OSNUTEK POROČILA o predlogu Uredbe Sveta o obveščanju Komisije o investicijskih projektih na področju energetske infrastrukture v Evropski skupnosti in o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 736/96

11. 2. 2010 - (KOM(2009)0361 – C7‑0125/009 – 2009/0106(CNS)) - *

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
Poročevalka: Adina-Ioana Vălean

Predlogi sprememb

Postopek : 2009/0106(CNS)

Potek postopka na zasedanju

Potek postopka za dokument :

A7-0016/2010

Predložena besedila :

A7-0016/2010

Razprave :

PV 24/02/2010 - 22
CRE 24/02/2010 - 22

Glasovanja :

PV 25/02/2010 - 7.1
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2010)0034

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
OBRAZLOŽITEV
MNENJE ODBORA ZA PRAVNE ZADEVE O PRAVNI PODLAGI
MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane
POSTOPEK

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu Uredbe Sveta o obveščanju Komisije o investicijskih projektih na področju energetske infrastrukture v Evropski skupnosti in o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 736/96

(KOM(2009)0361 – C7‑0125/009 – 2009/0106(CNS))

(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)

Evropski parlament,

– ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2009)0361),

– ob upoštevanju člena 284 Pogodbe ES in člena 187 Pogodbe Euratom, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C7-0125/2009),

– ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom Posledice začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe za še nedokončane medinstitucionalne postopke odločanja (KOM(2009)0665),

– ob upoštevanju člena 337 Pogodbe o delovanju EU,

– ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

– ob upoštevanju členov 55 in 37 svojega poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0016/2010),

1. odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2. poziva Komisijo, naj svoj predlog ustrezno spremeni v skladu s členom 293(2) Pogodbe o delovanju EU in v skladu s členom 106a Pogodbe Euratom;

3. poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

5. poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

6. naroča svojemu predsedniku, naj to stališče posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe 1 Predlog uredbe Navedba sklicevanja 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, zlasti člena 284 Pogodbe,	ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti njenega člena 194(1) in (2),
Obrazložitev
Sedanja direktiva mora temeljiti na „energetski” pravni podlagi, člen 194(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, saj služi v njej naštetim ciljem. Postopek odločanja v okviru te nove določbe je soodločanje, ki omogoča polno vključitev Evropskega parlamenta kot sozakonodajalca.
Predlog spremembe 2 Predlog uredbe Navedba sklicevanja 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, zlasti člena 187 Pogodbe,	črtano
Obrazložitev
Sedanja direktiva mora temeljiti na „energetski” pravni podlagi, člen 194(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, saj služi v njej naštetim ciljem. Postopek odločanja v okviru te nove določbe je soodločanje, ki omogoča polno vključitev Evropskega parlamenta kot sozakonodajalca.
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1) Uvedba skupne energetske politike, katere namen je zagotoviti oskrbo Skupnosti z energijo, prehod na nizkoogljični energetski sistem in delovanje konkurenčnih energetskih trgov, je cilj, ki si ga je Skupnost sama zastavila.	(1) Uvedba skupne in solidarne energetske politike, katere namen je zagotoviti oskrbo Skupnosti z energijo, prehod na visoko učinkovit nizkoogljični energetski sistem in solidarno delovanje energetskih trgov, ki v okviru notranjega trga temeljijo na pošteni konkurenci, je cilj, ki si ga je Unija sama zastavila.
Obrazložitev
Zahteva se konkurenčni trg in poštena konkurenca na notranjem trgu ter, posledično, energetska politika, ki temelji na solidarnosti in visoko učinkovitih nizkoogljičnih tehnologijah.
Predlog spremembe 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(2) Eden od elementov te politike je dobiti celovito sliko razvoja investiranja v energetsko infrastrukturo v Skupnosti. Skupnosti bi morala omogočiti, da opravi potrebne primerjave in ocenjevanja ali izvede relevantne ukrepe na podlagi ustreznih številskih podatkov in analiz, zlasti glede prihodnjega ravnotežja med ponudbo in povpraševanjem na področju energije.	(2) Osnovni pogoj za oblikovanje evropske energetske politike je dobiti celovito sliko razvoja investiranja v energetsko infrastrukturo v Uniji. Komisiji bi morala omogočiti, da opravi potrebne primerjave in ocenjevanja ali predlaga relevantne ukrepe na podlagi ustreznih številskih podatkov in analiz, zlasti glede prihodnjega ravnotežja med ponudbo in povpraševanjem na področju energije. Ukrepi, ki se predlagajo ali uvedejo na ravni Unije, morajo biti nevtralni in ne smejo posegati v delovanje trga.
Obrazložitev
Treba je jasno navesti politični namen te uredbe. To je pomemben instrument za oblikovanje skupne energetske politike.
Predlog spremembe 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(3) Razmere na področju energetike v Skupnosti in izven nje so se v zadnjih letih bistveno spremenile, zato je postalo investiranje v energetsko infrastrukturo bistvenega pomena za zagotavljanje oskrbe Skupnosti z energijo, za delovanje notranjega trga in za prehod na nizkoogljični energetski sistem, ki ga je Skupnost začela.	(3) Razmere na področju energetike v Uniji in zunaj nje so se v zadnjih letih glede oskrbe bistveno poslabšale, zato je postalo investiranje v energetsko infrastrukturo bistveno vprašanje, ki ga je treba rešiti, da bi se zagotovila stalna oskrba Unije z energijo, za nemoteno delovanje notranjega trga in za prehod na visoko učinkovit nizkoogljični energetski sistem, ki ga je Unija začela.
Obrazložitev
Treba je poudariti, da na področju energetike ni le prišlo do sprememb, ampak da so bile te spremembe negativne, zaradi česar je prišlo do motenj pri stalni preskrbi z energijo na notranjem trgu EU.
Predlog spremembe 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(4) Nove razmere na področju energetike zahtevajo znatno investiranje v vse infrastrukture v vseh energetskih sektorjih ter razvoj novih vrst infrastrukture in novih tehnologij, ki jih bo trg sprejel. Liberalizacija energetskega sektorja in nadaljnja integracija notranjega trga zagotavljata nosilcem gospodarske dejavnosti pomembnejšo vlogo pri investiranju, hkrati pa bodo nove zahteve politike, na primer cilji na področju zmesi goriv, spremenile politike držav članic glede nove in/ali posodobljene energetske infrastrukture.	(4) Nove razmere na področju energetike zahtevajo znatno investiranje v vse infrastrukture, zlasti v sektorjih energije iz obnovljivih virov in energetske učinkovitosti, ter razvoj novih vrst infrastrukture in novih tehnologij, ki jih bo trg sprejel. Liberalizacija energetskega sektorja in nadaljnja integracija notranjega trga zagotavljata nosilcem gospodarske dejavnosti pomembnejšo vlogo pri investiranju, hkrati pa bodo nove zahteve politike, na primer cilji na področju zmesi goriv, spremenile politike držav članic glede nove in/ali posodobljene energetske infrastrukture.
Obrazložitev
Varčevanje z energijo in energetska učinkovitost sta najboljša stroškovno učinkovita načina za zmanjšanje ogljikovih emisij v EU. Do leta 2050 mora gospodarstvo EU temeljiti na obnovljivih energetskih virih.
Predlog spremembe 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 4 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(4a) Zato bi morale države članice vedno upoštevati zmanjšanje porabe energije v skladu s ciljem EU glede energetske učinkovitosti, ki predvideva 20-odstotno zmanjšanje kot stroškovno najučinkovitejši način za dosego cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, ter izboljšati in nadgraditi obstoječe infrastrukture, preden bodo financirale novo infrastrukturo. Projekti za naložbe v energetsko infrastrukturo morajo biti popolnoma usklajeni s ciljem, naj bo do leta 2020 vsaj 20 odstotkov energije pridobljene iz obnovljivih virov.
Obrazložitev
Uredbo je treba obravnavati v okviru veljavne podnebne zakonodaje Evropske skupnosti, scenariji, ki iz tega izhajajo, pa morajo biti popolnoma usklajeni z obstoječimi cilji Evropske skupnosti ter prispevati k njihovi uresničitvi.
Predlog spremembe 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(5) Glede na nove cilje politike in dogajanja na trgu bi bilo treba posvečati večjo pozornost investiranju v energetsko infrastrukturo v Skupnosti, zlasti z namenom predvidevanja problemov, spodbujanja najboljših praks in vzpostavljanja večje preglednosti glede prihodnjega razvoja energetskega sistema v Skupnosti.	(5) Glede na cilje energetske politike in dogajanja na trgu bi bilo treba posvečati večjo pozornost predvsem prednostnemu investiranju v energetsko infrastrukturo v Uniji, zlasti z namenom predvidevanja problemov v zvezi z zanesljivostjo oskrbe z energetskimi viri, spodbujanja najboljših praks in vzpostavljanja večje preglednosti glede prihodnjega razvoja povezanih energetskih sistemov v Uniji.
Obrazložitev
Treba je določiti, katere investicije je treba obravnavati prednostno, ker je od njih odvisna zanesljivost oskrbe, tudi pri prenosih med sistemi držav članic.
Predlog spremembe 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 6
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(6) Komisija in zlasti observatorij za energetski trg bi zato morala imeti na voljo natančne podatke in informacije o investicijskih projektih, vključno s projekti opustitve obratovanja, za najpomembnejše komponente energetskega sistema Skupnosti.	(6) Komisija in zlasti njen observatorij za energetski trg bi zato morala za zagotavljanje najpomembnejših investicij imeti na voljo natančne podatke in informacije o tekočih in prihodnjih investicijskih projektih, vključno s projekti delne opustitve obratovanja za najpomembnejše komponente energetskega sistema Unije.
Obrazložitev
Pri prednostnih investicijah na področju nadzorovane infrastrukture je treba upoštevati tekoče in prihodnje načrtovane projekte ter tudi prehodne ali dokončne opustitve obratovanja.
Predlog spremembe 10 Predlog uredbe Uvodna izjava 7
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(7) Podatki in informacije o predvidljivih razvojnih gibanjih glede zmogljivosti proizvodnje, prevoza in skladiščenja ter o projektih v različnih energetskih sektorjih so pomembni za Skupnost. Zato je pomembno zagotoviti, da se Komisija obvesti o investicijskih projektih, na katerih se je delo že začelo ali pa se načrtuje, da se bo začelo v petih letih, in pri katerih obstaja namen opustitve obratovanja infrastrukture v treh letih.	(7) Podatki in informacije o predvidljivih razvojnih gibanjih glede zmogljivosti proizvodnje, prevoza in skladiščenja ter o projektih v različnih energetskih sektorjih so pomembni za prihodnje investicije Unije. Zato je pomembno zagotoviti, da se Komisija in zlasti njen observatorij za energetski trg obvestita o investicijskih načrtih in projektih, na katerih se je delo že začelo ali se načrtuje, da se bo začelo v petih letih, in pri katerih obstaja namen opustitve obratovanja celotne obstoječe infrastrukture ali le njenega dela v treh letih.
Obrazložitev
Obdobje petih let je bolj ustrezno za načrtovanje kot obdobje treh let.
Predlog spremembe 11 Predlog uredbe Uvodna izjava 9 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(9a) informacije, ki jih bo v skladu s to uredbo pridobila Komisija, se lahko uporabijo za nadzor, koliko države članice ustrezajo okviru posebne zakonodaje EU, oziroma Direktivi 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov¹.
	_____________________ ¹ UL L 140, 5.6.2009, str. 16.
Predlog spremembe 12 Predlog uredbe Uvodna izjava 10
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(10) Države članice bi morale v ta namen sporočiti Komisiji podatke in informacije o investicijskih projektih, povezanih s proizvodnjo, skladiščenjem in prevozom nafte, zemeljskega plina, električne energije, biogoriv in ogljikovega dioksida, ki se načrtujejo na njihovem ozemlju ali tam že potekajo. Zadevna podjetja bi morala imeti obveznost, da sporočijo državam članicam zadevne podatke in informacije.	(10) Države članice bi morale v ta namen sporočiti Komisiji podatke in informacije o investicijskih projektih za energetsko infrastrukturo, povezanih s proizvodnjo, skladiščenjem in prevozom nafte, plina, premoga, energije iz obnovljivih virov, električne energije, večjimi projekti daljinskega ogrevanja in hlajenja ter zajemanja, skladiščenja in prevoza ogljikovega dioksida, ki se načrtujejo na njihovem ozemlju ali tam že potekajo, vključno s povezavami s tretjimi državami. Zadevna podjetja bi morala imeti obveznost, da sporočijo državam članicam zadevne podatke in informacije, da bi Komisija lahko nadzorovala energetsko infrastrukturo EU. Države članice in Komisija bi morale imeti obveznost zagotoviti zaupnost podatkov, ki jih posredujejo podjetja.
Obrazložitev
Ta predlog spremembe pojasnjuje področje uporabe te uredbe in ga razširja, da bi bili zajeti vsi energetski viri in celotna veriga infrastrukture, povezane z različnimi tipi energetskih virov.
Predlog spremembe 13 Predlog uredbe Uvodna izjava 12
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(12) Z namenom izogniti se nesorazmerno velikemu upravnemu bremenu in kar najbolj zmanjšati stroške za države članice in podjetja, zlasti za mala in srednje velika podjetja, bi ta uredba morala omogočiti, da se države članice in podjetja izvzamejo iz obveznosti poročanja, pod pogojem, da se enakovredne informacije dostavljajo Komisiji na podlagi zakonodaje za energetski sektor Evropske skupnosti, ki so jo sprejele institucije Evropske unije in katere namen je doseči konkurenčne evropske energetske trge, vzdržnost evropskega energetskega sistema in varnost oskrbe z energijo za Evropsko skupnost.	(12) Z namenom izogniti se nesorazmerno velikemu upravnemu bremenu in kar najbolj zmanjšati stroške za države članice in podjetja, zlasti za mala in srednje velika podjetja, bi ta uredba morala omogočiti, da se države članice in podjetja izvzamejo iz obveznosti poročanja, pod pogojem, da se enakovredne in primerljive informacije dostavljajo Komisiji na podlagi zakonodaje za energetski sektor Evropske skupnosti, ki so jo sprejele institucije Evropske unije in katere namen je doseči konkurenčne evropske energetske trge, vzdržnost evropskega energetskega sistema in varnost oskrbe z energijo za Evropsko skupnost. Izogniti se je torej treba podvajanju dolžnosti poročanja, določenih v tretjem paketu liberalizacije na področju energetike (Direktiva 2009/72/ES¹, Direktiva 2009/73/ES², Uredba (ES) št. 713/2009³, Uredba (ES) št. 714/2009⁴ in Uredba (EC) št. 715/2009⁵). Komisija bi morala pojasniti uporabo te izjeme, da bi dejansko olajšali breme poročanja ter pojasnili vsebino, obliko in časovne roke pri obveznostih poročanja, osebe ali organe s temi obveznostmi ter odgovorne za upravljanje sistema poročanja.
	________________ ¹ UL L 211, 14.8.2009, str. 55. ² UL L 211, 14.8.2009, str. 94. ³ UL L 211, 14.8.2009, str. 1. ⁴ UL L 211, 14.8.2009, str. 15. ⁵ UL L 211, 14.8.2009, str. 36.
Predlog spremembe 14 Predlog uredbe Uvodna izjava 12 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(12a) Države članice, njihovi pooblaščeni subjekti ali, kadar je to primerno, posebna telesa, ki imajo nalogo pripraviti investicijske načrte energetskega sektorja EU, zagotovijo kakovost, relevantnost, natančnost, jasnost, pravočasnost in usklajenost podatkov in informacij, ki jih sporočijo Komisiji, ob tem pa zagotavljajo zaupnost komercialno občutljivih podatkov in informacij.
Obrazložitev
Da bi zagotovili skladnost s členom 6, je treba dodati uvodno izjavo, ki se nanaša na odgovornost držav članic, njihovih pooblaščenih subjektov ali, kadar je to primerno, teles, katerih naloga je pripraviti investicijske načrte za energetski sektor EU, da bi zagotovili kakovost in relevantnost zagotovljenih podatkov, ki jih sporočijo Komisiji, obenem pa bi zagotovili zaupnost komercialno občutljivih podatkov ali informacij.
Predlog spremembe 15 Predlog uredbe Uvodna izjava 13
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(13) Da bi Komisija in zlasti njen observatorij za energetski trg zagotovila obdelavo podatkov ter preprostejšo in varno sporočanje podatkov, bi morala imeti možnost izvesti vse ustrezne ukrepe v ta namen, zlasti uporabiti integrirana orodja in postopke IT.	(13) Da bi Komisija in zlasti njen observatorij za energetski trg zagotovila obdelavo podatkov ter preprostejšo in varno sporočanje podatkov, bi morala imeti možnost izvesti vse ustrezne ukrepe v ta namen, zlasti uporabiti integrirana orodja in postopke IT. Komisija bi morala zagotoviti, da ta sredstva informacijske tehnologije zagotavljajo zaupnost podatkov ali informacij, posredovanih Komisiji.
Obrazložitev
Podatki in informacije, ki jih zahteva Komisija, so zelo občutljivi za nosilce gospodarske dejavnosti, zato bi morala Komisija zagotoviti najvišjo raven zaupnosti pri ravnanju z njimi.
Predlog spremembe 16 Predlog uredbe Uvodna izjava 14 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(14a) Uredba (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o uporabi določb aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti¹ in Direktiva 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju² urejata dostop do okoljskih podatkov. Ta uredba teh določb ne spreminja.

	UL L 264, 25.9.2006, str. 13.
	² UL L 41, 14.02.2003, str. 26.
Obrazložitev
Namen spremembe je uskladiti določbe uredbe z aarhuško konvencijo in ustrezne izvedbene instrumente na ravni ES in držav članic, tj. aarhuško uredbo in direktivo o dostopu javnosti do informacij o okolju.
Predlog spremembe 17 Predlog uredbe Uvodna izjava 15
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(15) Komisija in zlasti observatorij za energetski trg bi morala zagotavljati redno in medsektorsko analizo strukturnega razvoja in perspektiv energetskega sistema Skupnosti ter, kadar je primerno, bolj osredotočeno analizo nekaterih vidikov tega energetskega sistema; ta analiza bi morala zlasti prispevati k določanju morebitnih infrastrukturnih in investicijskih vrzeli glede na dolgoročno ravnotežje ponudbe in povpraševanja pri energiji.	(15) Komisija in zlasti njen observatorij za energetski trg bi morala zagotavljati redno in medsektorsko analizo strukturnega razvoja in perspektiv energetskega sistema Unije ter, kadar je primerno, bolj osredotočeno analizo nekaterih vidikov tega energetskega sistema; ta analiza bi morala dopolniti nacionalne pristope, razviti regionalne razsežnosti in zlasti prispevati k boljši energetski varnosti z določitvijo morebitnih infrastrukturnih in investicijskih vrzeli ter povezanih tveganj glede na dolgoročno ravnotežje ponudbe in povpraševanja pri energiji. Analiza bi morala prispevati tudi k stalni razpravi na evropski ravni o potrebah po energetski infrastrukturi, zato jo je treba posredovati zainteresiranim stranem za razpravo.
Predlog spremembe 18 Predlog uredbe Uvodna izjava 15 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(15a) Mala in srednja podjetja bi morala biti sposobna izkoristiti spremljanje in poročanje o energetskih investicijskih projektih iz te uredbe, prek katerih bodo zbrani podatki objavljeni in bodo dolgoročno prispevali k novim in bolje usklajenim investicijskim trendom.
Predlog spremembe 19 Predlog uredbe Uvodna izjava 16
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(16) Komisiji lahko pomagajo strokovnjaki iz držav članic ali kateri koli drugi kompetentni strokovnjaki, z namenom razviti skupno razumevanje in krepiti preglednost glede prihodnjega razvoja, kar je posebej pomembno za nove udeležence na trgu.	(16) Komisiji lahko pomagajo strokovnjaki iz držav članic ali kateri koli drugi kompetentni strokovnjaki, z namenom razviti skupno razumevanje morebitnih vrzeli v infrastrukturi in z njimi povezanih tveganj ter krepiti preglednost glede prihodnjega razvoja, kar je posebej pomembno za nove udeležence na trgu.
Predlog spremembe 20 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Ta uredba vzpostavlja skupni okvir za obveščanje Komisije o podatkih in informacijah o investicijskih projektih na področju energetske infrastrukture v sektorjih nafte, zemeljskega plina, električne energije in biogoriv ter o investicijskih projektih v zvezi z ogljikovim dioksidom, proizvedenim v navedenih sektorjih.	1. Ta uredba vzpostavlja skupni okvir za obveščanje Komisije o podatkih in informacijah o investicijskih projektih na področju energetske infrastrukture v sektorjih nafte, plina, premoga, energije iz obnovljivih virov in električne energije ter o večjih investicijskih projektih v zvezi z daljinskim ogrevanjem in hlajenjem, ki je povezano z zajemanjem in skladiščenjem ogljikovega dioksida, proizvedenega v navedenih sektorjih.
Obrazložitev
Ta predlog spremembe pojasnjuje področje uporabe te uredbe in ga razširja, da bi bili zajeti vsi energetski viri in celotna veriga infrastrukture, povezane z različnimi tipi energetskih virov.
Predlog spremembe 21 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Ta uredba se uporablja za vrste investicijskih projektov, navedene v prilogi, na katerih se je delo že začelo ali pa se načrtuje, da se bo začelo v petih letih, oziroma pri katerih se načrtuje opustitev obratovanja infrastrukture v treh letih.	2. Ta uredba se uporablja za vrste investicijskih projektov, navedene v prilogi, na katerih se je izgradnja že začela ali pa se načrtuje, da se bo začela v petih letih, oziroma pri katerih se načrtuje opustitev obratovanja infrastrukture v treh letih.
Obrazložitev
Sedanje besedilo (projekti, na katerih se je delo že začelo ali pa se načrtuje, da se bo začelo v petih letih) je preveč nejasno in bi lahko pomenilo, zlasti v sektorju nafte in zemeljskega plina, da bi bilo treba o projektih obveščati prezgodaj. S tem bi se povečala negotovost napovedi, ki jih bo predstavila Komisija.
Predlog spremembe 22 Predlog uredbe Člen 2 – točka 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1) „infrastruktura“ je vsaka tip instalacij ali del instalacij, povezan s proizvodnjo, prenosom in skladiščenjem energije ali ogljikovega dioksida;	(1) „infrastruktura“ je vsak tip instalacij ali del instalacij, povezan s proizvodnjo, prenosom in skladiščenjem energije in njenih virov ali ogljikovega dioksida;
Obrazložitev
Energija se lahko skladišči v fizičnem pomenu besede, torej kot toplotna in električna energija ali potencialna energija (na primer voda), ali pa tudi v kemičnem smislu v obliki energetskih virov oz. njihovih snovi, kot so ogljikovodiki, ogljik, vodik in drugi.
Predlog spremembe 23 Predlog uredbe Člen 2 – točka 2 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) opustitev obratovanja obstoječe infrastrukture;	(c) delna ali popolna opustitev obratovanja obstoječe infrastrukture;
Obrazložitev
Opustitev obratovanja je lahko dokončna ali le prehodna, na primer zaradi vzdrževalnih del ali celo zaradi namernih prekinitev obratovanja.
Predlog spremembe 24 Predlog uredbe Člen 2 – točka 2 – točka c a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) razvijanje novih povezav s sistemi za prenos energije med Evropsko unijo in tretjimi državami;
Obrazložitev
Treba je zajeti razvoj novih povezovalnih vodov za sisteme prenosa energije med Evropsko unijo in njenimi sosedami.
Predlog spremembe 25 Predlog uredbe Člen 2 – točka 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(3) „načrtovani investicijski projekti“ so investicijski projekti, pri katerih se izgradnja še ni začela, kapitalski stroški še niso nastali oziroma opustitev obratovanja še ni bila opravljena, vključno z investicijskimi projekti, pri katerih so glavne značilnosti (lokacija, izvajalec, podjetje, tehnične značilnosti itd.) lahko v celoti ali delno predmet naknadne revizije ali dokončne odobritve;	(3) „načrtovani investicijski projekti“ so investicijski projekti, pri katerih se izgradnja še ni začela, kapitalski stroški še niso nastali oziroma opustitev obratovanja še ni bila opravljena, vključno z investicijskimi projekti, za katere so ustrezni organi prejeli prošnjo za dovoljenje, a pri katerih so glavne značilnosti (lokacija, izvajalec, podjetje, nekatere osnovne tehnične in operativne značilnosti itd.) lahko v celoti ali delno predmet naknadne revizije ali dokončne odobritve;
Obrazložitev
Operativne značilnosti običajno niso komercialno občutljive, so pa to nekatere tehnične značilnosti.
Predlog spremembe 26 Predlog uredbe Člen 2 – točka 7 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(7) „prenos“ je prenos energetskih virov ali proizvodov ali ogljikovega dioksida prek omrežja, zlasti:	(7) „prenos“ je prenos električne energije in plinskih ali tekočih goriv ali ogljikovega dioksida prek omrežja, zlasti:


Obrazložitev
Prenos se ne naša samo na energetske vire, kot so plin in tekoča ali celo trdna goriva, ampak tudi na električno energijo.
Predlog spremembe 27 Predlog uredbe Člen 2 – točka 7 – točka b a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ba) prek napeljav za daljinsko ogrevanje in hlajenje;
Obrazložitev
V osnutku uredbe so se izognili omembi daljinskega ogrevanja in hlajenja pod vnosom „prevoz“. Čeprav so omrežja za daljinsko ogrevanje in hlajenje lokalne narave, je treba naložbe vanje omeniti, saj koristi, ki jih prinašajo, koristijo vsej EU v smislu zanesljivosti oskrbe, večje energetske učinkovitosti in manjših emisij. Nadalje je največja vstopna ovira za večjo uporabo daljinskega ogrevanja in hlajenja strošek naložbe, čeprav strošek infrastrukture nadomesti strošek goriva z reciklažo toplote.
Predlog spremembe 28 Predlog uredbe Člen 2 – točka 8
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(8) „skladiščenje“ je stalno ali začasno shranjevanje energetskih virov ali ogljikovega dioksida v nadzemni ali podzemni infrastrukturi ali v geoloških skladiščnih lokacijah;	(8) „skladiščenje“ je stalno ali začasno shranjevanje toplotne ali električne energije ali energetskih virov v nadzemni ali podzemni infrastrukturi ali v geoloških skladiščnih lokacijah ali zajezitev ogljikovega dioksida v podzemnih geoloških formacijah;
Obrazložitev
Opredelitev skladiščenja ogljikovega dioksida mora biti v skladu z Direktivo 2009/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida in spremembi Direktive Sveta 85/337/EGS, direktiv 2000/60/ES, 2001/80/ES, 2004/35/ES, 2006/12/ES, 2008/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (ES) št. 1013/2006,
Predlog spremembe 29 Predlog uredbe Člen 2 – točka 8 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(8a) „skladišče“ je sistem zaprtih hranilnikov ali določena geološka struktura, ki tvori zaprt skladiščni prostor;
Obrazložitev
Tudi skladišča so materialni sestavni deli infrastrukture.
Predlog spremembe 30 Predlog uredbe Člen 2 – točka 10 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) primarni energetski viri, kot so nafta, zemeljski plin ali premog, ali pretvorjeni energetski viri, kakršna je električna energija;	(a) primarni energetski viri, kot so nafta, zemeljski plin, premog ali jedrsko gorivo, ali pretvorjeni energetski viri, kakršna je električna energija;
Obrazložitev
Tudi jedrsko gorivo je primarni energetski vir.
Predlog spremembe 31 Predlog uredbe Člen 2 – točka 10 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(10a) „zbrani podatki“ so podatki, ki so zbrani na nacionalni ali regionalni ravni; če se zbiranje podatkov na nacionalni ravni razkrilo komercialno občutljive informacije o posameznih podjetij, se lahko zbiranje opravi na regionalni ravni;
Obrazložitev
Zbiranje na nacionalni ravni ne bi bilo primerno za nekatere države članice, saj bi v tem primeru samo eno podjetje sodilo v okvir te uredbe. Zato mora uredba predvideti možnost za zbiranje podatkov tudi na regionalni ravni. Da pa odločitev, na kateri regionalni ravni se podatki zbirajo, ni prepuščena podjetju, Komisija na določi ustrezno regionalno raven glede na skupni predlog zadevnih držav članic ali njihovih pooblaščenih subjektov.
Predlog spremembe 32 Predlog uredbe Člen 2 – točka 10 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(10b) „posebno telo“ je telo, ki ima po posebni zakonodaji za energetski sektor EU nalogo, naj pripravi in prilagodi večletni razvoj omrežja po vsej EU ter večletni investicijski načrt za energetsko infrastrukturo, kot je evropsko omrežje operaterjev prenosnih sistemov za električno energijo v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 714/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije¹ in kot je evropsko omrežje operaterjev prenosnih sistemov za plin v skladu z Uredbo (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina².
	¹ UL L 211, 14.8.2009, str. 15.
	² UL L 211, 14.8.2009, str. 36.
Obrazložitev
Osnutek uredbe se večkrat sklicuje na taka posebna telesa (glej na primer člen 3(2)). Pojasniti je treba, da se to pravilo nanaša izrecno na organe upravljavcev prenosnih omrežij, ki so bili zagotovljeni s tretjim paketom liberalizacije na področju energetike, kot je bil sprejet spomladi/poleti 2009. Evropski mreži upravljavcev prenosnega omrežja za elektriko in za plin morata zato biti nekje izrecno omenjena. Najboljši in najlažji način je, da se to naredi v predelitvah, ki bodo veljale kot pojasnitev za celotno besedilo uredbe.
Predlog spremembe 33 Predlog uredbe Člen 2 – točka 10 c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(10b) "daljinsko ogrevanje" ali "daljinsko hlajenje" pomeni distribucijo toplotne energije v obliki pare, vroče vode ali ohlajenih tekočin iz centralnega proizvodnega vira prek omrežja do več zgradb ali zemljišč za namene ogrevanja ali hlajenja prostorov ali za procesno ogrevanje ali hlajenje;
Obrazložitev
Uredba bi morala predvideti posebno omembo daljinskega ogrevanja – proizvodnje toplote, soproizvodnje toplote in električne energije ter daljinskega ogrevanja in hlajenja. Večino možnosti, omenjenih pod električno energijo, je najučinkovitejših, ko proizvajajo toploto ali toploto in električno energijo skupaj. Opredelitev je dobesedno povzeta po Direktivi 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta (člen 2, točka (g)).
Predlog spremembe 34 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Ob ohranjanju sorazmernosti bremena zbiranja podatkov in poročanja o njih države članice ali subjekt, ki ga pooblastijo za to nalogo, zbirajo vse podatke in informacije, določene v tej uredbi od začetka leta 2010, od takrat naprej pa vsaki dve leti.	1. Ob ohranjanju sorazmernosti bremena zbiranja podatkov in poročanja o njih države članice ali subjekt, ki ga pooblastijo za to nalogo, zbirajo vse podatke in informacije, določene v tej uredbi od začetka leta 2011, od takrat naprej pa vsaki dve leti.
Obrazložitev
Ker bo uredba sprejeta šele leta 2010, je nerealno zahtevati poročanje od leta 2010. Kar zadeva poročanje posebnih teles v skladu z odstavkom 2(b), ni možno, da bi bili desetletni načrti razvoja omrežja, ki naj bi jih sprejeli Evropski mreži upravljavcev prenosnega omrežja za elektriko in za plin, na voljo leta 2010, saj bosta zadevni uredbi začeli veljati šele 3. marca 2011.
Predlog spremembe 35 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Zbrane podatke in relevantne projektne informacije sporočijo Komisiji v letu 2010, ki je prvo poročevalsko leto, od takrat naprej pa vsaki dve leti.	Zbrane podatke in relevantne projektne informacije sporočijo Komisiji v letu 2011, ki je prvo poročevalsko leto, od takrat naprej pa vsaki dve leti.
Obrazložitev
Ker bo uredba sprejeta šele leta 2010, je nerealno zahtevati poročanje od leta 2010. Kar zadeva poročanje posebnih teles v skladu z odstavkom 2(b), ni možno, da bi bili desetletni načrti razvoja omrežja, ki naj bi jih sprejeli Evropski mreži upravljavcev prenosnega omrežja za elektriko in za plin, na voljo leta 2010, saj bosta zadevni uredbi začeli veljati šele 3. marca 2011.
Predlog spremembe 36 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe

Vendar se pododstavek 1 ne uporablja za podjetja, za katera se zadevna država članica odloči, da bo uporabila druga sredstva pošiljanja podatkov oziroma informacij iz člena 3 Komisiji.	Vendar se pododstavek 1 ne uporablja za podjetja, za katera se zadevna država članica odloči, da bo uporabila druga sredstva pošiljanja podatkov oziroma informacij iz člena 3 Komisiji, če so poslani podatki ali informacije primerljivi in enakovredni.
Obrazložitev
Čeprav je smiselno preprečiti podvajanje mehanizmov poročanja pri podjetjih, ki uporabljajo alternativne načine posredovanja podatkov Komisiji, je treba zagotoviti, da so informacije in podatki, posredovani na druge načine, v celoti združljivi in primerljivi s podatki in informacijami, posredovanimi z obvestilom. To je pomemben sestavni del, da bi se izvajanje stare uredbe z novo izboljšalo.
Predlog spremembe 37 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Države članice se izognejo vsakemu podvajanju zbiranja podatkov in kar najbolj zmanjšajo stroške za podjetja.	2. Države članice se izognejo vsakemu podvajanju zbiranja podatkov, ki se že zahteva z veljavno zakonodajo EU, in kar najbolj zmanjšajo stroške za podjetja.
Obrazložitev
Poudariti je treba cilj izogibanja dvojnemu poročanju in nepotrebnim upravnim bremenom.
Predlog spremembe 38 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) zmogljivosti, ki se načrtujejo ali že gradijo;	(a) obseg zmogljivosti, ki se načrtujejo ali že gradijo;
Obrazložitev
V odstavku 3 istega člena uvedba navaja „obseg instaliranih zmogljivosti“. Treba je pojasniti, da se beseda zmogljivosti v prvem odstavku nanaša na iste informacije.
Predlog spremembe 39 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) lokacijo, ime, vrsto in glavne značilnosti infrastrukture ali zmogljivosti, ki se načrtujejo ali že gradijo;	(b) lokacijo, ime, vrsto in glavne značilnosti infrastrukture ali zmogljivosti, ki se načrtujejo ali že gradijo, in podatki o tem, katere zmogljivosti so na stopnji načrtovanja in katere se že gradijo;
Obrazložitev
Za oceno zanesljivosti oskrbe z energije je pomembno ločevati med investicijskimi projekti, ki veljajo za „varne“ in jih je mogoče kratkoročno izboljšati, in tistimi, ki so šele na stopnji načrtovanja. Pri proizvodnji lahko do te negotovosti pride na stopnji odločanja, pri prenosu pa so vzrok lahko zapleteni postopki za izdajo dovoljenja.
Predlog spremembe 40 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 – točka b a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ba) datum, ko je ustrezni organ prejel prvo prošnjo za dovoljenje in predvideni datum, do katerega naj bi bila pridobljena vsa gradbena dovoljenja in odobritve;
Obrazložitev
Kot je bilo predlagano v mnenju (TEN/411) Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, mora biti cilj te uredbe tudi analizirati napredek, dosežen pri prijavljenih projektih glede na načrtovani potek.
Predlog spremembe 41 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 – točka f a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(fa)začasna nedostopnost ali prekinitev delovanja infrastrukture za obdobje, daljše od treh let.
Obrazložitev
Namen predloga spremembe je predvideti nerazpoložljivost opreme in njene posledice pri velikih naložbah.
Predlog spremembe 42 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 2 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) verjetni datum opustitve obratovanja;	(b) verjetni datum opustitve obratovanja, vključno z vmesnimi datumi za postopno opuščanje obratovanja infrastrukture, kjer je to primerno;
Obrazložitev
Pomembno je imeti več informacij o dejanski stopnji razvoja nove energetske infrastrukture.
Predlog spremembe 43 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 2 – točka b a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ba) seznam načrtovanih ukrepov za sanacijo okolja, kadar takšno sanacijo zahteva posebna zakonodaja.
Predlog spremembe 44 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 3 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Vsako obvestilo iz člena 3 navaja obseg instaliranih zmogljivosti ob začetku zadevnega poročevalskega leta.	3. Vsako obvestilo iz člena 3 navaja obseg instaliranih zmogljivosti proizvodnje, prenosa in skladiščenja, ki se opravijo ob začetku zadevnega poročevalskega leta.
Obrazložitev
Namen je podrobnejše pojasnilo besedila.
Predlog spremembe 45 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 3 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice, njihovi pooblaščeni subjekti ali posebno telo iz člena 3(2) doda k svojemu obvestilu vse svoje morebitne pripombe, na primer pripombe o zamudah ali ovirah pri izvajanju investicijskih projektov.	Če imajo države članice informacije o zamudah in/ali ovirah pri izvedbi investicijskih projektov, njihovi pooblaščeni subjekti ali posebno telo iz člena 3(2) te informacije vključijo v obvestilo iz člena 3.
Obrazložitev
Treba je pojasniti, da so države članice svojemu obvestilu dolžne dodati pripombe, če imajo na voljo informacije o zamudah in/ali ovirah pri izvedbi investicijskih projektov.
Predlog spremembe 46 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice, njihovi pooblaščeni subjekti ali, kadar je to primerno, telesa, ki imajo nalogo pripraviti investicijske načrte energetskega sektorja EU, zagotovijo kakovost, relevantnost, natančnost, jasnost, pravočasnost in usklajenost podatkov in informacij, ki jih sporočijo Komisiji.	1. Države članice, njihovi pooblaščeni subjekti ali, kadar je to primerno, posebna telesa, ki imajo nalogo pripraviti investicijske načrte energetskega sektorja EU, zagotovijo kakovost, relevantnost, natančnost, jasnost, pravočasnost in usklajenost podatkov in informacij, ki jih sporočijo Komisiji. Če informacije niso dovolj jasne in izčrpne, lahko Komisija od teh teles zahteva dodatne informacije.
Obrazložitev
V preteklosti se dosedanja uredba ni pravilno izvajala, tako da Komisija ni vedno imela doslednih in primerljivih podatkov. Treba je pojasniti, da morajo biti informacije, posredovane Komisije, jasne in izčrpne, sicer Komisija lahko zahteva pojasnila.
Predlog spremembe 47 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
V primeru, da podatke in informacije sporočijo telesa, ki imajo nalogo pripraviti investicijske načrte energetskega sektorja EU, se sporočenim podatkom in informacijam priložijo ustrezne pripombe držav članic o kakovosti zbranih podatkov in informacij.	V primeru, da podatke in informacije sporočijo posebna telesa, ki imajo nalogo pripraviti investicijske načrte energetskega sektorja EU, se sporočenim podatkom in informacijam priložijo ustrezne pripombe držav članic o kakovosti in relevantnosti zbranih podatkov in informacij.
Obrazložitev
Države članice, njihovi pooblaščeni subjekti ali, kadar je to primerno, telesa, katerih naloga je pripraviti investicijske načrte energetskega sektorja EU, morajo zagotoviti ne le kakovost, ampak tudi relevantnost zagotovljenih podatkov.
Predlog spremembe 48 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 2 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Komisija lahko objavi podatke in informacije, ki so ji bili poslani v skladu s to uredbo, zlasti v analizah, omenjenih v členu 10(3), pod pogojem, da so podatki in informacije objavljeni v zbirni obliki in da se ne razkrijejo nobene podrobnosti glede posameznih podjetij.	2. Komisija objavi zbrane podatke in informacije, ki so ji bili poslani v skladu s to uredbo, zlasti v analizah, omenjenih v členu 10(3), pod pogojem, da so podatki in informacije objavljeni v zbirni obliki na nacionalni in regionalni ravni (zlasti ko je v državi članici samo eno podjetje) in da se ne razkrijejo nobene podrobnosti glede posameznih podjetij oz. da o njih ni mogoče sklepati.
	Takšna objava ni v nasprotju z ustrezno nacionalno zakonodajo ali zakonodajo Evropske unije o javnem dostopu do informacij, zlati okoljskih informacij, informacij o javnih podjetjih ali informacij o javnem financiranju projektov.
.


Obrazložitev
Namen spremembe je uskladiti določbe uredbe z aarhuško konvencijo in ustrezne izvedbene instrumente na ravni ES in držav članic, tj. aarhuško uredbo in direktivo o dostopu javnosti do informacij o okolju.
Predlog spremembe 49 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 2 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice ali njihovi pooblaščeni subjekti ohranijo zaupnost komercialno občutljivih podatkov ali informacij.	Države članice ali njihovi pooblaščeni subjekti in Komisija so vsi odgovorni za ohranjanje zaupnosti komercialno občutljivih podatkov ali informacij, ki jih imajo.
Obrazložitev
Treba je pojasniti, kdo je odgovoren za ohranjanje zaupnosti podatkov.
Predlog spremembe 50 Predlog uredbe Člen 7
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija sprejme ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, zlasti tiste, ki so povezani z metodologijami izračunavanja, ki naj se uporabijo, tehničnimi opredelitvami, obliko, vsebino in drugimi podrobnostmi sporočanja podatkov in informacij, navedenih v členu 3.	Komisija sprejme ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe. Med te ukrepe sodijo zlasti metodologije izračunavanja, ki naj se uporabijo, tehnične opredelitve, oblika, vsebina in druge podrobnosti sporočanja podatkov in informacij, navedenih v členu 3, skupaj z uporabo izjem iz člena 3(2), ter zlasti določb o časovnih rokih in vsebini obvestil ter o subjektih z dolžnostjo poročanja.
Obrazložitev
Treba je pojasniti, kako se uveljavljajo izjeme pri dvojnem poročanju, da bi preprečili upravno breme.
Predlog spremembe 51 Predlog uredbe Člen 8
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija je odgovorna za razvijanje, shranjevanje, upravljanje in vzdrževanje virov IT, potrebnih za sprejemanje, shranjevanje in obdelavo podatkov oziroma informacij, sporočenih Komisiji v skladu s to uredbo.	Komisija je pri načrtovanju odgovorna za razvijanje, shranjevanje, upravljanje in vzdrževanje virov IT, ki so potrebni za sprejemanje, shranjevanje in obdelavo podatkov oziroma informacij o energetski infrastrukturi, sporočenih Komisiji v skladu s to uredbo.
Obrazložitev
Treba je navesti tudi namen obdelave teh podatkov.
Predlog spremembe 52 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Komisija tudi zagotovi, da sredstva informacijske tehnologije, ki o potrebna za namene iz prvega odstavka, zagotavljajo zaupnost podatkov ali informacij, posredovanih Komisiji v skladu s to uredbo.
Obrazložitev
Podatki in informacije, ki jih zahteva Komisija, so zelo občutljivi za nosilce gospodarske dejavnosti, zato bi morala Komisija zagotoviti najvišjo raven zaupnosti pri ravnanju z njimi.
Predlog spremembe 53 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 1 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Na podlagi poslanih podatkov in, kadar je primerno, katerih koli drugih podatkovnih virov, vključno s podatki, ki jih Komisija kupi, Komisija najmanj vsaki dve leti zagotovi medsektorsko analizo strukturnega razvoja in razvojnih možnosti energetskega sistema EU, zlasti z namenom:	1. Na podlagi poslanih podatkov in, kadar je primerno, katerih koli drugih podatkovnih virov, vključno s podatki, ki jih Komisija kupi, Komisija najmanj vsaki dve leti zagotovi medsektorsko analizo strukturnega razvoja in razvojnih možnosti energetskega sistema EU, zlasti z namenom:
(a) določiti potencialna prihodnja neskladja med ponudbo in povpraševanjem na področju energije;	(a) določiti potencialna prihodnja neskladja in/ali presežek pri ponudbo in povpraševanju s posebnim poudarkom na morebitnih prihodnjih primanjkljajih in izpadih pri proizvodni in prenosni infrastrukturi, zlasti zaradi njenega staranja;
(b) ugotavljati ovire za investiranje in spodbujati najboljše prakse za njihovo odstranjevanje;	(b) spremljati razvoj investicijskih projektov od datuma sporočila do dejanskega izvajanja, zlasti razvoj obnovljivih virov energije, in spodbujati najboljše prakse za odstranjevanje najdenih ovir;
(c) povečati preglednost za udeležence na trgu.	(c) povečati preglednost za udeležence na trgu in morebitne nove akterje;
	(ca) spremljati investicijske projekte EU v tretjih državah, ki vplivajo na energetski trg in zanesljivost oskrbe z energijo EU;
	(cb) prepoznati tveganja prevelike odvisnosti od ene energetske infrastrukture, kot tudi tveganj v zvezi s povezavami s tretjimi državami;
	(cc) opredeliti investicijske potrebe za boljše delovanje notranjega energetskega trga (na primer povratni tokovi in povezovalni vodi).
Obrazložitev
Zbrane podatke in informacije je treba uporabiti predvsem za odkrivanje pomanjkljivosti pri naložbah v infrastrukturo, ki bi lahko ovirale izvajanje zakonodaje o notranjem energetskem trgu ter direktive o obnovljivih virih. Instrument obveščanja je treba uporabiti kot orodje za zgodnje opozarjanje na pomanjkljivosti v infrastrukturi, ki bi lahko ogrozile uspešno izvajanje skupne energetske politike EU.
Predlog spremembe 54 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Pri pripravi analiz, navedenih v odstavku 1, lahko Komisiji pomagajo strokovnjaki iz držav članic in/ali kateri koli drugi strokovnjaki s posebnim znanjem iz zadevnega področja.	2. Pri pripravi analiz, navedenih v odstavku 1, Komisija skupaj s telesi, ki so pooblaščena za posebne naložbene načrte v energetskem sektorju EU, lahko pa ji pomagajo strokovnjaki iz držav članic in/ali kateri koli drugi strokovnjaki, skupine ali združenja s posebnim znanjem iz zadevnega področja.
Predlog spremembe 55 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Komisija lahko razpravlja o analizah z zainteresiranimi stranmi. Opravljene analize pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru ter jih objavi.	3. Komisija razpravlja o analizah z zainteresiranimi stranmi. Opravljene analize pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru ter jih objavi.
Obrazložitev
Obveščanje bi moralo imeti politični namen, in sicer pripraviti analizo, ki bi bila podlaga za stalno razpravo na evropski ravni o potrebah v energetski infrastrukturi. Tako je Komisija o svojih analizah dolžna razpravljati z zainteresiranimi stranmi.
Predlog spremembe 56 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Komisija bi morala za skladnost med različnimi objavami na področju nadzora upoštevati dolgoletne investicijske projekte na področju energetske infrastrukture, ki so jih pripravila posebna telesa, ustanovljena v skladu z drugo ustrezno zakonodajo, na primer z Uredbo (ES) št. 714/2009.
Obrazložitev
Predloženi podatki morajo biti skladni.
Predlog spremembe 57 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Da bi izboljšala kakovost podatkov, bo Komisija pri pregledu iz prvega odstavka po potrebi preučila najnižje vrednosti, določene v prilogi te uredbe, in bo lahko od držav članic zahtevala, da določijo glavne značilnosti infrastrukture ali zmogljivosti, ki se načrtujejo ali se že gradijo.
Obrazložitev
Pripraviti je treba model glavnih značilnosti infrastrukture ali zmogljivosti, ki se načrtujejo ali se že gradijo, saj so te značilnosti omenjene v odstavku 1 (b) člena 5, vendar niso opredeljene; po drugi strani bi zahteva po modelu v sedanji predlagani uredbi upočasnila izvajanje. (glej tudi mnenje ((TEN/411) Evropskega ekonomsko-socialnega odbora).
Predlog spremembe 58 Predlog uredbe Priloga – točka 1 – točka -1.1 (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	-1.1. Proizvodnja
	– naprave za črpanje z zmogljivostjo vsaj 20 000 sodov/dan
Obrazložitev
Za skladnost z besedilom predlagane uredbe kot celote.
Predlog spremembe 59 Predlog uredbe Priloga – točka 1 – točka 1.2 – odstavek -1 (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Sem spadajo tudi investicije za popravilo in uporabo prenosnih sistemov za plinovode in naftovode, za vzpostavitev sistemov za upravljanje podatkov in njihovo zajemanje v realnem času ter za vzpostavitev in uporabo sistemov za izboljšanje zanesljivosti oskrbe z naftnimi proizvodi.

Obrazložitev
Sem bi morale soditi tudi investicije v popravilo in uporabo prenosnih sistemov za naftovode, v vzpostavitev sistemov za upravljanje podatkov in njihovo zajemanje v realnem času ter v sisteme za izboljšanje zanesljivosti oskrbe z naftnimi proizvodi.
Predlog spremembe 60 Predlog uredbe Priloga – točka 2 – točka -2.1 (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	-2.1. Proizvodnja
	– naprave za črpanje z zmogljivostjo vsaj 0,1 milijona cm/dan;
Obrazložitev
Za skladnost z besedilom predlagane uredbe kot celote.
Predlog spremembe 61 Predlog uredbe Priloga – točka 2 – točka 2.1 – alinea 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
plinovodi in projekti skupnega interesa, določeni v navodilih iz člena 155 Pogodbe ES.	plinovodi, ki pomenijo bistvene povezave v nacionalnih ali mednarodnih povezovalnih omrežjih, in projekti skupnega interesa, določeni v navodilih iz člena 155 Pogodbe ES ter projekti iz priloge k Uredbi (ES) št. 663/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o vzpostavitvi programa za podporo oživitvi gospodarstva z dodelitvijo finančne pomoči Skupnosti energetskim projektom¹.
	________________ ¹UL L 200, 31.7.2009, str. 31.
Obrazložitev
Posvetovanje s pravno službo Evropskega parlamenta.
Predlog spremembe 62 Predlog uredbe Priloga – točka 2 – točka 2.2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2.2. Terminali za utekočinjeni zemeljski plin	2.2. Utekočinjen zemeljski plin
– terminali za uvoz utekočinjenega zemeljskega plina.	– terminali za uvoz in izvoz utekočinjenega zemeljskega plina;
	– zmogljivosti za ponovno uplinjanje, skladiščenje in utekočinjanje.
Obrazložitev
Zaradi doslednosti morata biti v uredbo vključena uvoz in izvoz.
Predlog spremembe 63 Predlog uredbe Priloga – točka 2 – točka 2.3 – alinea 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	– programska in strojna oprema informacijske tehnologije, ki v realnem času spremlja zaloge plina in o njih poroča pristojnim agencijam EU.
Obrazložitev
Ta sistem informacijske tehnologije je bistvena naložba v infrastrukturo, ki je nujna za okrepitev in izboljšanje prizadevanj za zagotovitev dobro delujočega sistema za opozarjanje in preprečevanje na področju zanesljivosti oskrbe z električno energijo in plinom. Zagotovil bo tudi ustrezno uporabo programa N-1.
Predlog spremembe 64 Predlog uredbe Priloga – točka 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. PREMOG, LIGNIT & OLJNI SKRILAVCI
	– novi ali razširjeni površinski rudniki z letno proizvodnjo, ki je večja od 1 milijona ton;
	– novi ali razširjeni globoki rudniki z letno proizvodnjo, ki je večja od 1 milijona ton;
Obrazložitev
Premog je omenjen v opredelitvi energetskih virov, zato mora priloga tudi vsebovati poglavje o premogovni infrastrukturi.
Predlog spremembe 65 Predlog uredbe Priloga – točka 3 – točka 3.1 – alinea 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
– vetrne elektrarne (z zmogljivostjo 20 MW ali več za vetrne elektrarne na morju ali z zmogljivostjo 10 MW ali več za vetrne elektrarne na kopnem);	– vetrne elektrarne (z zmogljivostjo 20 MW ali več za vetrne elektrarne na morju ali z zmogljivostjo 5 MW ali več za vetrne elektrarne na kopnem);
Obrazložitev
Prag 10 MW, ki ga za vetrne elektrarne na kopnem navaja Komisija, bi bil previsok, da bi dobili ustrezno podobo o precejšnjem razvoju vetrne energije v Evropski uniji v zadnjih letih (36 % vseh novih zmogljivosti za proizvodnjo električne energije, zgrajenih v EU v letu 2008, je bilo na vetrno energijo, s čimer ta tehnologija presega vse ostale). Instrument, s katerim ne bi mogli spremljati tako pomembnega dela v sektorju proizvodnje energije, bi bil brez pomena, imel pa bi tudi negativen učinek na oblikovanje politike.
Predlog spremembe 66 Predlog uredbe Priloga – točka 3 – točka 3.1 – alinea 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
– naprave na koncentrirano toplotno sončno energijo in geotermalno energijo ter fotonapetostne naprave (generatorji z zmogljivostjo 10 MW ali več);	– naprave na koncentrirano toplotno sončno energijo in geotermalno energijo (generatorji z zmogljivostjo 10 MW ali več) ter fotonapetostne naprave (z zmogljivostjo 5 MW ali več);
Obrazložitev
Glede na grobe ocene bi ohranitev praga 10 MW v bistvu pomenila, da bo zajetih manj kot 10 % fotonapetostnih naprav.
Predlog spremembe 67 Predlog uredbe Priloga – točka 3 – točka 3.1 – alinea 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
– naprave za proizvodnjo električne energije iz biomase/odpadkov (generatorji z zmogljivostjo 10 MW ali več);	– naprave za proizvodnjo električne energije iz biomase/tekočih biogoriv/odpadkov (generatorji z zmogljivostjo 5 MW ali več);
Predlog spremembe 68 Predlog uredbe Priloga – točka 3 – točka 3.1 – alinea 6 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	– decentralizirane naprave za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, ki so priključene na električno omrežje ali za katere je podjetje sklenilo odkupno pogodbo in katerih skupna proizvodna zmogljivost presega 10 MW.
Predlog spremembe 69 Predlog uredbe Priloga – točka 3 – točka 3.2 – alinea 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
– nadzemni prenosni vodi, če so bili načrtovani za napetost 150 kV ali več;	– nadzemni prenosni vodi, če so bili načrtovani za napetost 100 kV ali več;
Obrazložitev
Sedanja napetost 150 kV bi lahko izključila številne 110 kV vode, načrtovane v nekaterih državah članicah.
Predlog spremembe 70 Predlog uredbe Priloga – točka 3 – točka 3.2 – alinea 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
– projekti skupnega interesa, določeni v navodilih iz člena 155 Pogodbe ES.	– projekti skupnega interesa, določeni v navodilih iz člena 155 Pogodbe o ES in projekti iz priloge k Uredbi (ES) št. 663/2009.

Obrazložitev
Posvetovanje s pravno službo Evropskega parlamenta.
Predlog spremembe 71 Predlog uredbe Priloga – točka 3 – točka 3.2 – alinea 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	– omrežje daljinskega ogrevanja s premerom 300 mm ali več.
Obrazložitev
Infrastrukture za daljinsko ogrevanje so strateške narave za uresničitev ciljev za leto 2020 – večjo učinkovitost in večjo uporabo obnovljivih virov energije na trgih za ogrevanje in hlajenje. Omeniti jih je treba v predlogu.
Predlog spremembe 72 Predlog uredbe Priloga – točka 3 – točka 3.2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3.2a. Skladiščenje
	– skladišča za elektriko;


Predlog spremembe 73 Predlog uredbe Priloga – točka 5 – točka 5.2 – odstavek -1 (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Ta del velja za projekte za geološko shranjevanje ogljikovega dioksida iz Uredbe (ES) št. 663/2009.

Obrazložitev
Pomembno je, da so v tem odstavku navedene tudi projekti v zvezi s skladiščenjem ogljikovega dioksida v geoloških skladiščnih lokacijah, ki so določene v uredbi o vzpostavitvi programa za podporo oživitvi gospodarstva z dodelitvijo finančne pomoči Skupnosti energetskim projektom.

OBRAZLOŽITEV

Obrazložitveni memorandum

Ozadje/predlog Komisije

To je predlog za uredbo Sveta (postopek posvetovanja), katere namen je zagotoviti, da bo Komisija natančno in redno obveščena o investicijskih projektih v energetsko infrastrukturo EU, s čimer bi lahko opravljala svoje naloge, predvsem prispevala k evropski energetski politiki. Ta uredba pravzaprav nadomešča podobno uredbo iz leta 1996 (ki je že preoblikovana uredba iz leta 1972). Razveljavljena uredba velja za zastarelo, saj ne odraža pomembnih sprememb na področju energetike po letu 1996 (širitev EU, vprašanja zanesljive oskrbe, obnovljiva energija, politika o podnebnih spremembah, nova vloga EU na področju energetike po lizbonski pogodbi).

Uredba določa, da države članice (ali subjekti, ki jih države za to pooblastijo) vsaki dve leti zberejo in sporočijo podatke in informacije o posameznih vrstah (določenih v prilogi uredbe) investicijskih projektov za izgradnjo, posodobitev ali opustitev obratovanja proizvodnih, transportnih in skladiščnih zmogljivosti (načrtovanih ali v teku). Mednje sodijo nafta, zemeljski plin, elektrika, biogoriva ter ogljikov dioksid iz teh virov. Uredba obvezuje energetska podjetja, da svoji državi članici sporočajo potrebne podatke. Ravno tako določa tudi vsebino obvestila (zmogljivosti, lokacijo, časovni razpored, tehnologije za zanesljivost oskrbe, sisteme za zajemanje ogljika ali mehanizme za naknadno opremljanje ter pripombe o zamudah ali ovirah pri izvedbi projektov).

Države članice so oproščene obveščanja o takih naložbah, če so to dolžne storiti v skladu z drugo specifično zakonodajo EU, s čimer se prepreči dvojno poročanje.

Informacije bodo zaupne, Komisija pa bo lahko objavila podatke v zbirni obliki[1]. Komisija bo tudi vsaki dve leti pripravila medsektorsko analizo strukturnega razvoja in perspektiv energetskega sistema EU ter druge potrebne specifične analize. Tako bi lahko opredelili morebiten razkorak med ponudbo in povpraševanjem v prihodnje, pa tudi ovire za naložbe. Namen te uredbe je, da bosta predvideno povpraševanje in razpoložljiva (ali načrtovana) oskrba bolj pregledna.

S temi analizami bo Komisija v boljšem položaju, da spodbuja najboljše prakse in da vzpostavi večjo preglednost za udeležence na trgu. Da bi se pripravila skupna mnenja o teh zadevah, bi se razpravljajo o rezultatih teh analiz z zainteresiranimi stranmi, rezultati teh analiz pa bi se tudi objavili.

Pregled te uredbe je previden pet let po začetku veljavnosti.

Mnenje poročevalke

Poročevalka meni, da gre za resnično pomemben del sestavljanke v energetski politiki EU. Brez ustreznih informacij o energetski infrastrukturi ni mogoče uspešno spodbujati evropske energetske politike na ravni EU. Vendar je bistveno zagotoviti zaupnost informacij, vsi predlogi na njihovi podlagi pa morajo biti nevtralni in ne smejo pomeniti političnih posegov na trg. Poleg tega morajo biti dolžnosti poročanja zlahka izvedljive, s čimer bi preprečili nepotrebno upravno obremenitev za podjetja in upravo držav članic ali Komisijo.

Tako je namen poročevalke zagotoviti, da lahko uredba uspešno deluje v praksi (saj veliko držav članic ni izpolnjevalo dolžnosti poročanja po stari uredbi) ter da je čim bolj uporabna, kar bi zagotovilo najboljši možni pregled pričakovanega razvoja energetske infrastrukture.

Pomembno postopkovno vprašanje je tudi pravna podlaga te uredbe, ki bi moral biti novi člen 194, uveden z lizbonsko pogodbo, ki povečuje pristojnosti EU na področju energetske politike. S tem bi Evropski parlament dobil pristojnost soodločanja o zakonodaji (redni zakonodajni postopek po lizbonski pogodbi).

Namen drugih pomembnih predlogov sprememb v osnutku poročila je:

- pojasniti vrsto načrtovanih investicijskih projektov, o katerih je treba obveščati, in na kateri stopnji pri izvajanju naložb je treba poročati, s čimer bi se izognili vprašanjem zaupnosti in posredovali natančno podobo predvidenega razvoja, saj bi poročali o projektih, ki bodo najverjetneje zaključeni;

- pojasniti opredelitve in vsebino obvestil;

- okrepiti določbe o zaupnosti podatkov, ki jih objavlja Evropska komisija;

- olajšati breme poročanja, tako da je Komisija v izvedbenem aktu dolžna pojasniti, kako se bo izvajala oprostitev dvojnega poročanja (kadar je poročanje o investicijskih projektih zahtevano že z drugimi direktivami), zlasti kaj, kdaj, komu in v kakšni obliki je treba poročati ter kdo mora to storiti;

- povečati uporabnost analiz, ki jih pripravi Komisija na podlagi prejetih informacij, da bi jih lahko uporabili kot orodje za zgodnje opozarjanje na infrastrukturne pomanjkljivosti, ki bi lahko ogrozile uspešno izvajanje skupne energetske politike EU;

- vključiti zmogljivosti za črpanje/pridobivanje nafte in zemeljskega plina, čeprav jih je seveda malo in se v Evropski uniji zmanjšujejo;

- vključiti dolžnosti poročanja o zmogljivostih za utekočinjen zemeljski plin, kar bo po mnenju poročevalke v prihodnje zelo pomembno za zagotavljanje raznovrstnosti oskrbe EU s plinom;

- znižati prag za poročanje o zmogljivostih za vetrno energijo na kopnem, saj lahko delokalizirana proizvodnja energije v manjših obratih postane pomemben del proizvodnje energije v Evropski uniji.

[1] Prek observatorija za energetski trg http://ec.europa.eu/energy/observatory/index_en.htm

MNENJE ODBORA ZA PRAVNE ZADEVE O PRAVNI PODLAGI

Herbert Reul

predsednik

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

BRUSELJ

Zadeva: Mnenje o pravni podlagi predloga uredbe Sveta o obveščanju Komisije o investicijskih projektih na področju energetske infrastrukture v Evropski skupnosti in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 736/96 ((KOM(2009)0361 – C7 0125/2009 – 2009/0106(CNS))

Spoštovani gospod Reul!

V dopisu z 12. januarja 2010 ste Odbor za pravne zadeve v skladu s členom 37(2) Poslovnika zaprosili za mnenje o pravni podlagi zgoraj omenjenega predloga Komisije.

Ker je Komisija predlagala[1], naj bosta pravna podlaga po uveljavitvi Lizbonske pogodbe člen 337 PDEU in člen 187 Pogodbe Euratom (ki natančno ustrezata prvotno predlagani pravni podlagi pred Lizbonsko pogodbo, in sicer členoma 284 PES in 187 Pogodbe Euratom), so poročevalec Odbora za industrijo in drugi poslanci vložili predloge sprememb za uporabo nove pravne podlage, to je člena 194(2) Lizbonske pogodbe namesto člena 337 PDEU.

Odbor je zadevo obravnaval na seji 28. januarja 2010.

Člen 337 PDEU in člen 187 Pogodbe Euratom sta enaka in določata naslednje:

„Komisija lahko v mejah in pod pogoji, ki jih Svet z navadno večino določi v skladu z določbami Pogodb, zbira informacije in izvaja preverjanje, potrebno za opravljanje nalog, ki so ji bile zaupane.“

Oba člena[2] sta bila uporabljena kot pravna podlaga za Uredbo Sveta (ES) št. 736/96 z dne 22. aprila 1996 o obveščanju Komisije o investicijskih projektih, ki so v interesu Skupnosti na področju nafte, zemeljskega plina in električne energije[3]. S predlogom uredbe bi se razveljavila ta uredba, da bi učinkoviteje dosegli njene cilje. Komisija v obrazložitvenem memorandumu navaja, da se Uredba št. 736/96 „ne uveljavlja več dosledno in ni prilagojena najnovejšemu dogajanju v energetskem sektorju“. Vendar je videti, da bo predlog uredbe nadaljevanje Uredbe št. 736/96, saj je njegov cilj „revidirati in dodatno okrepiti sistem, določen“ v tem instrumentu. Zdi se, da Komisija ravno zato predlaga ohranitev enake pravne podlage.

Poseben naslov o energiji (Naslov XXI), člen 194 že veljavne Lizbonske pogodbe, določa naslednje:

Člen 194

1. Pri vzpostavitvi in delovanju notranjega trga in ob upoštevanju potrebe po ohranitvi in izboljšanju okolja so cilji energetske politike Unije v duhu solidarnosti med državami članicami:

(a) zagotoviti delovanje energetskega trga;

(b) zagotoviti zanesljivost oskrbe z energijo v Uniji;

(d) spodbujati medsebojno povezovanje energetskih omrežij.

2. Brez poseganja v uporabo drugih določb Pogodb Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku določita ukrepe, potrebne za doseganje ciljev iz odstavka 1. Takšni ukrepi se sprejmejo po posvetovanju z Ekonomsko-socialnim odborom in z Odborom regij.

Ukrepi ne vplivajo na pravico držav članic, da določijo pogoje za izkoriščanje svojih energetskih virov, na izbiro med različnimi viri energije in na splošno strukturo njihove oskrbe z energijo, ne glede na člen 192(2)(c).

3. Kadar so ukrepi iz odstavka 2 predvsem davčnega značaja, jih Svet z odstopanjem od navedenega odstavka določi po posebnem zakonodajnem postopku soglasno in po posvetovanju z Evropskim parlamentom.

Uporaba člena 194 za pravno podlago predlagane uredbe bi se lahko izkazala kot utemeljena, če bo instrument zadeval „obveščanj[e] Komisije o investicijskih projektih na področju energetske infrastrukture“.

V skladu s točko XVI Priloge II Poslovnika Evropskega parlamenta mandat Odbora za pravne zadeve vključuje tudi pristojnost za „razlago in uporabo evropskega prava, skladnost aktov Evropske unije s primarno zakonodajo, zlasti z izbiro pravne podlage ...“. V skladu s svojim mandatom je odbor tako zavezan, da v primeru prošnje za mnenje o pravni podlagi določi ustrezno podlago ob upoštevanju Pogodb, ob tem pa njegova izbira ni omejena na pravne podlage, ki jih predlagata Komisija in pristojni odbor.

Na podlagi pregleda Pogodbe o delovanju Evropske unije bi za ta primer lahko veljale tudi določbe iz Naslova XVI o vseevropskih omrežjih. Člen 170 določa, da „Unija [...] prispeva k vzpostavitvi in razvoju vseevropskih omrežij na področju prometne, telekomunikacijske in energetske infrastrukture“.

Odbor mora tako določiti, na kateri izmed teh treh pravnih podlag bo sprejeta predlagana uredba. S predlogom uredbe so povezani vsi trije členi. Člen 337[4] določa, da Komisija lahko zbira informacije (v tem primeru informacije o investicijskih projektih na področju energetske infrastrukture). Člen 194 se nanaša na energetsko politiko, člen 170 pa na infrastrukturo, zlasti na področju energetike.

Ne glede na nedavno sodbo Sodišča[5], iz katere izhaja, da je možno kombinirati dve različni pravni podlagi, za kateri sta predvidena različna postopka, pa je treba upoštevati, da se dvojna pravna podlaga lahko uporabi le izjemoma, saj je glede na uveljavljeno mnenje Sodišča kombinacija različnih pravnih podlag izključena, če zanje predvideni postopki niso združljivi[6]. Prav tako je Sodišče v sodbi iz leta 2006[7] menilo, „da je uporaba dvojne pravne podlage izključena, če so postopki, predvideni za eno ali drugo teh podlag, nezdružljivi in/ali če bi bile s kopičenjem pravnih podlag kršene pravice Parlamenta“.

V primeru člena 337 Svet odloča na predlog Komisije in po posvetovanju s Parlamentom. V nasprotju s tem pa člena 194 in 170 določata uporabo rednega zakonodajnega postopka, to je postopka soodločanja. S pravnega vidika bi se lahko kombinirala člena 197 in 170, člen 337 pa ni združljiv z nobenim od njiju.

I. Zavrnitev člena 337

V skladu s sodno prakso izbira pravne podlage za ukrep „ne more biti odvisna samo od prepričanja institucije“[8], ampak „mora temeljiti na objektivnih dejavnikih, ki so podvrženi sodnemu nadzoru [...] Med takšne dejavnike spadata zlasti namen in vsebina ukrepa.“[9]

1. – Preučitev vsebine predlaganega ukrepa

V zvezi z vsebino se zdi popolnoma jasno, da je sporočanje informacij (glede investicijskih projektov na področju infrastrukture) ključni element predloga, tako z vidika naslovov členov kot njihove vsebine.

V skladu s tem je naslov člena 3 Obveščanje o podatkih, člena 4 Viri podatkov, člena 6 Kakovost in količina podatkov, člena 8 Obdelava podatkov in člena 9 Varstvo posameznikov pri obdelavi podatkov.

Vsebina teh členov je osredotočena na zbiranje informacij v skladu s členom 337. Člen 1 določa, da je cilj uredbe vzpostaviti „skupni okvir za obveščanje Komisije o podatkih in informacijah“. Člen 3 določa, da se podatki in informacije, določene v uredbi, zbirajo od začetka leta 2010, od takrat naprej pa vsaki dve leti. Člen 4 jasno določa, da morajo zadevna podjetja sporočiti podatke državam članicam, razen če se te odločijo, da bodo uporabile druga sredstva za pridobitev podatkov. V členu 5 so naštete vrste podatkov, ki jih je treba posredovati v zvezi z investicijskimi projekti, na primer „verjetni datum začetka obratovanja“. Člen 6 določa, da morajo države članice zagotoviti kakovost, relevantnost, natančnost, jasnost, pravočasnost in usklajenost podatkov in informacij, ki se sporočijo Komisiji. Omenjeni sta tudi možnost, da Komisija lahko objavi podatke, in obveza držav članic, da „ohranijo zaupnost komercialno občutljivih podatkov ali informacij“. V skladu s členoma 7 in 8 je Komisija pooblaščena za sprejemanje izvedbenih ukrepov in odgovorna za razvijanje informacijske tehnologije, potrebne za sprejemanje, shranjevanje in obdelavo podatkov. Člen 9 obravnava obdelavo osebnih podatkov.

Vprašanje energije je obravnavano tudi v vsebinskem delu predlagane uredbe. Člen 3 določa izvzetje iz obveznosti poročanja o podatkih, kadar so ti že bili sporočeni „v skladu z zakonodajo energetskega sektorja ES“. Poleg tega je iz člena 5 jasno razvidno, da predlagana uredba obravnava energetski sektor, saj se na primer nanaša na „uporabljeno vrsto energetskega vira“, „tehnologije, pomembne za zagotavljanje varnosti dobave“ in „oprem[o] sistemov za zajemanje ogljika“. Kot zadnje pa je v členu 10 (Spremljanje in poročanje) pojasnjen namen zbiranja teh informacij, in sicer, da Komisija na njihovi podlagi lahko zagotovi „medsektorsko analizo strukturnega razvoja in razvojnih možnosti energetskega sistema EU“. Kot je razvidno iz besedila tega člena, so podatki le potrebno sredstvo za izpolnitev cilja Komisije, saj lahko Komisija „na podlagi teh podatkov in informacij“ določi „potencialna prihodnja neskladja med ponudbo in povpraševanjem“, ugotovi „ovire za investiranje in [spodbuja] najboljše prakse za njihovo odstranjevanje“ in poveča „preglednost za udeležence na trgu“. Ti členi ustrezajo uvodnim izjavam 1 do 5 in uvodni izjavi 15, ki vzpostavljajo okvir, v katerem bo potekalo zbiranje informacij, to je „[u]vedba skupne energetske politike“.

2. – Preučitev namena predlaganega ukrepa

(a) Na podlagi normativnega dela

Iz člena 10 predlagane uredbe je mogoče razbrati, da je njen namen omogočiti Komisiji, da:

(a) določi potencialna prihodnja neskladja med ponudbo in povpraševanjem na področju energije;

(b) ugotovi ovire za investiranje in spodbuja najboljše prakse za njihovo odstranjevanje;

Ti cilji so nedvomno povezani s cilji iz člena 194 PDEU, saj ta določa, da mora energetska politika Unije „zagotoviti delovanje energetskega trga“ (glej (b) in (c)). Člen 194 določa tudi, da mora politika Unije „zagotoviti zanesljivost oskrbe z energijo v Uniji“ in točka (a) je očitno namenjena spodbujanju tega.

(b) Na podlagi uvoda

V uvodnih izjavah so navedeni razlogi oz. obrazložitev za predlagani akt. Prva se navezuje na „uvedb[o] skupne energetske politike“. Uvedba takšne politike je dolgoročni projekt, ki je dolgo veljala za prazne sanje[10], in je postala resničnost šele z uvedbo v novem Naslovu XXI PDEU kot rezultat Lizbonske pogodbe. Ustrezno je v uvodni izjavi 1 navedeno, da je uvedba skupne energetske politike „cilj, ki si ga je Skupnost sama zastavila“. V uvodni izjavi 2 je vzpostavljena neposredna povezava med energetsko politiko in predlagano uredbo, saj je navedeno, da je „[e]den od elementov te politike [...] dobiti celovito sliko razvoja investiranja v energetsko infrastrukturo v Skupnosti“. Glede na navedeno lahko rečemo, da prvi uvodni izjavi predlagano uredbo umeščata na področje skupne energetske politike.

Še natančneje pa je namen nadaljnjih uvodnih izjav pokazati, kako bo zbiranje podatkov o investicijskih projektih omogočilo izpolnitev posebnih ciljev politike Unije v zvezi z energijo, to je „zagotavljanje oskrbe Skupnosti z energijo“ (uvodna izjava 3) in pravilno delovanje energetskih trgov z vzpostavitvijo „večje preglednosti“ (uvodna izjava 5). Poleg tega je v uvodni izjavi 3 navedeno, da je splošni pregled nad investicijami na področju energetske infrastrukture bistvenega pomena tudi „za prehod na nizkoogljični energetski sistem“. Opozoriti je treba, da člen 194 določa, da energetska politika mora upoštevati okoljsko politiko in v skladu s tem pomagati „spodbujati energetsko učinkovitost in varčevanje z energijo ter razvijanje novih in obnovljivih virov energije“.

Kot zadnje je v uvodni izjavi 6 navedeno, da morata Komisija in „zlasti observatorij za energetski trg“ imeti na voljo podatke, kar kaže na to, da je njihovo zbiranje neločljivo povezano z zadevo, na katero se nanašajo, torej na energijo. Povezava med zbiranjem podatkov in njihovim namenom je poudarjena v Oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga, ki je priložena predlogu. V točki 5.2 te ocene je izpostavljeno, da uredba “ustvarja nov okvir, ki združuje poročanje in spremljanje (analizo) investicijskih projektov na področju energetske infrastrukture EU“.

Na podlagi analize uvoda predloga uredbe glede na njegove cilje je mogoče sklepati, da je ta neposredno povezan z energetsko politiko Unije.

Na podlagi komentarjev iz doktrine in različnih dokumentov institucij je jasno razvidno, da je energetska politika danes bistveni cilj Unije, zato ne sme biti prepuščena poljubnemu izvajanju v posameznih državah članicah. Sporočanje informacij na tem področju prispeva k vzpostavitvi skupne energetske politike in približevanju držav članic na tem področju. Sporočanje informacij je potrebno za izpolnjevanje ciljev nove politike. Za doseganje doslednosti se tako zdi nujno, da se uredba, ki vzpostavlja „sredstva za ukrepanje“, navezuje na člen 194. V skladu s tem členom Unija namreč lahko ukrepa, da bi dosegla različne cilje, ki si jih je sama zastavila na področju energije.

V obrazložitvenem memorandumu je samo še potrjen vtis, da bi morala biti uredba umeščena v okvir energetske politike. Jasno je ponazorjeno, da gre za okvir „nove energetske politike“ in da je „[t]a predlog [...] v skladu s cilji Unije [in] v skladu s podnebno in energetsko politiko“. V tem okviru Komisija omenja tudi akcijski načrt Evropskega sveta za evropsko energetsko politiko za obdobje 2007–2009. Ta načrt je za izvedbo nove politike že predvidel določitev investicij, ki so potrebne za zadovoljitev strateških potreb EU, in ponovni pregled infrastrukture za oskrbo, pri čemer bo glavno vlogo imela predlagana uredba.

II. Sklep

Zdaj je nujno treba opredeliti, katera plat predloga uredbe ima prednost glede na to, ali se obravnava z vidika vsebine (zbiranje informacij) ali ciljev (energetski trg in zanesljivost oskrbe z energijo).

Kot prvo je treba omeniti, da je člen 337 naveden v Sedmem delu PDEU „Splošne in končne določbe“. Lahko bi rekli, da je podoben členu 352, kolikor gre za vrsto „klavzule o fleksibilnosti“[11], in se lahko uporabi samo, ko je treba nadomestiti odsotnost pooblastil za ukrepanje, ki so s posebnimi določbami iz PDEU izrecno ali implicitno podeljena institucijam Skupnosti, in sicer v primeru, ko so takšna pooblastila vseeno nujna, da bi Skupnost lahko opravila svoje naloge in tako izpolnila enega izmed ciljev iz pogodbe. Čeprav je zbiranje informacij omenjeno v členu 337, v členu 194 pa ne, se v tem primeru vseeno zdi, da je zbiranje informacij ena izmed nalog Unije iz člena 194, če te informacije prispevajo k doseganju ciljev, ki si jih je Unija sama zastavila v zvezi z energetsko politiko.

Kot drugo se je mogoče ob upoštevanju dejstva, da člen 337 spada med „splošne in končne določbe“, sklicevati na načelo lex specialis derogat[12], kar pomeni, da posebno pravilo prevlada nad splošnim.

Kot zadnje, če obstaja še kakršen koli dvom, pa se je mogoče opreti še na sodbo Sodišča v zadevi C-176/03, Komisija in Parlament proti Svetu[13]. V tej sodbi je Sodišče moralo razsoditi o ustrezni pravni podlagi Okvirnega Sklepa Sveta o kazenskopravnem varstvu okolja. Ker je Svet instrument utemeljil na podlagi členov o pravosodnem sodelovanju v kazenskih zadevah v okviru tretjega stebra, je Komisija s podporo Evropskega parlamenta to pravno podlago izpodbijala z utemeljitvijo, da zadeva sodi v pristojnost Skupnosti. Komisija je trdila, da je „[u]sklajevanje nacionalnih kazenskih zakonodaj, zlasti elementov, ki so bistveni za okoljska kazniva dejanja in za katere se lahko izrečejo kazni, [...] zasnovano kot orodje obravnavane politike Skupnosti“[14]. Sodišče je najprej izpostavilo, da je varstvo okolja ena bistvenih nalog Skupnosti[15] in da ukrepanje na tem področju nujno pomeni sodelovanje institucij Skupnosti na področjih, kot sta energetska ali davčna politika. Po ugotovitvi, da se vsebina okvirnega sklepa v glavnem navezuje na kazensko pravo, je Sodišče vseeno menilo naslednje:

„Ta [...] ugotovitev kljub temu ne bi smela ovirati zakonodajalca Skupnosti, če [...] kazenske sankcije, ki jih uporabljajo pristojni nacionalni organi, pomenijo potreben ukrep za boj proti hudim okoljskim kršitvam, da sprejme ukrepe v povezavi s kazenskim pravom držav članic, za katere meni, da so potrebni za zagotavljanje polne učinkovitosti norm, ki jih določa na področju varstva okolja.“[16]

Če so ukrepi nujni za dosego določenega cilja, je mogoče sklepati, da bo Sodišče izbralo pravno podlago, ki bo ustrezala temu cilju, in tako dalo prednost posrednemu cilju (varstvo okolja) pred bolj neposrednim (usklajevanje kazenske zakonodaje).[17]

Po ugotovitvi, da se na podlagi predloga uredbe zdi, da je zbiranje informacij nujno za oblikovanje splošnega pregleda nad energetskim trgom in s tem tudi nujno za izpolnitev ciljev iz člena 194 PDEU, je v konkretnem primeru mogoče sklepati, da bi morala imeti pravna podlaga za energijo (torej ta člen) prednost pred členom 337, zlasti zato, ker ne gre za vprašanje prednosti določenega naslova pred drugim, ampak za prednost določbe iz določenega naslova pred splošno ali končno določbo.

Po ugotovitvi, da ima prednost povezava z energijo, je treba prav tako preučiti, ali zaradi posebne narave področja, na katerega se nanaša sporočanje informacij, torej „investicijskih projektov na področju energetske infrastrukture“, ni potrebna uporaba posebne pravne podlage, in sicer členov 170 in 171 PDEU o vseevropskih omrežjih. V skladu s členom 170 mora Unija „prispeva[ti] k vzpostavitvi in razvoju vseevropskih omrežij na področju prometne, telekomunikacijske in energetske infrastrukture“. Da bi dosegla ta cilj, Unija lahko „podpira projekte skupnega interesa, ki jih podpirajo države članice“ (tretja alinea člena 171) in pripravi „vrsto smernic, ki zajemajo cilje, prednostne naloge in splošno zasnovo ukrepov, predvidenih na področju vseevropskih omrežij“ (prva alinea člena 171). To bi lahko zajemalo zbiranje, analiziranje in sporočanje informacij.

Glavni vprašanji, obravnavani v naslovu o vseevropskih omrežjih, pa sta medobratovalnost in podpora Komisije skupnim projektom. V nasprotju pa je v skladu z obravnavanim predlogom uredbe naloga Komisije zbiranje informacij o nacionalnih infrastrukturnih projektih, da bi dobila boljši pregled nad celotnim evropskim energetskim trgom. Zbiranje informacij, določeno v predlagani uredbi, presega „vseevropsko“ razsežnost, saj zajema vse investicije, tudi nacionalne, medtem ko obstoječa uredba na primer zajema samo čezmejna plinska omrežja[18].

Seveda je možno, da bo Komisija po analizi zbranih podatkov ukrepala specifično na področju vseevropskih omrežij. Vseeno pa njen cilj ni ukrepati na ravni vseevropskih omrežij, ampak samo oceniti, kakšne ukrepe je treba sprejeti z vidika investicijskih projektov na področju energetike, da bi rešili morebitne težave. Tako je v obrazložitvenem memorandumu navedeno, da je uredba v skladu s cilji Unije, to je z „vzpostavitvijo notranjega trga“ in „trajnostnim razvojem Evrope, ki temelji na uravnoteženi gospodarski rasti in stabilnosti cen“. Predlog je skladen tudi „s podnebno in energetsko politiko, za katero je eden od stebrov varnost oskrbe z energijo“. Poleg tega se uvodna izjava 1 sklicuje na energetsko politiko, v uvodni izjavi 2 pa je navedeno, da je eden od elementov te politike pridobitev celovite slike razvoja investiranja v energetsko infrastrukturo v Skupnosti. Tako se zdi, da je treba predlagano uredbo umestiti v okvir skupne energetske politike, opredeljene v členu 194 PDEU, čeprav se ta izrecno uporablja za energetske infrastrukture. Člen pokriva vse vidike prelagane uredbe, saj zajema tako „medsebojno povezovanje energetskih omrežij“ kot tudi energetski trg, zanesljivost in energetsko učinkovitost.

III. Priporočilo

Odbor za pravne zadeve je na seji 28. januarja 2010 ustrezno sprejel soglasno odločitev, z 19 glasovi za in brez vzdržanega glasu[19], da poda naslednje priporočilo: Predlog uredbe Sveta o obveščanju Komisije o investicijskih projektih na področju energetske infrastrukture v Evropski skupnosti in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 736/96 bi moral biti sprejet na podlagi člena 194 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

S spoštovanjem,

Klaus-Heiner Lehne

[1] Sporočilo Komisije „Posledice začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe za še nedokončane medinstitucionalne postopke odločanja“ (KOM (2009) 665).
[2] Takrat je bil člen 284 PES oštevilčen kot člen 213.
[3] UL L 102, 25.4.1996, str. 1.
[4] Prej člen 284 PES.
[5] Sodba z dne 3. septembra 2009 v zadevi Parlament proti Svetu (C-166/07, še neobjavljena v ZOdl).
[6] Glej na primer zadevo Parlament proti Svetu ([1999] C-164/97, Recueil, str. I-1139, točka 14).
[7] Zadeva Komisija proti Evropskemu parlamentu in Svetu ([2006] C-178/03, ZOdl., str. I-107, točka 57).
[8] Zadeva Komisija proti Svetu „Splošni carinski preferenciali“ ([1987] 45/86, Recueil, str. 1493, točka 11.)
[9] Zadeva Komisija proti Svetu „Titanov dioksid“ ([1991] C-300/89, Recueil, str. I-2867, točka 10)
[10] Glej Yves Petit, „A la recherche de la politique européenne de l'énergie“, Revue trimestrielle de droit européen, Pariz, Dalloz, 2006, letnik 42, št. 4, str. 593–620.
[11] V zvezi s tem glej komentar, ki ga je o členu 284 PES podal Böse; EU Kommentar; točka V, str. 2048.
[12] Glej Bertrand Peter, „La base juridique des actes en droit communautaire“, Revue du marché commun et de l4union européenne, 1991, Editions techniques et économiques, št. 378, maj 1994, str. 335.
[13] [2005], ZOdl. str. I-7879.
[14] Prav tam, odstavek 19.
[15] Prav tam, odstavek 41.
[16] Prav tam, odstavek 48.
[17] Glej Hubert Haenel; Communication sur les propositions de directives établissant des sanctions pénales; seja francoskega senata z dne 17. julija 2007.
[18] Glej Oceno učinka, SEC (2009) 971 končna, str. 6.
[19] Pri končnem glasovanju so bili navzoči: Klaus-Heiner Lehne (predsednik), Sebastian Valentin Bodu (podpredsednik), Evelyn Regner (podpredsednica), Marielle Gallo, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Antonio Masip Hidalgo, Bernhard Rapkay, Alexandra Thein, Diana Wallis, Cecilia Wikström, Christian Engström, Zbigniew Ziobro, Jiří Maštálka, Francesco Enrico Speroni, Piotr Borys, Vytautas Landsbergis, Kurt Lechner (poročevalec), Arlene McCarthy in Sajjad Karim.

MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (29.1.2010)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o predlogu uredbe Sveta o obveščanju Komisije o investicijskih projektih na področju energetske infrastrukture v Evropski skupnosti in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 736/96
(KOM(2009)0361 – C7‑0125/2009 – 2009/0106(CNS))

Pripravljavec mnenja: Mario Pirillo

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Predlog Komisije je namenjen reviziji sedanjega sistema za obveščanje o investicijskih projektih na področju energetske infrastrukture: njegov namen je zbiranje ustreznih informacij o načrtovanih investicijah, kar bi Komisiji omogočilo spremljanje stanja infrastrukture in predvidevanje mogočih problemov.

Čeprav je predlog bolj administrativne narave, sta v njem nakazani pričakovana narava in kakovost prihodnjih investicij, zato je treba še bolj poudariti vpliv projektov na okolje, da bi zagotovili in dodatno spodbudili gradnjo energetske infrastrukture ter opuščanje njenega obratovanja na trajnosten in okolju prijazen način.

Pripravljavec mnenja zato priporoča naslednje spremembe predloga:

§ Za zagotovitev trajnostnega razvoja energetskega sistema bi bilo treba ustrezno pozornost nameniti vplivu predlaganih projektov na okolje. Investicijskim projektom bi morala biti priložena ustrezna presoja vplivov na okolje, kot to med drugimi zahteva Direktiva Sveta 85/337/EGS o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje[1].

§ Opustitev obratovanja infrastrukture bi bila lahko postopna, s postopnim zmanjševanjem njenih proizvodnih zmogljivosti. V tem primeru bi bilo treba poleg datuma dokončnega zaprtja sporočiti tudi vmesne datume postopnega opuščanja.

§ Ob opustitvi obratovanja infrastrukture bo morda potrebna sanacija lokacije zaradi onesnaženosti in kontaminacije. Obvestilo bi moralo zato vsebovati tudi informacije o načrtovanih ukrepih za sanacijo okolja, kadar koli je to primerno in to zahteva posebna zakonodaja.

§ Da bi preprečili izgradnjo več malih instalacij za skladiščenje ogljikovega dioksida, ki bi bile ravno pod mejno vrednostjo, bi morala obveznost obveščanja veljati za vse instalacije za skladiščenje ogljikovega dioksida ne glede na njihovo zmogljivost.

Poročevalec na splošno ugotavlja, da sedanja zakonodaja Evropske unije že nalaga obveznosti poročanja in obveščanja v zvezi z investicijami in infrastrukturo. Treba je zagotoviti boljšo usklajenost uporabe takšnih informacij, da bi tako lahko preprečili podvajanje obveznosti poročanja.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(5) Glede na nove cilje politike in dogajanja na trgu bi bilo treba posvečati večjo pozornost investiranju v energetsko infrastrukturo v Skupnosti, zlasti z namenom predvidevanja problemov, spodbujanja najboljših praks in vzpostavljanja večje preglednosti glede prihodnjega razvoja energetskega sistema v Skupnosti.	(5) Glede na nove cilje politike in dogajanja na trgu bi bilo treba posvečati večjo pozornost investiranju v energetsko infrastrukturo v Skupnosti, zlasti z namenom predvidevanja problemov, spodbujanja najboljših praks in vzpostavljanja večje preglednosti glede prihodnjega razvoja energetskega sistema v Skupnosti. Za zagotovitev trajnostnega razvoja energetskega sistema bi bilo treba ustrezno pozornost nameniti vplivu predlaganih projektov na okolje. Kadar to zahteva posebna zakonodaja, bi morala biti investicijskim projektom priložena presoja vplivov na okolje in naveden sklic na načrtovane ukrepe za sanacijo okolja.
Predlog spremembe 2 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 – točka f a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(fa) sklic na presojo vplivov investicijskega projekta na okolje, kadar takšno presojo vplivov zahteva posebna zakonodaja.
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 2 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) verjetni datum opustitve obratovanja;	(b) verjetni datum opustitve obratovanja, vključno z vmesnimi datumi za postopno opuščanje obratovanja infrastrukture, kjer je to primerno;
Predlog spremembe 4 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 2 – točka b a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ba) sklic na presojo vplivov projekta opustitve obratovanja na okolje, kadar takšno presojo vplivov zahteva posebna zakonodaja;
Predlog spremembe 5 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 2 – točka b b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(bb) seznam načrtovanih ukrepov za sanacijo okolja, kadar takšno sanacijo zahteva posebna zakonodaja.
Predlog spremembe 6 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 2 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice ali njihovi pooblaščeni subjekti ohranijo zaupnost komercialno občutljivih podatkov ali informacij.	Države članice ali njihovi pooblaščeni subjekti ohranijo zaupnost komercialno občutljivih podatkov ali informacij v skladu z določbami Uredbe 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju².
	¹ UL L 41, 14.2.2003, str. 26.
Obrazložitev
Namen spremembe je uskladiti določbe uredbe z določbami direktive o dostopu javnosti do informacij o okolju in Aarhuške konvencije.
Predlog spremembe 7 Predlog uredbe Priloga – točka 3.2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3.2a. Skladiščenje – skladišča električne energije; – skladišča za radioaktivne odpadke.

POSTOPEK

Naslov	Investicijski projekti na področju energetske infrastrukture v Evropski skupnosti
Referenčni dokumenti	KOM(2009)0361 – C7-0125/2009 – 2009/0106(CNS)
Pristojni odbor	ITRE
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju	ENVI – 14.9.2009
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja	Mario Pirillo 9.9.2009
Obravnava v odboru	4.11.2009
Datum sprejetja	27.1.2010
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	56 0 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	János Áder, Elena Oana Antonescu, Kriton Arsenis, Pilar Ayuso, Paolo Bartolozzi, Sandrine Bélier, Sergio Berlato, Milan Cabrnoch, Martin Callanan, Nessa Childers, Chris Davies, Bairbre de Brún, Esther de Lange, Bas Eickhout, Edite Estrela, Elisabetta Gardini, Gerben-Jan Gerbrandy, Françoise Grossetête, Cristina Gutiérrez-Cortines, Satu Hassi, Jolanta Emilia Hibner, Karin Kadenbach, Christa Klaß, Jo Leinen, Corinne Lepage, Peter Liese, Kartika Tamara Liotard, Linda McAvan, Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė, Miroslav Ouzký, Vladko Todorov Panayotov, Antonyia Parvanova, Andres Perello Rodriguez, Sirpa Pietikäinen, Mario Pirillo, Pavel Poc, Vittorio Prodi, Oreste Rossi, Dagmar Roth-Behrendt, Carl Schlyter, Horst Schnellhardt, Richard Seeber, Theodoros Skylakakis, Renate Sommer, Bogusław Sonik, Catherine Soullie, Salvatore Tatarella, Åsa Westlund, Glenis Willmott, Sabine Wils, Marina Yannakoudakis
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Cristian Silviu Buşoi, Bill Newton Dunn, Crescenzio Rivellini, Struan Stevenson, Michail Tremopoulos, Anna Záborská

[1] UL L 175, 5.7.1985, str. 40, kakor je bila spremenjena.

POSTOPEK

Naslov	Investicijski projekti na področju energetske infrastrukture v Evropski skupnosti
Referenčni dokumenti	KOM(2009)0361 – C7-0125/2009 – 2009/0106(CNS)
Datum posvetovanja z EP	4.9.2009
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju	ITRE 14.9.2009
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju	ENVI – 14.9.2009
Poročevalec/-ka Datum imenovanja	Adina-Ioana Vălean 16.9.2009
Oporekanje pravni podlagi Datum mnenja JURI	JURI 28.1.2010
Obravnava v odboru	6.10.2009		3.12.2009	28.1.2010
Datum sprejetja	4.2.2010
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	47 0 3
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Jean-Pierre Audy, Zoltán Balczó, Bendt Bendtsen, Reinhard Bütikofer, Maria Da Graça Carvalho, Jorgo Chatzimarkakis, Giles Chichester, Pilar del Castillo Vera, Lena Ek, Ioan Enciu, Adam Gierek, Norbert Glante, Fiona Hall, Jacky Hénin, Edit Herczog, Arturs Krišjānis Kariņš, Lena Kolarska-Bobińska, Philippe Lamberts, Bogdan Kazimierz Marcinkiewicz, Judith A. Merkies, Angelika Niebler, Jaroslav Paška, Miloslav Ransdorf, Herbert Reul, Teresa Riera Madurell, Paul Rübig, Francisco Sosa Wagner, Konrad Szymański, Evžen Tošenovský, Ioannis A. Tsoukalas, Claude Turmes, Marita Ulvskog, Vladimir Urutchev, Adina-Ioana Vălean, Kathleen Van Brempt, Alejo Vidal-Quadras, Henri Weber
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Lara Comi, António Fernando Correia De Campos, Ilda Figueiredo, Françoise Grossetête, Ivailo Kalfin, Paweł Robert Kowal, Werner Langen, Marian-Jean Marinescu, Vladko Todorov Panayotov, Peter Skinner, Hannu Takkula, Silvia-Adriana Ţicău, Hermann Winkler

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov