POROČILO o predlaganju Ladislava Balka za člana Računskega sodišča

17.3.2010 - (C7‑0023/2010 – 2010/0811(NLE))

Odbor za proračunski nadzor
Poročevalka: Inés Ayala Sender
PR_NLE_art108

Postopek : 2010/0811(NLE)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A7-0037/2010
Predložena besedila :
A7-0037/2010
Razprave :
Sprejeta besedila :

PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlaganju Ladislava Balka za člana Računskega sodišča

(C7‑0023/2010 – 2010/0811(NLE))

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 286(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C7-0023/2010),

–  ob upoštevanju dejstva, da se je Odboru za proračunski nadzor na seji dne 15. marca 2010 predstavil kandidat, ki ga Svet predlaga za člana Računskega sodišča,

–   ob upoštevanju člena 108 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A7‑0037/2010),

A. ker Ladislav Balko izpolnjuje pogoje, ki jih določa člen 286(1) PDEU,

1. odobri predlog Sveta, da se Ladislava Balka imenuje za člana Računskega sodišča;

2. naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in v vednost Računskemu sodišču, kot tudi drugim institucijam Evropske unije in revizorskim organom držav članic.

PRILOGA 1: ŽIVLJENJEPIS LADISLAVA BALKA

Ladislav Balko

Rojen je bil leta 1954 v kraju Slepčany na Slovaškem.

Diplomiral je s področja prava na Univerzi Komenskega v Bratislavi. Pozneje je doktoriral iz prava ter postal izredni profesor finančnega in trgovinskega prava.

Večino poklicne poti se je ukvarjal z vprašanji financ. Od leta 1990 je delal kot bančnik in strokovnjak za javne finance, tako na praktičnem kot na teoretičnem področju.

V letih 1990 in 1991 je bil vodja pravne službe carinske uprave Republike Slovaške. Od leta 1991 do leta 1999 je delal na več vodilnih položajih, med drugim kot namestnik generalnega direktorja največje slovaške komercialne banke – Všeobecná úverová banka (VÚB). Med letoma 2001 in 2004 je bil namestnik guvernerja in član upravnega odbora Izvozno-uvozne banke Republike Slovaške. Leta 2003 je postal izvršni direktor vladne agencije za tuje naložbe in trgovino (SARIO). Na teh položajih se je posvečal praktičnim vprašanjem s področja investicijskih spodbud in državne pomoči.

Doslej najvišji položaj v bančnem sektorju je zasedel v obdobju 2004–2006, ko ga je vlada imenovala za člana bančnega sveta, najvišjega upravnega organa slovaške centralne banke – Narodne banke Slovaške (NBS).

Zaradi poklicnih izkušenj, ki jih je pridobil kot strokovnjak na področju financ, je leta 2006 postal svetovalec predsednika vlade Republike Slovaške za finance in neposredne tuje naložbe. V tej vlogi deluje na področju vladnega vodenja javnih financ, proračuna, strukturnih skladov in drugih sorodnih tem. Od leta 2006 je bil tudi podpredsednik upravnega odbora državne banke Slovenská záručna a rozvojová banka (SZRB). Leta 2008 ga je vlada imenovala za člana svojega odbora za cene. Tako je edini bančnik na Slovaškem, ki je deloval v najvišjih upravnih organih treh finančnih ustanov v državni lasti (EXIMBANKA, NBS, SZRB). V okviru položajev v bančništvu je bil tudi član več nadzornih svetov, kjer je opravljal nadzor in spremljanje finančnega poslovodenja.

Kot svetovalec predsednika vlade je sodeloval v procesu uvajanja evra na Slovaškem. Bil je tudi član delovne skupine za zakonodajo in delovne skupine za komunikacijo. Napisal je izjavo o nacionalnem soglasju za uvedbo in uporabo evra na Slovaškem, organiziral pa je tudi več konferenc na to temo.

Poleg praktičnega udejstvovanja na področju financ je dejaven tudi kot teoretik, saj kot predstojnik oddelka za finančno pravo pravne fakultete Univerze Komenskega v Bratislavi pripravlja predavanja za pravne strokovnjake s področja proračuna, finančnega nadzora, davkov, pristojbin, carin, valut in finančnih trgov. O teh temah je napisal več znanstvenih in strokovnih člankov ter priročnikov o finančnem pravu.

Dr. prava Ladislav Balko, izredni profesor

Rojen 20. maja 1954 v občini Slepčany v okrožju Zlaté Moravce.

1978: dokončal študij na pravni fakulteti Univerze Komenskega v Bratislavi in se zaposlil kot pravnik v generalni upravi podjetja Hydinársky priemysel [perutninska industrija] GRT v Bratislavi.

1.      Leta 1980 je opravil ustni zagovor in pridobil naziv doktor prava.

2.      Od septembra 1980 do marca 1990 je bil urednik na češkoslovaški radijski postaji Československý Rozhlas v Bratislavi.

3.      1990-1991: vodja pravne službe slovaške carinske uprave.

4.      Akademsko leto 1994/1995: začel je predavati na pravni fakulteti Univerze Komenskega v Bratislavi, na oddelku za poslovno, finančno in gospodarsko pravo, s poudarkom na finančnem pravu in zakonodaji o finančnih trgih.

5.      Na pravni fakulteti Univerze Komenskega v Bratislavi je zagovarjal disertacijo z naslovom „Posojilo kot institut bančne zakonodaje“. Trenutno predava finančno pravo na pravni fakulteti Univerze Komenskega in je predstojnik oddelka za finančno pravo. Napisal je več monografij s tega področja. Kot vodja skupine avtorjev je sodeloval pri izdaji priročnika za finančno pravo (2005). Je avtor več publikacij o bančni zakonodaji (2000), zakonodaji o finančnih trgih (2001) ter poslovnem in finančnem pravu, pa tudi predavanj na fakulteti za množične medije sporočanja na Univerzi sv. Cirila in Metoda v Trnavi (2001), predavanja o temeljih prava za bančne delavce na inštitutu za izobraževanje v bančništvu pri Narodni banki Slovaške (2001) in predavanja o strukturnih skladih s slovaškega pravnega vidika (2004). Je soavtor več publikacij in učbenikov: Račun, ček, akreditiv (1993), Temelji bančne zakonodaje (2001), Ureditev osnovnih bančnih dejavnosti (2001), Carinska zakonodaja (2001), Temelji davčne, trošarinske in carinske zakonodaje (2001), „Izvozno zavarovanje? Zakaj ne! (2002), Ureditev finančnih trgov v slovaškem pravnem sistemu – zakonodaja o finančnih trgih (2003), Osnove državnih financ (2006), „zvezni“ učbenik o finančnem pravu (2006). Skupaj je avtor približno 170 publikacij, monografij ter akademskih in strokovnih študij in člankov. Je član več uredniških odborov in je sodeloval na številnih nacionalnih in mednarodnih konferencah, simpozijih in seminarjih. Na strokovnem področju je osredotočen na finančno pravo in javne finance.

6.      Leta 2002 je postal predavatelj na pravni fakulteti Univerze Komenskega v Bratislavi.

7.      V bančnem sektorju se je 1. julija 1991 zaposlil v banki VÚB kot menedžer na oddelku za posojila in depozite. Od julija do decembra 1991 je delal v bratislavski podružnici banke VÚB kot svetovalec za posojila in se je ukvarjal s kreditiranjem za mala in srednja podjetja.

a.      Junija in julija 1992 je bil na študijskem obisku v ZDA, kjer se je ukvarjal s študijskim programom na kmetijskem ministrstvu v Washingtonu in programom financiranja kmetijstva v Columbusu v Ohiu.

b.      Oktobra 1992 je postal direktor za sistemske analize na oddelku za poslovanje s podjetji na sedežu banke VÚB, kjer je bil odgovoren za vodenje kreditnih in depozitnih postopkov, zlasti za velike poslovne stranke banke VÚB.

c.  Maja in junija 1993 je bil na študijskem obisku v Chicagu v ZDA, kjer je delal v First Bank of Chicago in na Univerzi v Illinoisu (Urbana–Champaign), posvečal pa se je predvsem portfeljskemu prestrukturiranju in bančništvu, konverziji dolgov in izterjavi bančnih posojil s stečajem.

d.      Leta 1993 je dobil nalogo, da vzpostavi skupino za posojila z velikim kreditnim tveganjem, 1. aprila 1994 pa je postal direktor oddelka za kreditna tveganja banke VÚB, ki se ukvarja s tveganimi posojili v približni vrednosti od 25 milijard slovaških kron. Na tem položaju je bil neposredno nadrejen 34 zaposlenim na sedežu banke in približno 80 zaposlenim v njenih podružnicah. Pri svojem delu z visoko rizičnimi posojili je reševal vprašanja prestrukturiranja posojil banke VÚB naslednjim podjetjem: ZTS Martin, ZTS Dubnica nad Váhom, Calex Zlaté Moravce, Smrečina Banská Bystrica, VSS Košice, Magnetech Hačava, Tatra Bánovce nad Bebravou, ZDA Partizánske, SVL Žilina, ZVL – Kysucké Nové Mesto, Novofruct Nové Zámky, Vihorlat Snina, Tokay Slovenské Nové Mesto itd. Med njegove pristojnosti je sodila priprava predlogov za prestrukturiranje dolga za velika podjetja. Bil je tudi član nadzornih svetov podjetij CEB Holding Partizánske, a.s., Nový Calex, a.s., ZTS Hriňová a.s., VÚB Factoring, a.s. in Transpetrol, a.s.

e.      Leta 1993 je sodeloval pri ustanovitvi hčerinske družbe VÚB – Factoring, a.s. in postal eden prvih predsednikov upravnega odbora.

f.      Leta 1997 je postal namestnik generalnega direktorja banke VÚB, a.s., na oddelku za bančno logistiko, kjer je vodil štiri službe, vključno s pravno, in 104 zaposlene. Na tem položaju je postal član kreditne komisije, ki lahko odobri posojila v skupni vrednosti več kot 100 milijonov slovaških kron, v glavnem velikim podjetjem.

g.      Po organizacijskih spremembah leta 1999 in odpravi položaja namestnika generalnega direktorja je postal direktor pravne službe.

8.      Avgusta 1991 je pridobil licenco za odvetnika na področju trgovinskega prava.

9.      Od 1. februarja 2000 je registriran kot odvetnik pri slovaški odvetniški zbornici.

10.    Leta 1997 je bil izvoljen za podpredsednika Slovaškega inštituta za stečajno pravo.

11.    Leta 2001 ga je slovaška vlada imenovala za namestnika guvernerja Eximbanke, kjer je bil odgovoren za zavarovalniške posle Eximbanke SR. Med letoma 2001 in 2004 je bil član upravnega odbora Eximbanke SR.

12.    Leta 2003 ga je slovaška vlada imenovala v svet direktorjev Eximbanke SR.

13.    Leta 2003 je postal generalni direktor Slovaške agencije za investicije in trgovino (SARIO).

14.    29. septembra 2004 ga je slovaška vlada imenovala v svet direktorjev Narodne banke Slovaške.

PRILOGA 2: ODGOVORI LADISLAVA BALKA NA VPRAŠALNIK

Ladislav BALKO/ REPUBLIKA SLOVAŠKA

Odgovori na vprašalnik

Strokovne izkušnje

1. Navedite svoje poglavitne strokovne izkušnje s področja javnih financ, upravljanja ali revizije upravljanja.

V nadaljevanju navajam pregled mojih strokovnih dejavnosti pri postopkih zbiranja in upravljanja javnih financ, pa tudi mojih akademskih dejavnosti v vlogi izrednega profesorja finančnega prava, v kateri sem prispeval k izobraževanju in usposabljanju strokovnjakov na področjih proračuna, davkov, carin, finančnega nadzora in finančnih trgov.

a) Kot vodja pravne službe carinske uprave Republike Slovaške na začetku 90-ih let prejšnjega stoletja sem pridobil izkušnje s področja carin. Pozneje sem zasedal različne vrhunske vodilne funkcije, kar mi je ponudilo možnost sodelovanja pri postopkih zbiranja in upravljanja sredstev državnega proračuna. Sodeloval sem tudi z največjo komercialno banko na Slovaškem – VÚB. Dobiček banke je bil do njene privatizacije vezan na državni proračun in banka je bila del finančnega premoženja države. V okviru programa USAID sem v sodelovanju s podjetjem KPMG in revizorskim podjetjem McKinsey & Company vodil skupino, ki je izpeljala prestrukturiranje portfelja posojil banke VÚB. To je privedlo do ustanovitve oddelka za konverzijo dolgov, ki je bil odgovoren za upravljanje skoraj tretjine portfelja posojil banke.

b) Med ostale vrhunske vodilne funkcije, ki sem jih zasedal od leta 2001 do sedaj, sodijo naslednje: viceguverner Izvozno-uvozne banke Republike Slovaške in član upravnega odbora te banke, predsednik uprave Slovaške agencije za investicije in trgovino (SARIO) in član bančnega sveta Narodne banke Slovaške. Trenutno sem podpredsednik sveta direktorjev Slovaške banke za jamstvo in razvoj. Na vsem omenjenih delovnih mestih sem aktivno upravljal postopke notranjega nadzora in revizije, obravnaval sem oblikovanje in odobritve načrtov za nadzor in revizijo ter pobližje spoznaval predhodne postopke, postopke v teku in postopke nadaljnjega spremljanja. Bil sem tudi član nadzornih sveto več institucij, kar je pomenilo, da sem nadzoroval njihove finančne dejavnosti in ocenjeval njihove revizije.

c) Predsednik vlade Republike Slovaške se je na podlagi mojih dolgoletnih izkušenj na finančnem področju odločil, da me leta 2006 imenuje za člana svojega kolegija svetovalcev in za svojega svetovalca za finance in tuje naložbe. V tej funkciji sodelujem pri upravljanju javnih financ. To pomeni pripravo mnenj za predsednika vlade o gradivu, o katerem razpravlja vlada, ali o osnutkih zakonov, ki jih predlagajo pristojna ministrstva na področjih proračuna, davkov, naložbenih spodbud, finančnih trgov, tujih naložb itd. Za izpolnjevanje mojih nalog na tej funkciji vzpostavljam stike s pristojnimi organi zadevnih ministrstev, kar mi daje možnost vplivanja na njihove politike in odločanje na področju javnih financ.

d) Za pomembne štejem tudi moje akademske dejavnosti v vlogi izrednega profesorja finančnega prava na Univerzi Komenskega, ki je najstarejša na Slovaškem. To mi daje izjemno priložnost neposrednega povezovanja teorije in znanosti s konkretno prakso javnih financ. O javnih financah, proračunskemu pravu, finančnemu nadzoru, davčnemu in carinskemu pravu in valutnem in deviznem pravu ter pravu finančnih trgov predavam zadnjih petnajst let. Posledica tega je, da sem srečal svoje številne bivše na nadzornih funkcijah v centralni banki, na funkcijah v sektorju finančnega nadzora ter v javni upravi, v bankah in drugje.

2. Navedite tri najpomembnejše odločitve, pri katerih ste bili udeleženi v poklicni karieri.

Naslednje odločitve so po mojem mnenju najpomembnejše, kar sem jih sprejel na področju javnih financ.

a) V težkem času tranzicije v sredini 90-let prejšnjega stoletja sem sodeloval pri upravljanju zelo tveganih posojil v največji komercialni banki na Slovaškem – VÚB. Po večletnem sodelovanju z mednarodnimi revizorskimi svetovalci banke sem oblikoval oddelek za zelo tvegana posojila pri tej banki – oddelek za konverzijo dolgov – in postal njegov prvi direktor. V tej vlogi sem upravljal s terjatvami, ki so znašale več kot 30 milijard slovaških kron (skoraj milijarda EUR). Tako sem postavil temelje za tovrstno dejavnost, z namenom zagotavljanja vračanja posojil banki.

b) Leta 2003 sem ustanovil oddelek za nadzor in revizijo pri Slovaški agenciji za investicije in trgovino (SARIO), ki dotlej ni imela kontrolnih mehanizmov, kljub temu, da je prejemala sredstva iz državnega proračuna. Mojo odločitev je spodbudilo tudi dejstvo, da je agencija uporabljala predpristopna sredstva EU ter naj bi pozneje postala izvedbena agencija za strukturne sklade, zlasti kar je zadevalo oblikovanje industrijskih parkov.

c) Tretja kategorija odločitev je povezana z mojim sodelovanjem v razmeroma majhni skupini, ki je leta 2006 oblikovala končno besedilo manifesta vlade slovaške republike. Prispeval sem k zasnovi makroekonomskega okvira, politiki o javnih financah in njihovi vzdržnosti ter davčni in gospodarski politiki. V tej kategoriji odločitev bi žele omeniti tudi moj prispevek k sprejetju evra na Slovaškem. Med drugim sem pripravil osnutek Deklaracije o socialnem sporazumu za sprejetje in uporabo evra na Slovaškem, ki jo je v imenu vlade podpisal predsednik vlade z vsemi socialnimi partnerji in občinami. Ta dokument vsebuje zavezo vlade, da bo v celoti izvajala politike iz njenega konvergenčnega programa za obdobje 2007-2010. Poleg tega vključuje zavezo vlade, da bo izpolnjevala svoje zaveze iz revidiranega pakta stabilnosti in rasti ter zlasti obvezo, da bo nadaljevala z utrjevanjem javnih financ. Ta deklaracija je bila omenjena tudi v poročilu Komisije o konvergenci za leto 2008.

Neodvisnost

3. Pogodba določa, da so člani Računskega sodišča pri opravljanju svojih nalog "popolnoma neodvisni". Kako bi to obveznost povezali z vašimi prihodnjimi nalogami?

Kot član Računskega sodišča bi dosledno spoštoval to obveznost, v skladu z ustreznimi določbami Pogodbe o delovanju Evropske unije. Zahteva po popolni neodvisnosti iz drugega odstavka člena 285 Pogodbe o delovanju Evropske unije je dodatno razložena v členih 286(1) in 286(3)-(4). Prepričan sem, da moje strokovne izkušnje, osebni značaj in kakovosti, pa tudi dejstvo, da nisem član nobene politične stranke, „nedvomno“ zagotavljajo mojo popolno neodvisnost pri opravljanju mojih dolžnosti, kot to zahteva člen 286(1) Pogodbe. Lahko tudi zagotovim, da bom dosledno spoštoval obveznosti iz člena 286(3) Pogodbe o delovanju EU, in sicer, da ne bom zahteval ali sprejemal nikakršnih navodil od posameznih vlad ali drugih organov ter da se bom vzdržal vsakršnega ravnanja, ki je nezdružljivo z mojimi bodočimi nalogami. Kot zahteva člen 286(4) pogodbe, med svojim mandatom ne bom opravljal nobene druge poklicne dejavnosti (glej tudi moj odgovor na vprašanje 6). Po končanem mandatu bom pri sprejetju zadolžitev in ugodnosti pošten in diskreten. Kar zadeva prepoved zahtevanja ali sprejemanja navodil člen 286(6) pogodbe določa dodatno varovalko, po kateri je lahko član razrešen ali se mu lahko odvzamejo določene pravice le, kadar tako odloči Sodišče na predlog Računskega sodišča.

Poleg tega bom deloval v skladu s kodeksom ravnanja članov Računskega sodišča, ki je priložen sodbi Sodišča 92-2004, ki določa izvedbena pravila njegovega poslovnika.

Poleg tega se bom zanašal na deklaracijo iz Lime o smernicah o revizijskih predpisih, ki je bila sprejeta leta 1977 v okviru Mednarodne organizacije vrhovnih revizorskih institucij (INTOSAI) in se pogosto šteje za magno carto zunanjih vladnih revizij. Kot navaja deklaracija, lahko vrhovne revizorske institucije objektivno izpolnjujejo svoje naloge le, če so neodvisne od subjektov, katere revidirajo, ter zaščitene pred zunanjimi vplivi. Uživati morajo potrebno funkcionalno in organizacijsko neodvisnost, ki mora biti ustavno zagotovljena.

Omenjeni okvir ponuja ustrezna jamstva za neodvisnost, kot jih – po mojem skromnem mnenju – tudi sam kot kandidat za člana Računskega sodišča.

4. Ali ste prejeli razrešnico za opravljanje svoje nekdanje upravljavske funkcije, če je tak postopek v uporabi?

Za moje dolžnosti, opisane zgoraj, ni bil predviden formalni postopek razrešnice. Ob prenehanju mojih upravljavskih funkcij pa je bilo delo, ki so ga opravile skupine, za katere sem bil odgovoren, vedno pozitivno ocenjeno. Poleg tega so mi bile vedno zaupane nove funkcije z večjo odgovornostjo. Na primer, po tem, ko sem pri banki VÚB delal kot direktor oddelka, sem bil imenovan za namestnika generalnega direktorja. Po tem, ko sem bil viceguverner Izvozno-uvozne banke, sem bil imenovan za predsednika uprave agencije SARIO in pozneje za člana bančnega sveta Narodne banke Slovaške. Kot izredni profesor finančnega prava sem bil imenovan za direktorja oddelka za finančno pravo pravne fakultete Univerze Komenskega.

5. Ali imate poslovne ali finančne interese oziroma kakšne druge obveznosti, ki bi lahko bile v nasprotju z vašimi prihodnjimi nalogami? Ali ste pripravljeni predsedniku Računskega sodišča razkriti vse svoje finančne interese in druge obveznosti ter jih objaviti? Če ste trenutno udeleženi v sodnem postopku, navedite podrobnosti.

Nimam poslovnih ali finančnih interesov oziroma drugih obveznosti, ki bi lahko bile v nasprotju z mojimi prihodnjimi nalogami. Seveda sem pripravljen predsedniku Sodišča razkriti vse finančne interese in druge obveznosti ter jih objaviti.

V zvezi s tem bi želel opozoriti, da v skladu s slovaškim pravom[1] vsako leto razkrijem podatke o mojem izpolnjevanju zahtev, povezanih z nezdružljivostjo funkcij, parlamentarnemu odboru za nezdružljivost funkcij, pa tudi podatke o mojih prihodkih in premoženju. Ti podatki so javno dostopni na spletni strani odbora[2].

Udeležen nisem v nobenem sodnem postopku.

6. Ali ste se po imenovanju za člana Računskega sodišča pripravljeni odreči izvoljenim funkcijam ali aktivni funkciji z obveznostmi v politični stranki?

V celoti podpiram zahtevo po popolni neodvisnosti članov Računskega sodišča. Zato bom po mojem imenovanju seveda odstopil z vseh funkcij, ki jih trenutno zasedam.

Nisem niti člani politične stranke, niti v njej ne zasedam nobene funkcije.

7. Kako bi obravnavali primer večje nepravilnosti ali celo goljufije in/ali korupcije, v katerem bi bili udeleženi prebivalci države članice, iz katere prihajate?

To bi storil neodvisno, nepristransko in strokovno, v splošnem interesu Unije. Morebitna vključenost akterjev iz moje države izvora ne bi vplivala na moje delovanje. Dosledno bi spoštoval pravni okvir, ki se uporablja za zaščito finančnih interesov Unije pred nepravilnostmi, goljufijami in korupcijo, vključno z internimi pravili Sodišča, kot je odločitev št. 97-2004, ki opredeljuje sodelovanje Računskega sodišča z uradom OLAF, kar zadeva dostop tega urada do revizijskih podatkov.

Opravljanje nalog

8. Katere bi morale biti glavne značilnosti kulture dobrega finančnega poslovodenja v javni upravi?

Na podlagi mojih strokovnih izkušenj, pa tudi mojih akademskih dejavnosti na področju javnih financ menim, da naslednja temeljna načela odražajo glavne značilnosti dobrega finančnega upravljanja v vsaki javni upravi.

a) Načelo prevladujočega javnega interesa, ki je vključeno v pravne predpise, ki urejajo finančne dejavnosti države in samoupravnih organov.

b) Načelo zakonitosti, ki dosledno zahteva, da vsi finančni akterji upoštevajo vsako veljavno določbo finančnega prava. Zahteva tudi, da se poračuni sprejemajo z zakonskimi akti ter da se davki, pristojbine in druga plačila zbirajo na podlagi pravnih aktov.

c) Delitev funkcij na področju finančnih dejavnosti med zakonodajno in izvršno oblastjo, ki je pretežno vključena v ustavno pravo.

d) Javna narava in preglednost finančnih dejavnosti države in samoupravnih organov se utemeljuje z dejstvom, da gre za sredstva, ki se zbirajo od državljanov in podjetij. Uporaba teh sredstev mora biti pod nadzorom javnosti. V zvezi s tem pozdravljam evropsko pobudo za preglednost kot korak v pravo smer, zlasti kar zadeva obveznost držav članic, da objavijo imena upravičencev do sredstev iz proračuna EU, kar sedaj določa člen 53b(2)(d) finančne uredbe.

e) Sodelovanje državljanov pri finančnih dejavnostih države in samoupravnih organov, na primer s pravico, da na javno upravo naslavljajo predloge, zahteve in pritožbe.

f) Finančno načrtovanje kot načelo pomeni, da se dejavnosti države in samoupravnih organov, ki so povezane z zbiranjem, razdeljevanjem in uporabo javnih sredstev, izvajajo v skladu z njihovimi finančnimi načrti.

Ta temeljna načela je treba uporabljati pri vsakodnevnem upravljanju javnih financ, da se zagotovi gospodarna, učinkovito in uspešna poraba javnih sredstev. Natančneje, dobro finančno upravljanje vključuje:

- jasno določene cilje,

- prepoznavanje in analizo finančnih tveganj in sprejetje ukrepov za njihovo odpravo,

- določitev odgovornosti tistih, ki nosijo finančno odgovornost,

- visokokakovostna informacijska tehnologija, jasna pravila o notranjem in zunanjem obveščanju,

- stalno izboljševanje kakovosti vodstvenega dela,

- stalne naložbe v strokovno usposabljanje zaposlenih,

- nedvoumna, enostavna in sodobna pravna pravila, ki odražajo najboljše prakse v mednarodnem merilu,

- visokokakovostno poročanje,

- učinkoviti mehanizmi notranjega nadzora in notranje revizije, ki delujejo preventivno, in

- uporaba ugotovitev in priporočil zunanje revizije.

9. Računsko sodišče v skladu s Pogodbo pomaga Parlamentu pri nadzoru nad izvrševanjem proračuna. Kako bi opisali svoje naloge v zvezi s poročanjem Evropskemu parlamentu in zlasti Odboru za proračunski nadzor?

Zavedam se dejstva, da glavno politično odgovornost glede javnih financ EU nosijo Komisija, Svet in Parlament. Ta odgovornost se izraža skozi celoten proračunski postopek, ne le pri pripravi in sprejetju proračuna, temveč tudi pri njegovem izvrševanju, nadaljnjem spremljanju in nadzoru. Zame bi bila velika čast, če bi imel možnost sodelovati pri teh postopkih kot član Računskega sodišča.

Jasno je, da mora Računsko sodišče, če hoče ustrezno in učinkovito opravljati svoje naloge, ostati povsem neodvisno od drugih institucij, obenem pa mora nenehno ohranjati stike z njimi. Prepričan sem, da bi bila moja neodvisna strokovna stališča koristna tako za Sodišče kot za Parlament.

Moje dolžnosti poročanja bi razdelil na dve različni kategoriji:

a) moje „predpisane“ dolžnosti do Parlamenta, in sicer dolžnosti, ki izhajajo iz Pogodbe, uredb, poslovnika itd. Moja naloga bo dejavno sodelovati pri ukrepih, ki Parlamentu omogočajo dati razrešnico Komisiji glede izvrševanja proračuna. V skladu s členom 319(1) Pogodbe o delovanju EU Svet in Parlament – poleg drugih dokumentov – pregledata letno poročilo Računskega sodišča in njegova posebna poročila, h katerim bom sam prispeval. Finančna uredba v členih 143 in 144 vsebuje določbe o predložitvi poročil Parlamentu. Sodeloval bom tudi pri ustreznih sejah Odbora za proračunski nadzor, na katerih bodo predstavljena omenjena poročila;

b) pobude in neformalne dejavnosti – enemu od članov mojega kabineta bi zaupal nalogo stalnega spremljanja dnevnega reda in dokumentov Odbora za proračunski nadzor ter priprave ustreznih zapisnikov, informativnih beležk in predlogov za moje lastno delo ter za delo Sodišča.

Na splošno bi omenjene dejavnosti opravljal z namenom doseganja dveh glavnih ciljev iz revizijske strategije Sodišča za obdobje 2009-2012, in sicer za

a) izboljšanje splošnega vpliva revizij in

b) povečanje učinkovitosti z najboljšim izkoristkom sredstev.

Kot izrednemu profesorju finančnega prava bi se mi zdelo tudi zelo zanimivo sodelovati pri oblikovanju mnenj Sodišča o osnutku finančnih pravil EU, na primer v povezavi s sedanjo (po drugem triletju) revizijo finančne uredbe in njenih izvedbenih pravil. Predlog Komisije, ki je predviden v sredini leta 2010, bi moral odražati tudi ugotovitve iz letnega poročila Sodišča za leto 2008 glede visokega števila napak na skoraj vseh področjih odhodkov EU. Ravno tako bi si želel sodelovati pri razpravah o konceptu „dopustnega tveganja napake“, pri čemer obenem poudarjam nujnost ohranjanja politike popolnega nepopuščanja glede goljufij[3].

10. Kakšna je po vašem mnenju dodana vrednost revizije smotrnosti poslovanja in kako je treba revizijske ugotovitve vključiti v upravljanje?

Prepričan sem, da dodana vrednost revizije smotrnosti poslovanja – v primerjavi s finančno revizijo – izhaja iz značilnosti in obsega tovrstne revizije. Finančna revizija je pristojna za pregledovanje računov, pa tudi zakonitosti in pravilnosti rabe javnih sredstev. V skladu z deklaracijo iz Lime, na katero se sklicujem v odgovoru na tretje vprašanje, se revizija smotrnosti poslovanja osredotoča na pregledovanje smotrnosti poslovanja, gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti javne uprave. Ne zajema zgolj določenih finančnih operacij, temveč celo vrsto vladnih dejavnosti, vključno z organizacijskimi in upravnimi sistemi. Revizija smotrnosti poslovanja torej pomaga zagotoviti, da se javna sredstva porabijo pametno, pozitivno vlogo pa igra tudi s tem, ko dejavno pokaže, katera področja upravljanja javnih sredstev bi bilo mogoče izboljšati in kako.

V povezavi z EU predstavlja člen 287(2) Pogodbe o delovanju EU pravno podlago, na kateri Sodišče izvaja obe vrsti revizije. Navaja namreč, da Računsko sodišče preveri zakonitost in pravilnost vseh prihodkov in odhodkov EU, pa tudi, če je bilo njeno finančno poslovodenje dobro. V oddelku 1.2.1 Priročnika Sodišča za revizijo smotrnosti poslovanja je navedeno, da gre pri reviziji smotrnosti poslovanja za revizijo dobrega finančnega poslovodenja, in sicer za revizijo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti Komisije in/ali drugih revidiranih organov pri uporabi sredstev EU za izvajanje njihovih nalog.

Kar zadeva vključevanje ugotovitev revizije v upravljanje bi se oprl na člen 27(3) finančne uredbe. Ta določa, da se za vse sektorje dejavnosti, ki jih zajema proračun, določijo specifični, merljivi, dosegljivi, ustrezni in časovno opredeljeni cilji. Njihovo izpolnjevanje se spremlja s kazalniki uspešnosti za vsako dejavnost. Menim, da ugotovitve in priporočila iz letnih in posebnih poročil Računskega sodišča predstavljajo koristen vir za vodstvene delavce pri določanju omenjenih ciljev. Ugotovitve revizije smotrnosti poslovanja torej pomagajo izboljšati kakovost in pravilnost upravljanja s sredstvi EU.

Kot nakazujejo smernice za izvajanje revizije smotrnosti poslovanja Mednarodne organizacije vrhovnih revizorskih institucij, lahko to navsezadnje okrepi legitimnost in odgovornost ter zaupanje državljanov v EU in njene institucije.

11. Kako bi lahko izboljšali sodelovanje med Računskim sodiščem, nacionalnimi revizijskimi organi in Evropskim parlamentom (Odborom za proračunski nadzor) v zvezi z revizijo proračuna EU?

Vsaka od teh institucij ima v ustrezni zakonodaji jasno opredeljen mandat in pristojnosti. Kar zadeva njihovo sodelovanje, bi želel najprej navesti splošne določbe iz členov 4(3) in 13(2) Pogodbe o Evropski uniji, ki določata, da je sodelovanje med EU in državami članicami ter med samimi institucijami EU „lojalno“.

Glede sodelovanja med Sodiščem in nacionalnimi revizijskimi organi pa člen 287(3) Pogodbe o delovanju EU natančneje določa, da pri opravljanju revizije v državah članicah Računsko sodišče in nacionalni revizijski organi „sodelujejo v duhu zaupanja, pri čemer ohranjajo svojo neodvisnost“. Nacionalni revizijski organi oziroma, če ti nimajo potrebnih pooblastil, pristojne nacionalne uprave, Sodišču na njegovo zahtevo posredujejo morebitne dokumente ali informacije, ki so potrebni za opravljanje njegovih nalog.

Poleg tega, kar zadeva sodelovanje med Računskim sodiščem in Parlamentom, četrti pododstavek člena 287(4) Pogodbe o delovanju EU – na to se nanaša tudi vprašanje 9 – določa, da Računsko sodišče pomaga Evropskemu parlamentu (in Svetu) pri nadzoru nad izvrševanjem proračuna.

Člen 310(5) Pogodbe o delovanju EU nazadnje v zvezi s sodelovanjem nacionalnih revizijskih organov s Sodiščem in Parlamentom zahteva, da države članice sodelujejo z EU, tako da zagotovijo uporabo odobrenih proračunskih sredstev v skladu z načelom dobrega finančnega upravljanja.

Opisan pravni okvir EU dopolnjuje nacionalna zakonodaja, običajno v ustavah in posebnih zakonih o vrhovnih revizorskih institucijah.

Glede na to, da doslej še nisem imel možnosti pobližje se seznaniti z obstoječim sodelovanjem Računskega sodišča z omenjenimi zainteresiranimi stranmi, menim, da je prezgodaj, da bi sam lahko podal konkretne predloge za izboljšanje.

Prepričan pa sem, da lojalno sodelovanje v duhu medsebojnega zaupanja zagotavlja trden temelj za stalen napredek.

Prepričan sem tudi, da lahko že moja prva predstavitev v vlogi kandidata za člana Računskega sodišča prispeva k vzpostavitvi dobrih poklicnih odnosov s Parlamentom in njegovimi poslanci, ki bodo temeljili na medsebojnem zaupanju in odprtemu dialogu. Kot član Računskega sodišča bom vedno na voljo Parlamentu, zlasti Odboru za proračunski nadzor, za izmenjavo mnenj o vsakem predlogu ali pobudi, ki bi lahko prispevala k uresničevanju naših skupnih ciljev.

Končno tudi menim, da delo in izmenjave v okviru strukture odbora za stike med vrhovnimi revizorskimi organi EU ponujajo izjemno podlago za nadaljnji razvoj obstoječega sodelovanja in osredotočanje na vsebinska vprašanja v skupnem interesu. Primer za to je nedavna razprava v odboru za stike o vlogi vrhovnih revizijskih institucij pri podpori vladnim ukrepom za odzivanje na gospodarsko in finančno krizo, pa tudi o vplivu Lizbonske pogodbe na upravljanje sredstev EU in njeni morebitni vplivi na delo vrhovnih nacionalnih revizorskih institucij in Računskega sodišča[4].

Druga vprašanja

12. Ali bi umaknili svojo kandidaturo, če bi bilo mnenje Parlamenta o vašem imenovanju za člana Računskega sodišča negativno?

Z etičnega stališča bi bilo to primerno ravnanje. V skladu s členom 287(4) Pogodbe o delovanju EU Računsko sodišče pomaga Evropskemu parlamentu in Svetu pri nadzoru nad izvrševanjem proračuna, zato morajo člani Sodišča uživati zaupanje Parlamenta. Seveda bi bil vsak kandidat zadovoljen, če bi Parlament o njegovi/njeni kandidaturi izrekel pozitivno mnenje. Če bi Parlament izrazil negativno mnenje o moji kandidaturi, bi ob upoštevanju razlogov, ki bi bili v izhodišču takšnega mnenja Parlamenta, temeljito premislil o svojih nadaljnjih korakih, in sicer ob usklajevanju z vlado Republike Slovaške.

  • [1]    Oddelek 7 ustavnega zakona št. 357/2004 Coll. o varstvu javnega interesa v povezavi z opravljanjem dolžnosti javnih uslužbencev, kot je bil spremenjen.
  • [2]    http://www.nrsr.sk/default.aspx?sid=oznamenia_funkcionarov
  • [3]    Na primer, Oddelek 1 odgovora Evropskega varuha človekovih pravic na posvetovanja o reviziji finančne uredbe
    (http://ec.europa.eu/budget/library/consultations/FRconsult2009/contributions/P018_2009-12-17_Eur_ Ombudsman_Belgium_en.pdf).
  • [4]    http://eca.europa.eu/portal/page/portal/cooperation

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

16.3.2010

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

22

0

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marta Andreasen, Jean-Pierre Audy, Inés Ayala Sender, Zigmantas Balčytis, Jorgo Chatzimarkakis, Andrea Cozzolino, Luigi de Magistris, Tamás Deutsch, Martin Ehrenhauser, Jens Geier, Ingeborg Gräßle, Ville Itälä, Cătălin Sorin Ivan, Elisabeth Köstinger, Bogusław Liberadzki, Monica Luisa Macovei, Jan Olbrycht, Georgios Stavrakakis, Søren Bo Søndergaard

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Christofer Fjellner, Edit Herczog, Monika Hohlmeier, Sidonia Elżbieta Jędrzejewska, Markus Pieper