westphal