POROČILO o letnem poročilu Sveta Evropskemu parlamentu o glavnih vidikih in osnovnih odločitvah skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) v letu 2008, predloženem Evropskemu parlamentu ob uporabi dela II, točke G, odstavka 43 medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006

1.3.2010 - (2009/2057(INI))

Odbor za zunanje zadeve
Poročevalec: Gabriele Albertini
PR_INI_art119-1

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o letnem poročilu Sveta Evropskemu parlamentu o glavnih vidikih in osnovnih odločitvah skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) v letu 2008, predloženem Evropskemu parlamentu ob uporabi dela II, točke G, odstavka 43 medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006

(2009/2057(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju letnega poročila Sveta Evropskemu parlamentu o glavnih vidikih in osnovnih odločitvah skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) v letu 2008, predloženega Evropskemu parlamentu ob uporabi dela II, točke G, odstavka 43 medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006[1],

–   ob upoštevanju Lizbonske pogodbe, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti, zlasti naslova V Pogodbe o Evropski uniji, kakor je bil spremenjen, z naslovom „Splošne določbe o zunanjepolitičnem delovanju Unije in posebne določbe o skupni zunanji in varnostni politiki“,

–   ob upoštevanju evropske varnostne strategije, ki jo je sprejel Evropski svet 12. decembra 2003, in poročila o izvajanju evropske varnostne strategije, sprejetega 11. decembra 2008,

–   ob upoštevanju omenjenega medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju,

–   ob upoštevanju svojih resolucij o letnih poročilih iz leta 2006 in 2007 o skupni zunanji in varnostni politiki z dne 5. junija 2008[2] in 19. februarja 2009[3],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. oktobra 2009 o institucionalnih vidikih ustanovitve evropske službe za zunanje delovanje[4],

–   ob upoštevanju člena 119(1) svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in mnenja Odbora za proračun (A7-0023/2010),

A. ker se je vloga Evropske unije, ki jo ima kot svetovni akter, v zadnjih desetletjih povečala in ker so za skupno delovanje EU in soočanje z globalnimi izzivi na demokratičen, usklajen, dosleden in učinkovit način potrebni nov pristop in dodatna finančna sredstva,

B.  ker Evropska unija v odnosih s preostalim svetom nadalje razvija cilje svoje zunanje politike, podpira in spodbuja svoje vrednote in interese, prispeva k zaščiti svojih državljanov ter spodbuja te vrednote po vsem svetu, da bi tako prispevala k miru, varnosti, trajnostnemu razvoju Zemlje, solidarnosti in medsebojnemu spoštovanju med narodi, prosti in pravični trgovini, odpravi revščine in varstvu človekovih pravic, predvsem pravic otrok, kakor tudi k doslednemu spoštovanju in razvoju mednarodnega prava, vključno s spoštovanjem načel Ustanovne listine Organizacije združenih narodov, ker je spodbujanje spoštovanja človekovih pravic, še posebej univerzalnosti in nedeljivosti človekovih pravic in temeljnih svoboščin v osrčju zunanjega delovanja EU in ker je Listina o temeljnih pravicah zdaj zavezujoča za zunanje delovanje EU,

C. ker Lizbonska pogodba uvaja novo razsežnost zunanjega delovanja Unije kot celote, vključno s skupno zunanjo in varnostno politiko, kar bi skupaj s statusom EU kot pravne osebe in zadevnimi institucionalnimi novostmi, predvsem vzpostavitvijo urada podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ("podpredsednica/visoka predstavnica") ter oblikovanjem evropske službe za zunanje delovanje, lahko bil pomemben dejavnik pri usklajenosti, doslednosti in učinkovitosti zunanjega delovanja Unije ter bi lahko bistveno povečalo njeno sposobnost uveljavljanja na mednarodnem prizorišču;

D. ker so potrebna dodatna prizadevanja za hitrejši odziv EU na politične krize in regionalne spore; ker lahko sedanji mehanizmi odločanja in financiranja ovirajo pravočasne in obsežne odzive in ker je treba poiskati način, na katerega bi dodatno omejili in odpravili pravilo o soglasju,

E.  ker je pravilna opredelitev skupnih evropskih interesov in delovanje v skladu z njimi bistvenega pomena za uresničitev ciljev zunanjega delovanja Unije in zlasti ciljev njene skupne zunanje in varnostne politike, ker je nujno treba zagotoviti, da so vse dogovorjene politike in sprejeti ukrepi tudi v skladu z mednarodnim pravom, vključno z načeli iz ustanovne listine OZN,

F.  ker so spodbujanje miru, spoštovanja človekovih pravic in načel pravne države po vsem svetu osrednji cilji zunanje politike EU,

G. ker je po Lizbonski pogodbi podpredsednica/visoka predstavnica pooblaščena, da pomaga Svetu in Komisiji pri zagotavljanju doslednosti med različnimi področji zunanjega delovanja ter med njimi in drugimi političnimi področji Unije,

H. ker od datuma začetka veljave Lizbonske pogodbe Evropska unija prevzema vse pravice in obveznosti Evropske skupnosti, obenem pa še naprej izvršuje obstoječe pravice in obveznosti Evropske Unije,

I.   ker je za nove varnostne izzive potreben večji poudarek na krepitvi, združevanju in uravnoteženju različnih civilnih in vojaških instrumentov pri dejavnostih za preprečevanje in reševanje konfliktov, obvladovanje kriznih razmer in vzpostavljanje miru,

J.   ker je treba približno deset let po začetku evropske varnostne in obrambne politike, pri čemer je bilo v tem obdobju na krizna območja napotenih približno 23 misij, povečati vojaške in civilne zmožnosti in utrditi strukture, da bodo primerno odražale vlogo skupne varnostne in obrambne politike pri podpori skupne zunanje in varnostne politike ter pri zagotavljanju mednarodne varnosti,

Načela evropskega zunanjega delovanja

1.  poziva podpredsednico/visoko predstavnico in njene službe, naj v zvezi s poglobitvijo skupnega strateškega razmišljanja Unije razvijejo skladno strategijo zunanje politike EU, temelječo na ciljih in načelih, navedenih v členu 21 Pogodbe o Evropski uniji; meni, da mora takšna strategija jasno opredeliti skupne varnostne interese EU in tako služiti kot referenčni okvir za sprejemanje odločitev ter za opredelitev, financiranje, izvajanje in spremljanje zunanjega delovanja EU; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj v ta prizadevanja v polnem obsegu vključi ustrezne organe Evropskega parlamenta; meni, da morata postati načelo varnosti ljudi, kakor jo je v poročilu iz Madrida leta 2007 opredelila študijska skupina za varnost ljudi, in načelo odgovornosti za zaščito, kakor je bilo opredeljeno v sklepnem dokumentu vrhunskega srečanja iz leta 2005, njeni vodilni načeli;

Letno poročilo Sveta za leto 2008 o skupni zunanji in varnostni politiki

2.  pozdravlja ambicijo Sveta po bolj strateškem, tematskem in poenostavljenem pristopu do vprašanj skupne zunanje in varnostne politike pri pripravi letnega poročila za leto 2008; prav tako pozdravlja dejstvo, da je Svet uvedel preglednejšo strukturo z glavnimi poglavji o preteklih dejavnostih in predvsem prihodnjih obetih na področju skupne zunanje in varnostne politike; v poročilu ugotavlja tudi boljšo razčlenitev regionalnih okoliščin zunanjih dejavnosti;

3.  ponovno poudarja, da obseg poročila ne sme biti omejen le na opis dejavnosti skupne zunanje in varnostne politike, temveč mora zagotoviti priložnost za vzpostavitev dialoga z Evropskim parlamentom, ki bo namenjen razvoju bolj strateškega pristopa do skupne zunanje in varnostne politike; priporoča, da se letno poročilo skupne zunanje in varnostne politike preoblikuje v letno poročilo o izvajanju strategije zunanje politike EU, ki bo ocenilo njeno učinkovitost ter začrtalo njeno nadaljnjo usmeritev; nadalje priporoča, da se v poročilu pogosteje obravnavajo proračunske potrebe in finančne posledice zunanjih dejavnosti;

4.  je prepričan, da bi imel obsežnejši in celovitejši pristop k letnim poročilom o skupni zunanji in varnostni politiki, še zlasti k poglavjem o regionalnih skupinah in partnerjih ter o povezavah med misijami skupne zunanje in varnostne politike ter skupne varnostne in obrambne politike in drugih instrumentov za krepitev vloge EU kot globalnega akterja, dodano vrednost; meni, da bi takšen zorni kot med drugim omogočil boljši pregled nad celotnim prispevkom iz proračuna EU v določeni regiji;

5.  poudarja svoje stališče, da se je treba za povečanje demokratične legitimnosti skupne zunanje in varnostne politike o začetku misij skupne varnostne in obrambne politike posvetovati s pristojnimi organi Parlamenta ter da morajo biti po potrebi pri odločanju upoštevana stališča Parlamenta, na katera se je treba tudi sklicevati; meni, da mora to posvetovanje vključevati utemeljitev izbranega poteka dejavnosti in pojasnilo, kako je misija povezana z zadevnimi evropskimi in mednarodnimi dejavnostmi, kakšne bodo njene finančne posledice in kako je povezana z drugimi instrumenti EU;

Vpliv Lizbonske pogodbe

6.  pozdravlja začetek veljave Lizbonske pogodbe, s katero je EU dobila orodje za dodatno okrepitev svoje vloge in prepoznavnosti na mednarodnem prizorišču; v zvezi s tem poudarja temeljno vlogo vsake države članice, Sveta in nove podpredsednice/visoke predstavnice, da pretvorijo v pogodbi zapisane določbe v stvarna dejstva in oprijemljive ukrepe in okrepijo odnose EU z njenimi strateškimi partnerji ter utrdijo njeno vodilno vlogo v večstranskih forumih; poudarja, kako pomembna je pogodbena določba, v skladu s katero bo Unija na področju skupne zunanje in varnostne politike odslej pristojna za vsa področja zunanje politike in vsa vprašanja v zvezi z varnostjo Unije, vključno s postopnim oblikovanjem skupne obrambne politike, ki utegne privesti do skupne obrambe;

7.  pozdravlja vlogo, ki jo bo imela podpredsednica/visoka predstavnica pri predsedovanju sveta za zunanje zadeve, ter da bo njen predstavnik predsedoval politično-varnostnemu odboru (PSC); pričakuje, da bosta ti novi funkciji utrdili medinstitucionalne stike in spodbudili stabilnejši dialog med institucijami; vabi podpredsednico/visoko predstavnico, naj gradi na izkušnjah rednih nastopov odhajajočega visokega predstavnika in komisarjev za zunanje odnose na plenarnih zasedanjih Parlamenta in sejah Odbora za zunanje zadeve ter na praksi neuradnih srečanj, da bodo okrepljena in vzpostavljena redna, sistematična in vsebinska posvetovanja s Parlamentom in njegovimi pristojnimi organi;

8.  meni, da združitev medvladnih stebrov in funkcij ter stebrov in funkcij Skupnosti v mesto podpredsednice/visoke predstavnice, ki jo mora s skupnim glasovanjem potrditi Evropski parlament, lahko poveča demokratično legitimnost dejavnosti skupne zunanje in varnostne politike, če bo na vseh ravneh vzpostavljen trajen in enakopraven strateški dialog med Parlamentom, Svetom in Komisijo;

9.  poudarja, da bi morale države članice delovati v duhu vzajemne politične solidarnosti, da bi dosegle vedno večjo stopnjo konvergence ukrepov s področja skupne zunanje in varnostne politike;

10. znova poudarja, da je treba v proračunu EU zagotoviti dovolj sredstev, da bo lahko Evropska unija odigrala dejavno vlogo na svetovnem prizorišču; obžaluje, da je v proračunu še vedno premalo sredstev in je zelo zaskrbljen zaradi posledic prenizkega financiranja zmožnosti Unije za izvajanje verodostojne in proaktivne zunanje politike; poudarja, da Unija potrebuje finančna sredstva za usklajen in ustrezen odziv na nepričakovane svetovne izzive, ter v povezavi s tem pričakuje, da bo z njim opravljeno posvetovanje o postopkih za dodelitev hitrega dostopa do odobrenih sredstev v proračunu Unije za nujno financiranje pobud skupne zunanje in varnostne politike ter da bo vključen vanje v celoti; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj hkrati razvijeta učinkovito komunikacijsko strategijo, da bo mogoče državljane Evropske unije bolje seznaniti z nameni in odlikami skupne zunanje in varnostne politike, s tem v zvezi pa odločno ponavlja, kako pomembna sta demokratična legitimnost skupne zunanje in varnostne politike Evropske unije ter nadzor nad njo;

11. znova izraža zaskrbljenost zaradi pomanjkanja preglednosti in informacij glede financiranja skupnih stroškov misij EU vojaškega ali obrambnega značaja, saj mehanizem Atena očitno ne ponuja pregleda nad vsemi finančnimi posledicami misij v okviru skupne zunanje in varnostne politike; zato pozdravlja vzpostavitev zagonskega sklada iz člena 41(3) PEU in poziva, da se z njim opravi posvetovanje o upravljanju tega sklada v skladu s pristojnostmi EP na področju skupne zunanje in varnostne politike ter skupne obrambne in varnostne politike, kot določa člen 36 PEU; poudarja, da večja udeležba Parlamenta pri opredeljevanju, spremljanju in nadaljnjem ukrepanju na področju skupne zunanje in varnostne politike izhaja tako iz medsebojnih povezav med skupno zunanjo in varnostno ter skupno obrambno in varnostno politiko, kot določa člen 42 PEU, kakor tudi iz okrepljenega parlamentarnega nadzora na nacionalni in evropski ravni, ki ga predvideva protokol št. 1 k omenjeni pogodbi;

12. poziva Svet, Komisijo in podpredsednico/visoko predstavnico, naj izkoristijo priložnost, ki jo ponuja ustanovitev evropske službe za zunanje delovanje, za oblikovanje bolj usklajene, dosledne in učinkovite zunanje politike; v zvezi s tem pričakuje, da se bodo temeljne vrednote in cilji zunanje politike Unije, kot sta spoštovanje in spodbujanje človekovih pravic, določena v zdaj pravno zavezujoči Listini temeljnih pravic, ter prednostne naloge zunanje politike Unije, kot sta krizno upravljanje in izgradnja miru, ustrezno odsevali v strukturi evropske službe za zunanje delovanje, vključno s kadri; ponovno izjavlja, da morata ustanovitev in delovanje evropske službe za zunanje delovanje ohraniti pravice Evropskega parlamenta do demokratičnega in proračunskega nadzora;

13. je seznanjen, da Lizbonska pogodba prinaša pomembne posledice za skupno zunanjo in varnostno politiko s preureditvijo upravnih pristojnosti, zato poziva Svet in Komisijo, naj zagotovita, da bo ekonomija obsega glede podpornih struktur pripeljala do zmanjšanja upravnih stroškov;

14. poudarja, da je pri merilih za imenovanje in ocenjevanje posebnih predstavnikov EU potrebna večja jasnost, ob upoštevanju tudi ustrezne zastopanosti obeh spolov; znova opozarja, da Parlament trenutno nima orodij, da bi izpodbijal posamezne mandate posebnih predstavnikov EU, saj so v členu 19 03 06 na voljo proračunska sredstva za izvrševanje mandatov vseh posebnih predstavnikov; zato poziva k strožjemu parlamentarnemu nadzoru nad imenovanjem posebnih predstavnikov EU in njihovimi mandati; meni, da morajo vodje delegacij EU s sedežem v državah članicah postopoma prevzeti in začeti izvajati funkcije zadevnih posebnih predstavnikov EU, posebni predstavniki EU z regionalnimi pristojnostmi pa morajo usklajevati in zagotavljati politično svetovanje vodjem delegacij EU pod vodstvom podpredsednice/visoke predstavnice v zadevnih državah, da bi zagotovili usklajeno in dosledno evropsko zunanje delovanje; poudarja, da je glede na to dvojno zastopstvo prvi – vendar ne edini – korak, ki ga je treba narediti, da se ustvari ekonomija obsega ter poveča učinkovitost skupne zunanje in varnostne politike; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj ukrepa in zadolži posebne predstavnike EU v sklopu njihovih pooblastil za naloge usklajevanja in političnega svetovanja tudi v povezavi z misijami skupne varnostne in obrambne politike;

15. poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj se posvetuje z zadevnimi parlamentarnimi odbori, ko bo imenovala osebje na vodilna delovna mesta evropske službe za zunanje delovanje, vključno s posebnimi predstavniki EU; je odločen povabiti določene posebne predstavnike EU in vodje delegacij ob njihovem imenovanju na zaslišanje v odboru;

16. je seznanjen, da Lizbonska pogodba uvaja nove finančne postopke za skupno zunanjo in varnostno politiko, krepi dialog med Svetom in Parlamentom glede te politike, saj uvaja dve letni razpravi s podpredsednico/visoko predstavnico, in podrobneje opredeljuje vlogo in pristojnosti Parlamenta v zvezi s skupno varnostno in obrambno politiko; zato poziva k reviziji in razširitvi veljavnih medinstitucionalnih sporazumov z udeležbo Odbora za zunanje zadeve, da bo zagotovljeno nemoteno in učinkovito izvajanje proračunskega, posvetovalnega in nadzornega postopka za skupno zunanjo in varnostno politiko ter skupno varnostno in obrambno politiko, pa tudi za izboljšanje dostopa do občutljivih podatkov; glede tega še posebej poudarja prej omenjeni medinstitucionalni sporazum z dne 17. maja 2006 in medinstitucionalni sporazum z dne 20. novembra 2002 med Evropskim parlamentom in Svetom glede dostopa Evropskega parlamenta do občutljivih informacij Sveta na področju varnostne in obrambne politike[5]; izjavlja, da je odločen izvajati svoja proračunska pooblastila in demokratični nadzor nad skupno zunanjo in varnostno politiko v zvezi z vsemi institucionalnimi inovacijami, vključno z ureditvijo financiranja evropske službe za zunanje delovanje;

17. ugotavlja, da Lizbonska pogodba postopek potrditve razširja na vse sporazume v zvezi s področji, za katera se uporablja redni zakonodajni postopek, in povečuje vlogo Parlamenta, ki ga mora Komisija ustrezno obveščati o poteku pogajanj o mednarodnih sporazumih, kot določa člen 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije; zato meni, da bi bilo treba razmisliti o pogajanjih o novem medinstitucionalnem sporazumu s Parlamentom, v katerem bi bilo dejansko opredeljeno njegovo sodelovanje v vseh pogajalskih fazah sklepanja mednarodnih sporazumov;

18. odločno poziva Svet v sestavi ministrov za zunanje zadeve, naj uporabi glasovanje s kvalificirano večino, kadar tako določa nova pogodba;

19. meni, da so s členom 42(2) in (7) Pogodbe o Evropski uniji skupaj s členom 10 protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji postale preostale funkcije Zahodnoevropske unije (ZEU) zastarele; zato poziva zadevne države članice EU, naj v skladu s členom XII Pogodbe o ZEU ukrepajo in eno leto vnaprej objavijo svojo namero, da odpovejo to pogodbo; opominja, da imajo Evropski parlament in nacionalni parlamenti držav članic EU pravico do parlamentarnega nadzora nad dejavnostmi skupne zunanje in varnostne politike ter skupne varnostne in obrambne politike;

Vsebinska vprašanja skupne zunanje in varnostne politike

20. je še vedno zaskrbljen zaradi zanesljivosti preskrbe z energijo in večkratne krize dobave plina, kot je bila rusko-ukrajinska kriza januarja 2009, kar je poudarilo vse večjo energetsko odvisnost EU od virov dobave in tranzitnih kanalov; poudarja tudi, da je treba preprečiti zmanjšanje neodvisnosti zunanje politike EU zaradi njene energetske odvisnosti od tretjih držav; ponovno opozarja, da se je treba nujno soočiti z energetskimi izzivi z izvajanjem skupne evropske zunanje energetske politike; glede tega poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj odločno sledi priporočilom Parlamenta za razvoj jasne in usklajene politike, zlasti s spodbujanjem enotnosti Evropske unije v konstruktivnem dialogu z dobavitelji energije, zlasti Rusijo, in tranzitnimi državami, s podporo prednostnim nalogam EU na področju energije ter z zaščito skupnih interesov držav članic, z razvijanjem učinkovite diplomacije na področju energetike, učinkovitejših mehanizmov odzivanja na krizne razmere ter s spodbujanjem raznovrstnosti dobave energije, trajnostne porabe energije in razvojem obnovljivih virov energije; poudarja, da lahko samo enoten pristop EU prepreči morebitne motnje pri dobavi nafte in plina državam članicam v prihodnosti ter izboljša varnost preskrbe z energijo v celotni EU;

21. pozdravlja podpis sporazuma o projektu Nabucco; poziva Komisijo in Svet, naj si prizadevata za uspešno izvajanje tega sporazuma; poudarja, da je treba zagotoviti vernost preskrbe z energijo v EU s spodbujanjem južnega koridorja za dobavo surove nafte Evropi, med drugim prek vseevropskega naftovoda Constanta–Trst;

22. meni, da bi lahko nastali resni spori in grožnje zaradi vse večje tekmovalnosti glede dostopa do naravnih in energetskih virov in njihovega nadzora, zaradi česar mora EU še dodatno razviti politike ublaževanja posledic, prilagajanja in varčevanja z energijo, da se bo lahko soočila z varnostnimi tveganji zaradi poslabšanja okolja in podnebnih sprememb; poudarja, da mora glede tega EU okrepiti svojo vodilno vlogo na področju upravljanja svetovnega podnebja ter nadalje poglabljati dialog z drugimi osrednjimi akterji, kot so razvijajoče se sile (Kitajska, Brazilija, Rusija, Indija), Združene države in razvite države, saj so podnebne spremembe postale osrednji element mednarodnih odnosov;

23. izraža podporo Uniji, ki bo še naprej aktivno in učinkovito prispevala pri reševanju globalnih vprašanj, zlasti z okrepitvijo sistema Organizacije združenih narodov in z dajanjem posebnega pomena utrditvi Sveta za človekove pravice ter odpravi smrtne kazni;

24. opozarja na pomen preprečevanja in reševanja sporov, tudi sanacijo in obnovo po krizi; poudarja, da mora EU nadalje oblikovati strategije za preprečevanje, da bi izboljšala zgodnje opozarjanje in sodelovanje z regionalnimi organizacijami v skladu z ustanovno listino ZN;

25. poudarja, da je zunanja razsežnost ključna za uspešno vzpostavitev evropskega območja svobode, varnosti in pravice; znova opozarja na pomen urejenega upravljanja preseljevanja; glede na to odobrava dejstvo, da je Evropski svet decembra 2009 sprejel stockholmski program; meni, da je bistveno zagotoviti sodelovanje držav izvora in tranzitnih držav ter ta duh trdnega sodelovanja spodbujati z izvajanjem politike pozitivnega pogojevanja; poudarja, da je treba preprečiti nezakonito priseljevanje s spodbujanjem lokalnega razvoja v državah izvora in se boriti proti kriminalnim organizacijam, ki trgujejo z ljudmi; vztraja, da je treba pri evropski zunanji politiki v celoti upoštevati zunanjo razsežnost evropskega območja svobode, varnosti in pravice;

26. poudarja, da je treba okrepiti zmogljivosti za zagotovitev boljšega spremljanja civilnih in vojaških misij Unije in omogočiti učenje iz preteklih izkušenj njihovega izvajanja, da se bo izboljšalo načrtovanje in vodenje prihodnjih operacij; s tem v zvezi poudarja tudi, da je pri misijah evropske varnostne in obrambne politike potreben bolj strateški pristop; predlaga, da se redni skupni posveti posvetijo tudi oceni uspehov in pomanjkljivosti dokončanih misij, kar bi pripomoglo k oblikovanju proaktivnega pristopa k prihodnjim potrebam, ki bi obsegal vse vidike (finance, izvajanje in administrativna organizacija);

27. poziva podpredsednico/visoko predstavnico, Svet in države članice, naj zagotovijo ustrezno sorazmerje med civilnimi in vojaškimi načrtovalnimi zmogljivostmi v sekretariatu Sveta ter zagotovijo ustrezno število zaposlenih na področju pravosodja, civilne uprave, carine in posredovanja, da bo mogoče misijam skupne varnostne in obrambne politike zagotoviti ustrezno in zadostno strokovno znanje;

28. v zvezi s tem zahteva ustrezen kader, zadolžen za civilno področje, in odločno poziva države članice, naj izrabijo odlično priložnost, ki jo ponuja evropska služba za zunanje delovanje, da združijo trenutno razpoložljiva sredstva in vzpostavijo jasno, učinkovito in uspešno zmogljivost za načrtovanje kriznega upravljanja;

29. poziva države članice, naj podvojijo prizadevanja za pridobivanje in napotitev zadostnega števila primernega in kvalificiranega osebja z uravnoteženim deležem spolov za sodelovanje v civilnih in vojaških dejavnostih skupne varnostne in obrambne politike po vsem svetu v jasnem in dobro usklajenem okviru, vključno s posebnimi območji z visokim tveganjem, saj je uspeh misij te politike odvisen predvsem od veščin in znanja dobro usposobljenega osebja; v zvezi s tem poziva k skupnemu usposabljanju osebja misij skupne varnostne in obrambne politike; povsem podpira že opravljena prizadevanja za oblikovanje smernic in izmenjavo zgledov iz prakse, s čimer naj bi izboljšali skupno usposabljanje uslužbencev; je prepričan, da bo večja jasnost in usklajenost glede uslužbencev na terenu prispevala k boljšemu poteku misij in olajšala začasno premestitev državljanov EU, kar je s čisto proračunskega vidika ugodnejša rešitev kot uporaba mednarodnih pogodbenih uslužbencev;

30. poziva Evropski svet in Komisijo, naj okrepita udeležbo EU na večstranskih pogajanjih za zmanjšanje pomena vprašanja jedrskega orožja;

31. poudarja potrebo po razoroževanju in utrjevanju mednarodnih jamstev za neširjenje; v zvezi s tem pozdravlja skupno izjavo z dne 4. decembra 2009, v kateri sta se predsednik Združenih držav Amerike in predsednik Ruske federacije zavezala k sodelovanju po izteku pogodbe o omejitvi strateškega orožja (START), ter pričakuje podpis in začetek veljavnosti novega sporazuma o strateškem orožju, takoj ko bo mogoče; hkrati poziva EU in države članice, naj okrepijo diplomatska prizadevanja za uspešno revizijo pogodbe o neširjenju jedrskega orožja maja 2010;

32. poudarja,da morajo biti cilji enakosti spolov, spoštovanja človekovih pravic in dobrega upravljanja v celoti upoštevani v načrtovanju in izvajanju vseh misij in operacij skupne varnostne in obrambne politike, vključno z misijami za ugotavljanje dejstev, saj ozaveščenost in občutljivost o enakosti spolov prispevata k operativni učinkovitosti in poznavanju razmer; glede tega pozdravlja imenovanje svetovalca za enakost spolov pri skoraj vseh misijah skupne varnostne in obrambne politike; obžaluje, da med enajstimi posebnimi predstavniki EU ni niti ene ženske; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj vprašanje enakosti med spoloma in krepitve vloge žensk sistematično vključi v politični dialog in razprave EU s partnerskimi državami;

33. čestita borcem za človekove pravice po vsem svetu za pomembno vlogo, ki jo igrajo; toplo pozdravlja dejstvo, da se je sestava Sveta za zunanje zadeve na srečanju 8. decembra 2009 zavezala, da bo podpirala borce za človekove pravice, tako da se bo udeleževala javnih srečanj z njimi in skrbela za prepoznavnost njihovih dejavnosti;

34. poziva Svet, naj med pristojnosti posebnih predstavnikov EU vključi vidike človekovih pravic in dobrega vodenja ter naj med osebje posebnih predstavnikov EU imenuje svetovalce za ta področja;

Glavne prednostne naloge na geografskih območjih

35. priporoča, naj EU okrepi politični dialog s tretjimi državami in regijami, predvsem s strateškimi partnericami, s katerimi mora uskladiti stališča v mednarodnih organizacijah ter podpirati in spodbujati demokracijo, pravno državo in spoštovanje človekovih pravic; pri tem opozarja na pomembno vlogo, ki jo ima parlamentarna diplomacija kot dopolnilno orodje v odnosih Unije s tretjimi državami in regijami; zato meni, da morajo podpredsednica/visoka predstavnica in njene službe, vključno s posebnimi predstavniki EU, sodelovati s Parlamentom pri oblikovanju skupnih strategij za partnerske države in regije ter naj Parlamentu ustno in pisno pomagajo pri nekaterih posebnih vprašanjih in obiskih;

36. poziva Svet, države članice in podpredsednico/visoko predstavnico, naj dejavno iščejo miroljubne rešitve mednarodnih sporov in izboljšajo mehanizme EU za njihovo preprečevanje;

Mednarodne organizacije

37. poudarja, da je Organizacija združenih narodov glavno jamstvo za mednarodni mir in varnost ter najcelovitejši okvir za večstransko sodelovanje; meni, da ima okrepitev svetovnega upravljanja, mednarodnih institucij in spoštovanja mednarodnega prava največji pomen za učinkovite večstranske odnose in da mora biti zato glavna strateška prednostna naloga Unije; meni, da si morajo institucije EU in države članice še naprej prizadevati za poglobitev sodelovanja in usklajevanja s strateškimi partnericami, ki imajo svetovni vpliv, zlasti v okviru Organizacije združenih narodov; glede na to poudarja, da je treba nujno reševati skupne svetovne probleme, ki ogrožajo stabilnost EU in sveta, na primer terorizem, organizirani kriminal, varnost preskrbe z energijo, podnebne spremembe, doseganje razvojnih ciljev tisočletja in odprava revščine, krizno upravljanje, preprečevanje in reševanje sporov, neširjenje orožja za množično uničevanje, razorožitev, upravljanje migracijskih tokov ter zavzemanje za človekove pravice in državljanske svoboščine;

38. meni, da morajo biti zadevne delegacije EU na sedežu OZN v New Yorku in Ženevi primerno opremljene s sredstvi in osebjem, da bodo lahko v praksi verodostojno in učinkovito izvajale nove institucionalne določbe iz Lizbonske pogodbe; je zato zaskrbljen, ker je pristop proračunske nevtralnosti v nasprotju z nujno potrebo po hitri in učinkoviti vzpostavitvi prisotnosti EU v OZN med začetno fazo izvajanja Lizbonske pogodbe;

39. je prepričan, da je OVSE pomemben okvir za povrnitev zaupanja in boljše sodelovanje med državami Evrope, osrednje Azije in Severne Amerike v zvezi s številnimi vprašanji, med drugim neširjenjem orožja, razorožitvijo, gospodarskim sodelovanjem ter varstvom in spodbujanjem človekovih pravic in pravne države; zato podpira okrepitev OVSE tudi glede začetka razprave o tem, da se ji podeli status pravne osebe;

40. brez poseganja v mednarodne obveznosti EU v skladu z ustanovno listino OZN meni, da morata EU in NATO razviti tesnejše in učinkovitejše partnerstvo z upoštevanjem postopnega razvoja zunanjih, varnostnih in obrambnih politik EU ob spoštovanju avtonomije obeh organizacij pri sprejemanju odločitev; zato priporoča pregled t. i. sporazuma Berlin-Plus in oblikovanje bolj strateškega dialoga o skupnih strateških interesih in načrtovanju ravnanja v nepredvidenih razmerah; poziva k spodbujanju večjega praktičnega sodelovanja na terenu na vojaški ali civilni ravni, zlasti ko sta obe organizaciji prisotni v istem operacijskem območju; glede na to obžaluje še vedno trajajoči spor med Turčijo in Ciprom, ki vse bolj spodkopava učinkovitost in verodostojnost EU in zveze NATO;

Čezatlantski odnosi

41. ponovno poudarja svojo zavezo čezatlantskemu partnerstvu kot pomembnemu elementu in enemu glavnih stebrov zunanjega delovanja EU; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj zagotovi, da bo EU delovala kot usklajena, dejavna, enakovredna, pa vendar avtonomna partnerica ZDA pri krepitvi svetovne varnosti in stabilnosti, spodbujanju miru, spoštovanja človekovih pravic in doseganja razvojnih ciljev tisočletja ter sprejemanju skupnega pristopa k svetovnim izzivom, kot so širjenje jedrskega orožja, terorizem, podnebne spremembe in varnost preskrbe z energijo; meni, da je Lizbonska pogodba ugodna priložnost za izboljšanje in obnovitev okvira odnosov med EU in ZDA; spodbuja podpredsednico/visoko predstavnico, naj si prizadeva za okrepitev institucionalnih mehanizmov EU-ZDA v skladu z resolucijami Parlamenta; poudarja, da je treba delo čezatlantskega ekonomskega sveta izboljšati, da bi vzpostavili resnično povezan čezatlantski trg, ki bi bil osnova za okrepljeno čezatlantsko partnerstvo;

42. poziva obe partnerici, ZDA in EU, naj spodbudita Kitajsko, Indijo, Rusijo, Brazilijo in druge razvijajoče se sile, da si delijo odgovornost za svetovni red in preprečevanje in mirno reševanje konfliktov v skladu z mednarodnim pravom; poudarja, da morata EU in ZDA nuditi polno podporo gospodarskemu in družbenemu razvoju teh držav na podlagi pravičnega sodelovanja, te države pa morajo sprejeti svojo svetovno odgovornost, zlasti glede boja proti podnebnim spremembam in za trajnostni razvoj;

Zahodni Balkan

43. poudarja, da so države Zahodnega Balkana del procesa širitve; meni, da mora stabilnost Zahodnega Balkana, temelječa na pravni državi, ostati glavna prednostna naloga zunanjega delovanja Unije, in zato misli, da so prizadevanja za približevanje držav te regije Evropski uniji s skupnim ciljem evropskega povezovanja, med drugim s spodbujanjem reform in povečanjem regionalnega sodelovanja ter medetnične sprave, bistvena za doseg köbenhavnskih meril in pripravo na pristop; priporoča organizacijo mednarodne konference o prihodnosti Zahodnega Balkana, na kateri bi sodelovale države iz regije ter zadevni regionalni in svetovni akterji, da bi opredelili in obravnavali sedanje izzive regije;

44. je zadovoljen z čedalje bolj mirnimi in stabilnimi razmerami na Kosovu ter s prizadevanji za izgradnjo večetnične družbe, kot je bilo dokazano na mirnih in pravilno potekajočih lokalnih volitvah 15. novembra 2009; se zaveda, da neodvisnosti Kosova niso priznale vse države članice; pozdravlja dejstvo, da misija EULEX za krepitev pravne države na Kosovu, ki je največja civilna operacija skupne varnostne in obrambne politike EU do zdaj, deluje s polnimi operativnimi zmogljivostmi na osnovi pristopa nevtralnega statusa Organizacije združenih narodov; poudarja pomembnost te misije pri spodbujanju medetnične sprave, pravne države, javnega reda in varnosti po vsem Kosovu, tako da pomaga kosovskim institucijam, pravosodnim organom in organom za kazenski pregon pri njihovem napredovanju k trajnosti in odgovornosti; glede tega pozdravlja odločitev o odprtju novega urada EU na severu; vendar ugotavlja, da EULEX potrebuje večje število tožilcev, ter poziva države članice, naj zagotovijo dodatno osebje;

45. spodbuja Svet, naj si s podporo mednarodne skupnosti še naprej prizadeva za dialog s političnimi voditelji v Bosni in Hercegovini, da bi pomagal tej državi in njenim narodom ostati na poti k evropskemu povezovanju; je seznanjen s skupnimi diplomatskimi prizadevanji predsedstva EU, Evropske komisije in ameriške vlade ter priporoča nadaljnja pogajanja ob upoštevanju predhodnih sporazumov med politiki v Bosni in Hercegovini; opozarja, da je treba pri razvoju države, ki bo sposobna preživeti, bolje vključiti poslance in civilno družbo;

Vzhodno partnerstvo, sodelovanje na območju Črnega morja

46. še vedno podpira razvoj vzhodnega partnerstva z evropskimi sosedami Unije, s katerim bi se te gospodarsko vključile v notranji trg in okrepile politično, gospodarsko in kulturno sodelovanje; poudarja, da je temu partnerstvu treba zagotoviti verodostojne projekte, pomembne pa so tudi konkretne srednje- in dolgoročne spodbude za reforme, ki bodo okrepile zavezo družb v partnerskih državah k procesu modernizacije in povezovanja z EU; zlasti poudarja, da je treba ob ohranitvi varnosti vseh državljanov EU postopoma odpraviti vse ovire za prosto gibanje oseb (po določenem času tudi potovanje brez vizumov) ter povečati sodelovanje pri vseh varnostnih vidikih, še posebej glede varnosti preskrbe z energijo; ponovno poudarja svoje stališče, da mora partnerstvo razpolagati z ustreznimi finančnimi viri; poudarja, da je treba zagotoviti dopolnjevanje partnerstva z regionalnimi pobudami, zlasti s pobudo „Sinergija Črnega morja“;

47. ponovno poudarja, da je za EU pomembno učinkovitejše regionalno sodelovanje v vzhodni soseščini, v duhu katerega bo EU podprla izvajanje ciljno naravnanih projektov v soskladju z vzhodnim partnerstvom in sinergijo Črnega morja;

48. poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj okrepi prizadevanja za izvajanje projektov v okviru sinergije Črnega morja; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj oblikuje nove ideje za učinkovito strategijo sodelovanja na območju Črnega morja, ki naj vključuje pakt za stabilnost za to regijo;

49. pozdravlja proevropsko naravnanost nove vlade Republike Moldavije in upa, da bo ta država pospešila notranje reforme na tak način, da bo dosegla gospodarsko povezovanje, politično združevanje in institucionalno približevanje med Republiko Moldavijo in EU; spodbuja podpredsednico/visoko predstavnico, naj opredeli večstranski pristop za reševanje situacije v Pridnjestrju;

50. je seznanjen s potekom in rezultati predsedniških volitev v Ukrajini; poziva vse strani, naj s krepitvijo reformnih prizadevanj prispevajo k potrebni politični, gospodarski in družbeni stabilnosti v Ukrajini; spodbuja državo, naj doseže večjo povezljivost z Evropsko unijo in tako utrdi svojo evropsko perspektivo;

Rusija

51. poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj zagotovi usklajen pristop EU do Rusije, vključno s pogajanji o novem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju, in naj ga vodi zaveza k demokraciji, spoštovanju človekovih pravic in pravne države, vključno z mednarodnim pravom; hkrati poudarja, da je treba okrepiti partnerstvo z Rusijo, temelječe na medsebojnem spoštovanju in vzajemnosti, glede vprašanj, kot so boj proti terorizmu, varnost preskrbe z energijo, podnebne spremembe, razorožitev, preprečevanje sporov in neširjenje jedrskega orožja, kot tudi glede Irana, Afganistana in Bližnjega vzhoda, ter stremeti k okrepitvi svetovne varnosti in stabilnosti; meni, da mora novo partnerstvo EU-Rusija temeljiti na sodelovanju pri teh vprašanjih in pričakuje hitro napredovanje pri odprtih pogajanjih o novem celovitem sporazumu, ki naj bi precej razširil odnose med EU in Rusijo; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj uskladi ukrepe, omogoča posvetovanja in izboljša komunikacije med državami članicami glede dvostranskih vprašanj skupnega interesa z Rusko federacijo; poudarja, da morajo države članice uskladiti svoje odnose z Rusko federacijo na podlagi splošnih interesov Unije na način, ki bo primerno in dosledno zrcalil in spodbujal te interese;

Južni Kavkaz

52. poziva Svet, naj vztraja pri celovitemu izvajanju sporazuma o premirju med Rusko federacijo in Gruzijo, ter poziva EU, naj podpre načelo gruzijske ozemeljske celovitosti in spoštovanje manjšin; pozdravlja obnovo mandata misije EU za nadzor in poziva Svet, naj zagotovi, da imajo nadzorniki EU popoln dostop do vseh območij, ki jih je prizadel konflikt, vključno s separatističnima pokrajinama Abhazijo in Južno Osetijo, ter naj za to uporabi finančne instrumente EU za pomoč prebivalcem na celotnem območju konflikta; v povezavi s poročilom neodvisne mednarodne preiskave konflikta v Gruziji poziva EU, naj upošteva pretekle izkušnje pri razvoju učinkovitih mehanizmov za preprečevanje konfliktov, vključno s spodbujanjem medosebnih odnosov;

53. poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj okrepi prizadevanja EU za učinkovito preprečevanje in mirno reševanje konfliktov v Gorskem Karabahu in Pridnjestrju ter predvsem med Rusijo in Gruzijo ter separatističnima pokrajinama Južno Osetijo in Abhazijo v okviru mednarodnega prava, tako da se pogovorom v Ženevi da nov zagon; opozarja na nevarno možnost ponovnega izbruha zamrznjenih konfliktov v regiji; zato priporoča organizacijo konference za varnost in sodelovanje na južnem Kavkazu, na kateri naj bi zadevne države ter regionalni in svetovni akterji pripravili pakt o stabilnosti za južni Kavkaz; pozdravlja nedavno približevanje med turško in armensko vlado in poziva k ratifikaciji sporazumov med parlamentoma teh držav;

Bližnji vzhod

54. poudarja, da morajo biti mirovna pogajanja izvedena v omejenem časovnem okvirju ter v ozračju medsebojnega zaupanja; meni, da morajo biti pogajanja namenjena vzpostavitvi neodvisne, demokratične in trdne palestinske države znotraj meja iz leta 1967, ki bo v miru in varno sobivala z državo Izrael znotraj mednarodno priznanih meja v skladu z vsemi zadevnimi resolucijami OZN;

55. poziva EU, naj v skladu s sklepi Sveta z dne 12. decembra 2009 prevzame močnejšo politično vlogo v sedanjih mednarodnih prizadevanjih za ponovni začetek mirovnega procesa v skladu z njenimi finančnimi obvezami pri podpiranju oživitve palestinskega gospodarstva in reševanju dramatične humanitarne krize v Gazi; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj si za spodbujanje trajnega miru v tej regiji prizadeva na vse načine;

56. pozdravlja sklep Sveta o podaljšanju mandata policijske misije EU za palestinska ozemlja (EUPOL COPPS) do decembra 2010; meni, da je potrebna trdnejša podpora za razvoj pravne države in policijskih zmogljivosti ter poziva k intenzivnejšim prizadevanjem na tem področju; je seznanjen, da je Svet sklenil podaljšati mandat obmejne misije pomoči EU v Rafi (EUBAM Rafah) in da je odločen in pripravljen, da to misijo ponovno zažene; meni, da bi ta odločenost morala prinesti konkretne pobude za ponovno vzpostavitev svobode gibanja na palestinskih ozemljih in ponovni zagon sporazuma o gibanju in dostopu iz leta 2005, ki sta ga podpisali obe državi;

Unija za Sredozemlje

57. meni, da je pomembno okrepiti politični dialog med članicami Unije za Sredozemlje na vseh ravneh za premostitev napetosti, ki so upočasnile vzpostavitev sekretariata s sedežem v Barceloni, ter za spodbujanje konkretnih projektov skupnega družbenega, gospodarskega in ekološkega interesa; upa, da bo Unija za Sredozemlje pozitivno prispevala k rešitvi konfliktov na Bližnjem Vzhodu, k približevanju med Turčijo in Ciprom ter demokratičnemu razvoju arabskih držav;

58. poudarja, da mora biti z vidika EU sopredsedovanje združljivo z zunanjim zastopanjem Evropske unije v skladu z Lizbonsko pogodbo; opozarja, da Lizbonska pogodba Uniji zagotavlja priložnost za zagotovitev usklajenosti, doslednosti in neprekinjenosti svojega zastopanja v novih institucijah Unije za Sredozemlje;

Azija

59. je seznanjen, da po volitvah Afganistan vstopa v odločilno in kritično obdobje z oblikovanjem nove vlade v Kabulu, kar ponuja priložnost za pripravo nove agende in nove pogodbe z afganistanskim prebivalstvom;

60. pozdravlja akcijski načrt Sveta za okrepitev dejavnosti EU v Afganistanu in Pakistanu, ki ga je Svet za splošne zadeve in zunanje odnose sprejel oktobra 2009, in njegovo izjavo o novi pripravljenosti za podporo pri soočanju z izzivi regije v sodelovanju z zadevnimi državami in mednarodnimi partnericami; a poudarja, da bo načrt ostal le načrt, če se države članice EU ne bodo jasno zavezale k njegovemu izvajanju; poziva Svet, Komisijo in švedsko predsedstvo, naj si nemudoma in pred koncem leta 2009 začnejo skupno prizadevati za izvajanje načrta; poziva Svet, naj si bolj prizadeva za polno napotitev osebja EUPOL, da bo uvedel trajno in učinkovito civilno policijsko ureditev, ki bo povečala varnost;

61. priznava, da se Pakistan še vedno sooča z zelo resnimi izzivi in odobrava trdno podporo EU močni, laični in civilni vladi Pakistana; poudarja glavno vlogo Pakistana v regiji in opominja, da ima stabilen, demokratičen in uspešen Pakistan osrednjo vlogo pri reševanju svetovnih vprašanj, kot je boj proti terorizmu, neširjenje jedrskega orožja, boj proti mamilom in spoštovanje človekovih pravic, ter močno priporoča, naj sprejme celovito strategijo za boj proti terorizmu in reševanju njegovih temeljnih vzrokov;

62. pozdravlja zavezo EU k podpori demokracije v združenem federalnem Iraku; poudarja svojo podporo močni in trajni zavezi EU k razvoju pravne države v Iraku in pozdravlja enoletno podaljšanje mandata EUJUST LEX ter njenih pilotnih dejavnosti na iraškem ozemlju; z zanimanjem pričakuje predvidena prizadevanja na tem področju, kot je obljubil Svet; poziva k povečanemu institucionalnemu sodelovanju z oblastmi kurdske regionalne vlade, zlasti glede gospodarskih vprašanj; poziva Komisijo, da pospeši odprtje svojih prostorov v Bagdadu;

63. izraža resno zaskrbljenost glede političnih dogodkov v Iranu in poročanj o množičnih volilnih goljufijah med predsedniškimi volitvami junija 2009, ki so zanetile največje protestno gibanje v tridesetletni zgodovini Islamske republike, demonstracije in nasilno zatiranje varnostnih sil pa še vedno potekajo; je zelo zaskrbljen ne le zaradi aretacij, mučenja in umorov političnih nasprotnikov, ampak tudi glede nadaljevanja zastoja pogajanj o iranskem jedrskem programu ter poziva iransko vlado, da se vključi v resna pogajanja o jedrskem vprašanju; obžaluje, da so iranske oblasti preklicale obisk delegacije Evropskega parlamenta za Iran januarja 2010, in izraža svojo solidarnost s tistimi Iranci, ki še vedno javno zahtevajo spoštovanje človekovih pravic in večje demokratične svoboščine v svoji državi ter s tem tvegajo življenje; obsoja prizadevanja Irana za oviranje svobode do obveščanja z motenjem tujih programov in interneta; poziva Svet in Komisijo, da preučita sankcije proti posameznim članom uprave in varnostnim službam, odgovornim za razširjene kršitve človekovih pravic, ter oblikujeta ukrepe v podporo tistim udeležencem "Zelenega gibanja", ki so preganjani oziroma izgnani;

64. je seznanjen s stalno rastjo gospodarskih odnosov med EU in Kitajsko ter s povečanjem stikov med ljudmi; obenem ostaja zelo zaskrbljen zaradi pomanjkanja pripravljenosti kitajskih organov, da obravnavajo številne kršitve človekovih pravic in zagotovijo, da državljani uživajo osnovne pravice in svoboščine;

65. pozdravlja prizadevanja Tajpeja in Pekinga za izboljšanje odnosov med Kitajsko in Tajvanom, kar prispeva k povečani stabilnosti in varnosti v vzhodni Aziji ter spodbuja obe strani, da dodatno okrepita dialog, praktično sodelovanje in vzpostavljanje zaupanja; pozdravlja deklaracijo Sveta z 8. maja 2009, ki ponovno poudarja podporo udeležbi Tajvana v SZO; močno podpira udeležbo Tajvana kot opazovalca v ustreznih mednarodnih organizacijah in dejavnostih, kot so ICAO in UNFCCC, kjer je udeležba Tajvana pomembna za EU in svetovne interese;

66. potrjuje svojo trdno podporo krepitvi strateških odnosov med EU in Indijo ter iskanju nadaljnjih poti pri nadgrajevanju odnosov na skupnih interesnih področjih v gospodarskem, političnem, varnostnem in trgovinskem sektorju;

67. priznava, da ima ASEAN vedno pomembnejšo vlogo pri spodbujanju regionalne stabilnosti in blaginje; meni, da imata EU in ASEAN, ki se zavzemata za regionalno povezovanje, velike možnosti za sodelovanje; ugotavlja, da so ukrepi za pospešitev gospodarskih in trgovinskih odnosov med Unijo in ASEAN potrebni za utrditev splošnih odnosov med tema dvema regijama ter za spodbujanje nadaljnjega napredka v zvezi s političnim sodelovanjem in varnostjo in izboljšanjem demokracije in človekovih pravic ter nadaljnjega napredka na področju energije in okolja, družbeno-kulturnem področju ter področju sodelovanja in razvoja;

Afrika

68. z velikim zadovoljstvom ugotavlja, da operacija EU NAVFOR Atalanta z varovanjem najetih plovil Svetovnega programa za hrano, ki dostavljajo pomoč Somaliji, plovil, ki prevažajo tovor, pomemben za operacijo Afriške unije za podporo miru v Somaliji, in drugih ogroženih plovil še naprej uspešno prispeva k pomorski varnosti ob somalijski obali; pozdravlja sklep Sveta o podaljšanju mandata operacije do 12. decembra 2010; podpira pripravo operacije kriznega upravljanja, ki bo prispevala k usposabljanju nacionalnih varnostnih sil somalijske prehodne zvezne vlade; poudarja, da je treba usposobljene varnostne sile vključiti v državne strukture in strukture poveljevanja, tako da se po svoji vrnitvi ne bodo obrnile proti vladi, ki naj bi jo ščitile;

Latinska Amerika

69. spet opozarja na predlog iz svoje resolucije s 15. novembra 2001 o vsestranskem partnerstvu in skupni strategiji odnosov med EU in Latinsko Ameriko[6] (ki ga je ponovil v svojih resolucijah z dne 27. aprila 2006[7] in 24. aprila 2008[8], sprejetih v povezavi z vrhunskimi srečanji EU-LAK na Dunaju in v Limi), in sicer za pripravo evro-latinskoameriške listine za mir in varnost, ki bi na podlagi ustanovne listine Organizacije združenih narodov omogočila skupne politične, strateške in varnostne ukrepe in pobude; poziva Svet in Komisijo, naj sprejmeta ukrepe za uresničitev tega ambicioznega cilja in podpreta ta predlog na naslednjem vrhunskem srečanju EU-LAK, ki bo maja 2010 v Madridu;

70. meni, da morajo biti prednostne naloge takojšen podpis pridružitvenega sporazuma z državami Srednje Amerike in večstranskega sporazuma z državami Andske skupnosti ter napredek v pogajanjih o pridružitvenem sporazumu z Mercosurjem;

°

°         °

71. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju Organizacije združenih narodov, generalnemu sekretarju Nata, predsedniku parlamentarne skupščine Nata, predsedujočemu OVSE, predsedniku parlamentarne skupščine OVSE, predsedniku parlamentarne skupščine Zahodnoevropske unije (ZEU), predsedniku odbora ministrov Sveta Evrope in predsedniku parlamentarne skupščine Sveta Evrope.

• [1]  UL C 139, 14.6.2006, str. 1.
• [2]  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0254.
• [3]  Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0074.
• [4]  Sprejeta besedila, P7_TA-PROV(2009)0057.
• [5]  UL C 298, 30. 11. 2002, str. 1.
• [6]  UL C 140 E, 13. 6. 2002, str. 569.
• [7]  UL C 296 E, 6. 12. 2006, str. 123.
• [8]  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0177.

MANJŠINSKO MNENJE

v skladu s členom 52(3) poslovnika

Konfederalna skupina Evropske združene levice - Zelene nordijske levice

Čeprav je v poročilu predlaganih nekaj manjših izboljšav, kot recimo glede nadzora EP nad skupno zunanjo in varnostno politiko, temu poročilu popolnoma nasprotujemo, saj:

– zagovarja in še bolj spodbuja militarizacijo kot osrednji element skupne zunanje in varnostne politike,

– spodbuja sinergijo civilnih in vojaških zmogljivosti,

– pozdravlja spremembe, ki jih je izvajanje Lizbonske pogodbe prineslo na področju zunanjih zadev, vključno z vsemi institucionalnimi spremembami, kot so evropska služba za zunanje delovanje in nova funkcija podpredsednice/visoke predstavnice; posledično pozdravlja nadaljnji premik EU k večji militarizaciji,

– zagovarja krepitev sodelovanja med EU in Natom, ki temelji na sporazumih Berlin Plus, po katerih lahko EU uporablja zmogljivosti Nata, kar obema organizacijama omogoča posredovanje v krizah z vojaškimi sredstvi, ter razvoj bolj strateškega dialoga v tej smeri,

– podpira enostransko razglasitev neodvisnosti Kosova in vlogo misije EULEX,

– pozdravlja delo misije EUNAVFOR Atalanta ob somalijski obali.

Zahtevamo:

– civilno EU in strogo razdelitev EU in Nata,

– skupno zunanjo in varnostno politiko, ki bo temeljila na miroljubnih načelih,

– spoštovanje mednarodnega prava,

– uporabo izdatkov za vojsko za civilne namene,

– zaprtje vseh vojaških oporišč v Evropi.

Willy Meyer, Sabine Lösing in Takis Hadjigeorgiou

MNENJE Odbora za proračun (28.1.2010)

za Odbor za zunanje zadeve

o letnem poročilu o skupni zunanji in varnostni politiki za leto 2008
(2009/2057(INI))

Pripravljavka mnenja: Nadežda Nejnski (Nadezhda Neynsky)

POBUDE

Odbor za proračun poziva Odbor za zunanje zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.   obžaluje, da kljub vse večjemu pomenu skupne zunanje in varnostne politike za vlogo EU kot svetovnega akterja znaša realizacija proračuna za to politiko za leto 2008 289 milijonov EUR, kar je manj kot 4 % realizacije celotnega razdelka 4; poudarja, da sta sprejetje proračunskega okvira za skupno zunanjo in varnostno politiko ter njegova razdelitev po posameznih proračunskih vrsticah omejena z določbami točke 42 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju[1], ki med drugim določa minimalni znesek v primeru, da veji proračunskega organa ne dosežeta dogovora, in prepoveduje uvrstitev proračunskih sredstev v rezervo; v zvezi s tem znova izraža zaskrbljenost glede medvladne narave te politike, ki jo usmerjajo sklepi Sveta na podlagi njegovih napovedi, financira pa se iz proračuna EU;

2.   je tudi prepričan, da redni posveti med Parlamentom ter predsednikom političnega in varnostnega odbora, predvideni v točki 43 medinstitucionalnega sporazuma, ne bi smeli biti namenjeni samo izmenjavi stališč do potekajočih misij skupne zunanje in varnostne politike, temveč tudi oceni uspehov in pomanjkljivosti dokončanih misij ter oblikovanju proaktivnega pristopa k prihodnjim potrebam na področju skupne zunanje in varnostne politike, takšen pristop pa bi med drugim prispeval k natančnejši oceni finančnih vidikov misij;

3.   glede na omenjeno je prepričan, da bi morala Evropska unija v čim večji meri izkoristiti izkušnje dokončanih misij in pri tem upoštevati vse vidike (finance, napovedi, izvajanje, upravno organizacijo itd.) ter tako vzpostaviti skupen arhiv misij zunanje in varnostne politike, ki bi olajšal proces odločanja;

4.   je prepričan, da bi imel obsežnejši in celovitejši pristop k letnim poročilom o skupni zunanji in varnostni politiki, še zlasti k poglavjem o regionalnih skupinah in partnerjih ter o povezavah med misijami skupne zunanje in varnostne politike ter skupne varnostne in obrambne politike in drugih instrumentov za krepitev vloge EU kot globalnega akterja, dodano vrednost; takšen zorni kot bi med drugim omogočil boljši pregled nad celotnim prispevkom iz proračuna EU v določeni regiji;

5.   povsem podpira že opravljena prizadevanja za oblikovanje smernic in izmenjavo zgledov iz prakse, s čimer naj bi izboljšali splošno usposabljanje uslužbencev; je prepričan, da bo večja jasnost in usklajenost glede uslužbencev na terenu prispevala k boljšemu poteku misij in olajšala začasno premestitev uradnikov, državljanov EU, kar je s čisto proračunskega vidika ugodnejša rešitev kot mednarodni pogodbeni uslužbenci;

6.   poudarja, da bi lahko posebni predstavniki EU odigrali ključno vlogo in prinesli dodano vrednost v zvezi z uvedbo nove zunanje politike po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe (optimalno usklajevanje financiranja Skupnosti s sklepi Sveta, boljše usklajevanje notranje politike in boljše zastopstvo v tujini ipd.); poudarja, da je glede na to dvojno zastopstvo prvi – vendar ne edini – korak, ki ga je treba narediti, da se ustvari ekonomija obsega ter poveča učinkovitost skupne zunanje in varnostne politike;

7.   znova opozarja, da Parlament trenutno nima orodij, da bi izpodbijal posamezne mandate posebnih predstavnikov EU, saj so v členu 19 03 06 na voljo proračunska sredstva za izvrševanje mandatov vseh posebnih predstavnikov; zato poziva k strožjemu parlamentarnemu nadzoru nad imenovanjem posebnih predstavnikov EU;

8.   znova izraža zaskrbljenost zaradi pomanjkanja preglednosti in informacij glede financiranja skupnih stroškov operacij EU vojaškega ali obrambnega značaja, saj mehanizem Atena očitno ne ponuja pregleda nad vsemi finančnimi učinki misij v okviru skupne zunanje in varnostne politike; zato pozdravlja vzpostavitev zagonskega sklada iz člena 41(3) Pogodbe o Evropski uniji in poziva, da se z njim opravi posvetovanje o upravljanju tega sklada v skladu s pristojnostmi EP na področju skupne zunanje in varnostne politike ter skupne obrambne in varnostne politike, kot določa člen 36 Pogodbe o Evropski uniji; poudarja, da večja udeležba Parlamenta pri opredeljevanju, spremljanju in nadaljnjem ukrepanju na področju skupne zunanje in varnostne politike izhaja tako iz medsebojnih povezav med skupno zunanjo in varnostno ter skupno obrambno in varnostno politiko, kot določa člen 42 Pogodbe o delovanju Evropske unije, kakor tudi iz okrepljenega parlamentarnega nadzora na nacionalni in evropski ravni, ki ga predvideva protokol št. 1 k omenjeni pogodbi;

9.   poudarja, da si je treba zaradi nekoliko omejenega proračuna za skupno zunanjo in varnostno politiko po najboljših močeh prizadevati za optimalno uporabo zmogljivosti brez razsipavanja sredstev; predlaga, da bi bilo dobro znova razmisliti o souporabi objektov za skladiščenje opreme in materiala ter prevoznih zmogljivosti;

10. pričakuje, da bodo zgoraj navedena vprašanja ustrezno upoštevana pri pogajanju o prilagoditvi medinstitucionalnega sporazuma in njegovih specifičnih točk, ki zadevajo financiranje skupne zunanje in varnostne politike.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	27.1.2010
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	25 1 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Damien Abad, Marta Andreasen, Francesca Balzani, Reimer Böge, Lajos Bokros, Giovanni Collino, Göran Färm, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazábal Rubial, Jens Geier, Ivars Godmanis, Ingeborg Gräßle, Carl Haglund, Jiří Havel, Sidonia Elżbieta Jędrzejewska, Sergej Kozlík, Vladimír Maňka, Barbara Matera, Sergio Paolo Francesco Silvestris, László Surján, Helga Trüpel, Derek Vaughan, Angelika Werthmann
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	François Alfonsi, Roberto Gualtieri, Giovanni La Via, Paul Rübig

• [1]  UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	23.2.2010
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	51 4 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Gabriele Albertini, Pino Arlacchi, Bastiaan Belder, Frieda Brepoels, Arnaud Danjean, Mário David, Michael Gahler, Marietta Giannakou, Andrzej Grzyb, Heidi Hautala, Richard Howitt, Anna Ibrisagic, Anneli Jäätteenmäki, Jelko Kacin, Ioannis Kasoulides, Tunne Kelam, Maria Eleni Koppa, Wolfgang Kreissl-Dörfler, Eduard Kukan, Krzysztof Lisek, Sabine Lösing, Mario Mauro, Kyriakos Mavronikolas, Willy Meyer, Francisco José Millán Mon, Alexander Mirsky, Annemie Neyts-Uyttebroeck, Norica Nicolai, Kristiina Ojuland, Ria Oomen-Ruijten, Pier Antonio Panzeri, Ioan Mircea Paşcu, Cristian Dan Preda, Libor Rouček, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Jacek Saryusz-Wolski, Werner Schulz, Adrian Severin, Marek Siwiec, Ernst Strasser, Charles Tannock, Zoran Thaler, Inese Vaidere, Johannes Cornelis van Baalen, Graham Watson
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Laima Liucija Andrikienė, Charalampos Angourakis, Elena Băsescu, Malika Benarab-Attou, Carlo Casini, Andrew Duff, Lorenzo Fontana, Roberto Gualtieri, Georgios Koumoutsakos, Luis Yáñez-Barnuevo García
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Bas Eickhout