POROČILO o poročilu o letni izjavi o območju evra 2009 in javnih financah

4.3.2010 - (2009/2203(INI))

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
Poročevalec: Sven Giegold

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o poročilu o letni izjavi o območju evra 2009 in javnih financah

(2009/2203(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije o letni izjavi o območju evra in priloženem delovnem dokumentu sekretariata Komisije o letnem poročilu o območju evra, oba z dne 7. oktobra 2009 (KOM(2009)0527 in SEC (2009)1313),

–   ob upoštevanju delovnega dokumenta sekretariata Komisije z dne 12. avgusta 2009 o javnih financah v EMU v letu 2009 (SEC(2009)1120),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. oktobra 2009 o dolgoročni vzdržnosti javnih financ za okrevajoče gospodarstvo (KOM(2009)0545),

–   ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 28. januarja 2009 o priporočilu Sveta za posodobitve širših smernic ekonomskih politik držav članic in Skupnosti v letu 2009 ter o izvajanju politik zaposlovanja držav članic (KOM(2009)0034),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. novembra 2008 o EMU@10: Prvih deset let ekonomske in monetarne unije ter prihodnji izzivi[1],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. marca 2009 o evropskem načrtu za oživitev gospodarstva[2],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne z dne 13. januarja 2009 o javnih financah v EMU v letih 2007 in 2008[3],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. julija 2008 o letnem poročilu Evropske centralne banke (ECB) za leto 2007[4],

–   ob upoštevanju člena 48 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A7-0031/2010),

A. ker države članice doživljajo najhujšo gospodarsko in družbeno krizo, odkar se je začel proces evropskega povezovanja,

B.  ker sta se stabilna valuta in zdrava fiskalna politika izkazali za koristni, saj blažita učinke krize v Evropi,

C. ker so bili fiskalna in monetarna politika ter stabilizacijski ukrepi v finančnem sektorju bistveni za ustalitev evropskega gospodarstva,

D. ker je časovno usklajevanje fiskalne politike in protikriznih ukrepov v G-20, EU in državah članicah pomagalo preprečiti poslabšanje razmer,

E.  ker je fiskalna politika mnogih držav članic prociklična,

F.  ker dejanska gospodarska politika EU obstaja samo za monetarno politiko in ker je usklajevanje fiskalne politike, ki je pretežno zadeva držav članic, omejeno,

G. ker so cene nafte, plina, rud in drugih neobnovljivih virov izjemno spremenljive, prispevajo k svetovnim neravnovesjem in so bile glavni razlog za prepreke pri doseganju ciljne inflacijske stopnje ECB v letu 2008, se pravi nižje od 2 %, vendar blizu tega deleža; ker bodo po pričakovanjih cene navedenih surovin srednjeročno še naraščale ter ogrozile makroekonomsko stabilnost v območju evra,

H. ker bodo v letu 2010 javni primanjkljaji držav članic strmo narasli na približno 7% BDP zaradi skupnega vpliva višjih odhodkov za avtomatske stabilizatorje in diskrecijske ukrepe v podporo gospodarstvu in finančnemu sektorju ter zaradi nižjih davčnih prihodkov; ker se leta 2011 pričakuje določeno izboljšanje v zvezi s primanjkljajem; ker pa nekatere države članice že pred krizo večkrat niso izpolnile meril iz pakta stabilnosti; ker je povratek k zdravim javnim financam nujen in je pogoj za stabilnost naše skupne valute,

I.   ker so bili stroški krize glavni razlog za ponovno poslabšanje javnih financ, medtem ko se je fiskalno ravnovesje večine držav članic pred krizo izboljšalo; ker pa je treba poudariti, da so imele nekatere države članice visok javni dolg že pred krizo,

J.   ker je bila proticiklična javna poraba nujna, da bi preprečili še resnejši upad gospodarstva, in je še vedno potrebna, da bi zagotovili gospodarsko stabilnost; ker sta prevelik strukturni proračunski primanjkljaj in prevelik javni dolg resni oviri za gospodarsko rast ter močno omejujeta porabo na področjih, kot so izobraževanje, oskrba, inovacije in javne storitve,

K. ker z uvedbo euroobmočja, ki jo je treba sicer pozdraviti, ni več mogoče prilagajati nacionalnih deviznih tečajev;

L.  ker je bil pakt stabilnosti in rasti zasnovan za uporabo v ugodnih in slabih razmerah, čeprav je v načrtih ukrepov skoraj nemogoče predvideti krizo tako izjemnih razsežnosti, vendar številne države članice niso upoštevale svojih obveznosti iz pakta in se na slabe razmere niso pripravile,

M. ker je zaradi globalizacije nujno, da območje evra prevzame učinkovito vlogo v svetovnem gospodarskem in finančnem upravljanju;

N. ker vse možnosti, ki jih nudi evro, na svetovni ravni niso v celoti izkoriščene, saj območje evra nima ustrezno opredeljene mednarodne strategije niti ni učinkovito mednarodno zastopano,

Monetarna politika

1.  je vznemirjen zaradi sedanjega in pričakovanega zmanjšanja zaposlenosti v Evropski uniji kljub izjemnim prizadevanjem monetarne in fiskalne politike; poudarja, da je treba poleg izrednih ukrepov za oživitev gospodarstva pospešiti strukturne reforme, ne pa z njimi zavlačevati, da bi evropski gospodarski trg in trg dela postala močnejša in bolj odporna na svetovne gospodarske pretrese;

2.  pozdravlja dejavno in prilagodljivo monetarno politiko ECB od oktobra 2008 naprej pri širitvi določb o likvidnosti na kreditne institucije;

3.  je zaskrbljen, da vse banke niso izrabile dodatne likvidnosti, ki so jo za lajšanje kreditnega krča, s katerim se sooča industrija ter predvsem mala in srednje velika podjetja, zagotovile ECB in druge centralne banke;

4.  pozdravlja okrepljeno sodelovanje med Svetom, ECB in evroskupino;

5.  je zaskrbljen zaradi gospodarskih posledic hitrega padca vrednosti ameriškega dolarja in kitajskega juana, ki ga je kitajska vlada nezakonito razvrednotila, za območje evra; je zaskrbljen zaradi možnosti prenapihnjenih cen premoženja v Aziji; poziva k okrepljenemu mednarodnemu makroekonomskemu dialogu za prilagoditev menjalnih tečajev, da bi zagotovili uravnoteženost svetovnega gospodarstva;

6.  poudarja, da se cilj stabilnosti cen lahko doseže le z ustrezno obravnavo temeljnih vzrokov inflacije; v zvezi s tem poudarja, da višje inflacije pred finančno krizo ni povzročilo prekomerno notranje povpraševanje, ampak porast cen energije in hrane, blaga in ter finančnega in nepremičninskega premoženja;

7.  poudarja, da disciplina zmerne rasti plač deluje tudi kot zavora za rast dohodka gospodinjstev in posledično tudi za zasebno potrošnjo; zato svari pred osredotočanjem le na zmernost plač, da bi dosegli stabiliziranje cen in ohranitev konkurenčnosti; opozarja, da je večja svetovna konkurenca že prispevala k zniževanju plač, medtem ko so višje cene blaga in energije zmanjšale kupno moč potrošnikov v EU; poudarja, da bi se realne plače zviševale skladno z rastjo produktivnosti, s čimer bi zagotovili dolgoročno stabilnost delitve prihodkov;

8.  ponovno poziva k boljšemu usklajevanju med WTO, Mednarodnim denarnim skladom, Odborom za finančno stabilnost in Skupino Svetovne banke za boj proti špekulacijam ter soočanje z izzivi, ki jih predstavlja gospodarska kriza;

9.  ponovno opozarja, da nihanja menjalnih tečajev ovirajo oživitev svetovnega gospodarstva in da je usklajevanje monetarne politike bistveno za preprečevanje finančnih neravnovesij, ki bi lahko povzročila makroekonomsko nestabilnost; poziva, naj se pod pokroviteljstvom Mednarodnega denarnega sklada organizira svetovna monetarna konferenca kot forum za svetovna posvetovanja o monetarnih vprašanjih;

Boljše usklajevanje in sodelovanje na področju gospodarske politike

10. je tako kot Komisija zaskrbljen zaradi velikih neravnovesij v zvezi z razvojem stroškov na enoto dela, stopnjo rasti produktivnosti, vedno bolj neenako porazdelitvijo dohodka in bogastva, tekočimi računi in razlikami v obrestnih merah v EU in območju evra ter ker ni na voljo učinkovitih mehanizmov za preprečevanje rasti teh neravnovesij;

11. kot je predlagano v delovnem dokumentu sekretariata Komisije, ki je priložen sporočilu Komisije z dne 7. maja 2008 o EMU@10: dosežki in izzivi po desetih letih obstoja ekonomske in monetarne unije (KOM(2008)0238), poziva Komisijo, naj oblikuje diagnostična orodja in kazalce za učinkovitejše spremljanje in ocenjevanje pomembnih gospodarskih dogodkov v državah članicah, ki bodo vključevali večstransko spremljanje stroškov dela na enoto, realnih menjalnih tečajev, finančnih trgov in politik, ki vplivajo na konkurenčnost;

12. ugotavlja, da je Komisija v letni izjavi o območju evra za leto 2009 izjavila, da jo skrbijo neravnovesja, ki so nastala v območju evra, in da je Komisija identificirala dva velika vira neravnovesij: po eni strani je model rasti, ki je osredotočen na konkurenčen izvozni sektor, ki ga ne podpira domače povpraševanje, ranljiv, po drugi strani pa so morda v nekaterih državah s primanjkljajem nastala neravnovesja v obliki pritiska čezmernega domačega povpraševanja, višanja cen nepremičnin in razraščanja gradbenega sektorja; zato predlaga, da Komisija prouči možnosti za učinkovito izboljšanje gospodarskega upravljanja na območju evra, vključno z vzpostavitvijo novih mehanizmov za preprečevanje ponovne čezmerne rasti takšnih neravnovesij v prihodnosti in asimetričnih šokov, h katerim ta neravnovesja prispevajo;

13. poudarja, da je Komisija v svoji letni izjavi o območju evra za leto 2009 jasno izjavila, da se obstoječi mehanizem usklajevanja politike znotraj območja evra v krizi ni najbolje obnesel; se strinja z mnenjem Komisije, da sta širitev in poglabljanje makroekonomskega nadzora nujno potrebna za spodbuditev usklajenega odziva na krizo;

14. pozdravlja uporabo skladov Evropske investicijske banke (EIB) in skupne, a različne prispevke držav članic k proticiklični javni porabi med krizo, ki so bili porabljeni za delno izravnavo po obsegu omejenega evropskega proračuna; vendar svari pred prekomernim zatekanjem k EIB, ker bi s tem obšli proračunski postopek in preprečili Evropskemu parlamentu, da bi podal svoje mnenje o usmerjenosti predvidenih odhodkov; zato opozarja, da EIB ne bi smela postati nadomestilo za proračun EU;

15. se strinja s Komisijo, da so nadzor in ureditev finančnih trgov, fiskalna disciplina ter omejitev notranjih in zunanjih primanjkljajev nujni za uspešen razvoj EMU;

16. poudarja, da je treba celovito uporabljati pravila pakta stabilnosti in rasti, obenem pa ugotavlja, da pravila iz pakta stabilnosti in rasti obravnavajo le javni primanjkljaj in javni dolg; poudarja, da ta instrument fiskalnega usklajevanja le deloma obravnava pomembnejše vzroke za gospodarska neravnovesja v območju evra; zato meni, da bi moralo fiskalno usklajevanje preseči zdajšnje področje veljavnosti pakta stabilnosti in rasti;

17. poudarja, da sedanja gospodarska in finančna kriza ter okrepljeno finančno usklajevanje med državami članicami, ki so že sprejele evro, ne bi smeli povzročiti izolacije območja evra;

18. ponavlja svoje stališče, da bi moralo gospodarsko usklajevanje potekati v obliki integrirane evropske strategije za gospodarstvo in zaposlovanje na podlagi prihodnje strategije EU 2020, integriranih smernic, strategije za trajnostni razvoj in programov stabilnosti in konvergence;

Javne finance

19. izraža veliko zaskrbljenost zaradi nevzdržnega obsega in napovedanega hitrega naraščanja javnega dolga v letih 2010 in 2011;

20. poudarja potrebo po učinkoviti uporabi novih določb iz člena 136 Pogodbe o delovanju Evropske unije, da bi izboljšali gospodarsko usklajevanje in upravljanje v območju evra; z veseljem pričakuje, da bosta Komisija in predsednik evroskupine v zvezi s tem sprejela konkretne predloge;

21. pozdravlja prvo letno poročilo Evropskega svetovalnega organa za upravljanje statističnih podatkov in se med drugim strinja z njegovo ugotovitvijo, da si je treba prizadevati za pravne temelje za strokovno neodvisnost nacionalnih statističnih organov v tistih državah članicah, kjer to še ni zagotovljeno; se veseli ocene Komisije (Eurostat) v okviru letnega spremljanja izvajanja kodeksa ravnanja, kot je določeno v priporočilu Komisije o neodvisnosti, celovitosti in odgovornosti statističnih organov držav članic in Skupnosti (KOM(2005)0217 končno);

22. je zaskrbljen zaradi manjše zmožnosti držav članic, da bi lahko kljubovale prihodnjemu upadu gospodarstva ter prispevale k nujno potrebnim naložbam v znanje, modernizacijo industrijskega sektorja in v trajnostni razvoj;

23. se strinja, da je s prožnejšim okvirom prenovljeni pakt stabilnosti in rasti iz leta 2005 ustrezno orodje za usklajevanje „izstopnih strategij“ in zagotavljanje zadostnega manevrskega prostora v času gospodarskega upada za konsolidacijo gospodarskega oživljanja; kljub temu meni, da je treba po koncu sedanje recesije ob upoštevanju prenovljenega pakta stabilnosti in rasti okrepiti preventivni del pakta, da bi zagotovili, da se države članice dejansko vzdržijo procikličnih politik v obdobjih rasti;

24. poudarja, da bi morala Komisija pri ocenjevanju programov držav članic za konvergenco in stabilnost upoštevati sklepe iz svojega sporočila o dolgoročni vzdržnosti javnih financ za okrevajoče gospodarstvo (KOM(2009)0545);

25. podpira dejstvo, da Komisija uporablja postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem, da bi zmanjšala javni primanjkljaj, in poudarja pomen pravočasnih, ambicioznih, konkretnih in merljivih programov za usklajevanje javnih financ v državah članicah, ki se bodo začeli leta 2010 in 2011;

26. je zelo zaskrbljen nad razvojem proračunskega primanjkljaja v Grčiji in zahteva, da se pri prihodnjih širitvah območja evra upoštevajo pridobljene izkušnje, zlasti glede kakovosti statističnih podatkov;

27. meni, da bi države članice, ki imajo težave z vzdržnostjo javnih financ, morale biti v prvi vrsti odgovorne za njihovo reševanje, predvsem z ustreznejšo fiskalno politiko, in poziva države članice, naj z odločnimi ukrepi za zapolnjevanje vrzeli v trajnosti, ki so nastale zaradi visoke zadolženosti in stroškov, povezanih s staranjem prebivalstva, pospešijo reforme;

28. poudarja, da nekatere pomanjkljivosti zgradbe EMU in do neke mere tudi gospodarska politika nekaterih držav članic območja evra ter partnerskih tretjih držav državam članicam otežujejo, da bi uredile svoje finančne razmere; ponovno poudarja, da je treba povečati obseg sedanjega mehanizma za usklajevanje politik v območju evra, predvsem za soočanje s sedanjimi in prihodnjimi gospodarskimi neravnovesji in razhajanji v območju evra; v zvezi s tem obžaluje, da ne obstajajo zavezujoče obveze med vladami za usklajevanje v območju evra;

29. poziva Komisijo, naj predlaga niz ukrepov, ki bodo državam članicam pomagali ponovno doseči ravnovesje v javnih računih ter financirali javne naložbe z:

(a) evro obveznicami ali podobnimi ukrepi, da bi znižali stroške obresti za servisiranje javnega dolga, saj se razlike v obrestnih merah med državami članicami niso spustile pod raven iz obdobja pred krizo;

(b) spodbujanjem k davčnemu sodelovanju med državami članicami, ki bo vključevalo časovni načrt za uvedbo skupne konsolidirane davčne osnove za pravne osebe;

(c) uvedbo poročanja vsake države o dobičku družb in davkov, plačanih v zvezi z njim;

30. ponavlja svoje mnenje, da bi morale vlade držav članic pri sprejemanju državnega proračuna upoštevati integrirane smernice in specifična priporočila za posamezne države, pa tudi splošne proračunske razmere v območju evra; treba bi bilo uskladiti različne nacionalne davčne koledarje in glavne predpostavke v napovedih, na katerih temeljijo, da bi se izognili razlikam, ki bi jih povzročila uporaba različnih makroekonomskih napovedi (npr. glede svetovne rasti, rasti EU, cene sodčka nafte, obrestnih mer) in drugih parametrov;

31. poziva Komisijo in države članice, naj si prizadevajo za opredelitev orodij za boljšo primerljivost nacionalnih proračunov glede porabe v različnih kategorijah;

32. poziva Komisijo, naj čim prej poda konkreten predlog, kako bi lahko bil finančni sektor udeležen pri stroških krize;

33. poziva ECB, Komisijo in države članice območja evra, naj spodbujajo proces gospodarskega in monetarnega vključevanja znotraj EU ter naj podprejo širitev območja evra;

34. poziva ECB, naj podpre prizadevanja držav članic zunaj območja evra za sprejetje evra, predvsem pri državah članicah, ki so pokazale, da lahko vzdržujejo dobro in stabilno davčno disciplino;

Spoprijem z odvisnostjo od virov in ustvarjanje več novih delovnih mest v modernih in okoljsko trajnostnih panogah

35. ponovno opozarja, da kriza ni izgovor za zavlačevanje pri iskanju rešitev za podnebne spremembe in slabšanje okolja; poudarja, da bi lahko zavlačevanje pri ukrepanju drago stalo v gospodarskem in okoljskem smislu ter da je povečanje učinkovitosti energije in virov ter preusmeritev k trajnostnim obnovljivim virom najboljši način, da bi omejili odvisnost od nezadostnih sredstev, hkrati pa ustvarili nova delovna mesta v modernih in okoljsko trajnostnih panogah;

36. poziva države članice in Komisijo, naj bistveno povečajo prizadevanja v tej smeri, ter ECB in Komisijo, naj vključita to vprašanje v svoje redno gospodarsko poročanje;

37. poziva evroskupino, naj sprejme potrebne ukrepe, da bi državam članicam, ki si želijo postati del območja evra in izpolnjujejo pogoje za vstop, to omogočila;

Zunanje zastopanje območja evra

38. ponovno opozarja na svoje stališče, da prizadevanja za približanje skupnemu mednarodnemu zastopanju območja evra kljub krizi niso zelo napredovala;

39. izraža mnenje, da bodo program ukrepov EMU med drugim zaznamovali izzivi, ki nastajajo zaradi gospodarskega vzpona nekaterih azijskih držav; obžaluje pomanjkanje napredka pri izboljševanju zunanjega zastopanja območja evra kljub naraščajoči vlogi evra kot rezervne valute v svetu; poudarja, da mora območje evra pripraviti mednarodno strategijo, ki bo ustrezala mednarodnemu položaju njegove valute;

40. poudarja, da je treba obravnavati tudi svetovna neravnovesja, ki so povezana z nihanjem menjalnih tečajev med, med drugim, ameriškim dolarjem, kitajskim juanom in evrom, da bi v prihodnosti preprečili finančne krize; poziva evroskupino, Svet in ECB, da ustrezno poglobijo usklajevanje med dejavnostmi na področju politike deviznih tečajev;

41. poudarja pomen sklepov skupine G20 o svetovnih neravnovesjih in o tem, kako naj vsako gospodarsko območje uravnoteži svoje gospodarstvo; poudarja pomen menjalnih tečajev pri pripravi naslednjih vrhunskih srečanj skupine G20; meni, da bi morale biti te priprave znotraj EU bolj pregledne ter da bi moral biti Parlament o njih obveščen;

°

° °

42. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, parlamentom držav članic, evroskupini, Evropski centralni banki ter Evropski investicijski banki.

• [1]       Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0543.
• [2]       Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0123.
• [3]       Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0013.
• [4]       Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0357.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	23.2.2010
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	39 4 2
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Burkhard Balz, Sharon Bowles, Udo Bullmann, Nikolaos Chountis, George Sabin Cutaş, Rachida Dati, Leonardo Domenici, Derk Jan Eppink, Diogo Feio, Markus Ferber, Elisa Ferreira, Vicky Ford, José Manuel García-Margallo y Marfil, Jean-Paul Gauzès, Sven Giegold, Sylvie Goulard, Enikő Győri, Liem Hoang Ngoc, Jürgen Klute, Rodi Kratsa-Tsagaropoulou, Werner Langen, Astrid Lulling, Hans-Peter Martin, Arlene McCarthy, Íñigo Méndez de Vigo, Sławomir Witold Nitras, Antolín Sánchez Presedo, Olle Schmidt, Edward Scicluna, Peter Simon, Peter Skinner, Theodor Dumitru Stolojan, Kay Swinburne, Ramon Tremosa i Balcells, Corien Wortmann-Kool
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Thijs Berman, Sophie Briard Auconie, David Casa, Sari Essayah, Robert Goebbels, Sophia in ‘t Veld, Syed Kamall, Philippe Lamberts, Olle Ludvigsson, Gay Mitchell, Werner Schulz