POROČILO o predlaganju Louisa Galee za člana Računskega sodišča

17.3.2010 - (C7‑0020/2010 – 2010/0808(NLE))

Odbor za proračunski nadzor
Poročevalka: Inés Ayala Sender
PR_NLE_art108

PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlaganju Louisa Galee za člana Računskega sodišča

(C7‑0020/2010 – 2010/0808(NLE))

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 286(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C7-0020/2010),

–  ob upoštevanju dejstva, da se je Odboru za proračunski nadzor na seji dne 15. marca 2010 predstavil kandidat, ki ga Svet predlaga za člana Računskega sodišča,

–   ob upoštevanju člena 108 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A7‑0042/2010),

A. ker Loius Galea izpolnjuje pogoje, ki jih določa člen 286(1) PDEU,

1. odobri predlog Sveta, da se Louisa Galea imenuje za člana Računskega sodišča;

2. naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in v vednost Računskemu sodišču, kot tudi drugim institucijam Evropske unije in revizorskim organom držav članic.

PRILOGA 1: ŽIVLJENJEPIS LOUISA GALEE

Osebni podatki

Ime		Louis Galea
Državljanstvo		malteško
Datum rojstva		2. januar 1948

Politična kariera

2008 – danes		Predsednik predstavniškega doma
• Glavne dejavnosti in pristojnosti		Maja 2008 je bil soglasno izvoljen za predsednika enodomnega malteškega parlamenta. Dolžnosti predsednika vključujejo nepristransko in neodvisno predsedovanje predstavniškemu domu ter spodbujanje ustreznega vzdušja za pozitiven dialog med vlado in opozicijo.   Predsednik zagotavlja, da Parlament lahko podrobno pregleduje in nadzira odgovornosti vlade za finančno upravljanje in uporabo javnih sredstev. Za dosego tega cilja se predsednik povezuje z različnimi parlamentarnimi odbori in jim zagotavlja podporo, vključno z odborom za javne finance, uradniki predstavniškega doma, glavnim revizorjem, ki vodi nacionalni revizijski urad, ter varuhom človekovih pravic.

1987 – 1996, 1998 – 2008		Minister
• Glavne dejavnosti in pristojnosti		Član ministrskih kabinetov, ki jih je vodil predsednik vlade Edward Fenech Adami med letoma 1987 in 1996 ter med letoma 1998 in 2004, in član ministrskega kabineta predsednika vlade Lawrenca Gonzija med letoma 2004 in 2008. Poleg tega član različnih odborov kabinetov, vključno z odbori, pristojnimi za pridružitev EU, reformo javnih služb, pokojninsko reformo (predsednik) ter proračunsko načrtovanje in prednostne naloge.   Strateško, organizacijsko, trženjsko, poslovodno in komunikacijsko strokovno znanje in veščine s poudarkom na kulturni spremembi, spreminjanju in prestrukturiranju javnih organizacij ter razvoju človeških virov. Prizadeval si je za uvedbo kulture upravljanja, usmerjenega v rezultate, sistemov upravljanja kakovosti in odgovornosti, modelov upravljanja odnosov, varstva strank, trženja in poslovnega načrtovanja.   Kot minister je bil več let dejavno vključen v prizadevanja za reforme malteške javne uprave in javnega sektorja, ki so zagotovile kakovostnejšo upravo. Zaradi portfeljev v svoji pristojnosti je nadzoroval izvrševanje znatnega deleža nacionalnega proračuna. V skladu z vladnimi politikami in skupaj z vodji oddelkov, uradov in agencij v pristojnosti njegovih različnih portfeljev je deloval za okrepitev ustreznih mehanizmov pristojnosti nadzora, da bi zagotovil izvajanje programov in porabo dodeljenih proračunskih sredstev na zakonit in pravilen način ter v skladu z dobrim finančnim poslovodenjem.   Bogate izkušnje s komuniciranjem in pogajanjem s sindikati, združenji delodajalcev, javnimi organi in agencijami, prostovoljnimi organizacijami ter civilno družbo na splošno.

2003 – 2008		Minister za izobraževanje in zaposlovanje
• Glavne dejavnosti in pristojnosti		Njegov ministrski portfelj je obsegal izobraževanje, zaposlovanje in odnose med delodajalci in delavci, knjižnice in arhive, mladino in šport.   Z reformo strukture javnega šolstva so bile ustanovljene učne ustanove, ki povezujejo osnovno, srednje in višje izobraževanje študentov v nepretrgano verigo. Prestrukturiranje se je nadaljevalo z zakonom o izobraževanju (2006), zakonom o nacionalnih arhivih (2005), zakonom o športu (2003) in zakonom o malteškem jeziku (2003). Med letoma 2004 in 2005 ga je predsednik vlade zadolžil, da bi skupaj s pristojnim ministrom za socialno varnost vodil temeljito, daljnosežno strukturno in finančno reformo pokojninskega sistema, ki je začela veljati leta 2007. V teh letih je tudi predsedoval nacionalnemu krogu pogajanj z vsemi sindikati javne uprave, ki so privedla do uspešne sklenitve kolektivnega sporazuma o javni upravi za obdobje 2005–2010.   Med letoma 2004 in 2008 je bil tudi član Sveta ministrov EU v naslednjih dveh sestavah: Svet za izobraževanje, mladino in kulturo ter Svet za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in potrošniške zadeve.

1998 – 2004		Sopredsedujoči Skupnemu parlamentarnemu odboru Malta-EU
• Glavne dejavnosti in pristojnosti		Med pristopnimi pogajanji Malte je sopredsedoval Skupnemu parlamentarnemu odboru Malta-EU. Sodeloval je s poslanci obeh strani malteškega predstavniškega doma ter z vsemi poslanci in poročevalci Evropskega parlamenta, člani skupnega parlamentarnega odbora, da bi zagotovili, da tako malteška vlada kakor Evropska komisija jasno razumeta skrbi poslancev skupnega parlamentarnega odbora in volivcev, ki jih zastopajo.   Skupni parlamentarni odbor je služil za zagotovitev parlamentarne razsežnosti postopka pridruževanja Malte Evropski uniji in je vzpostavil prvo formalno povezavo med malteškim parlamentom in Evropskim parlamentom.

1998 – 2003		Minister za izobraževanje in kulturo
• Glavne dejavnosti in pristojnosti		Njegov ministrski portfelj je obsegal izobraževanje, knjižnice in arhive, dediščino, kulturo in umetnost, mladino in šport ter javno radiotelevizijsko službo.                                                                                                          Številne reforme, izvedene v tem obdobju, so zajemale nov državni učni načrt in ustanovitev Malteške visoke šole za umetnost, znanost in tehnologijo (MCAST), ki zagotavlja splošno dostopno poklicno in nadaljnje izobraževanje in usposabljanje, Malteški svet za priznavanje diplom in Malteški center za restavriranje (danes Center in institut za restavriranje), Center za umetnost in ustvarjalnost in Malteški jezikovni svet. Poleg tega je ustanovil dve novi javni agenciji za kulturo in dediščino, potem ko je v Parlamentu vodil sprejetje zakona o malteškem svetu za kulturo in umetnost (2002) in zakon o kulturni dediščini (2002).

1996 – 1998		MINISTER ZA IZOBRAŽEVANJE V SENCI
• Glavne dejavnosti in pristojnosti		Njegov ministrski portfelj je obsegal izobraževanje, knjižnice in arhive, dediščino, kulturo in umetnost, mladino in šport ter javno radiotelevizijsko službo. Nacionalna stranka in vodja opozicije sta mu zaupala kritično spremljanje nacionalnega portfelja za izobraževanje in kulturo ter nadzor vladnega dela in porabe sredstev na tem področju.   Oblikoval je vizijo, strategijo in program za to področje kot strankin alternativni program vladnemu programu.

1992 – 1996		MINISTER ZA SOCIALNI RAZVOJ IN NOTRANJE ZADEVE
• Glavne dejavnosti in pristojnosti		Njegov ministrski portfelj je obsegal notranje zadeve, policijo, varnost in zapore, ter zdravstvo in starejše občane, socialno varnost, socialno skrbstvo, otroke in ženske.   Na področju notranjih zadev, policije, varnosti in zaporov je vodil reorganizacijo malteške policije, uvedel sodobna načela civilne zaščite in začel proces reforme Oddelka za zapore, da bi slednji postal sodobni Oddelek za prevzgojne zavode.   Projekti in programi v zdravstvenem sektorju so obsegali ustanovitev specializirane geriatrične bolnišnice, posodobitev malteškega onkološkega centra in začetek gradnje nove splošne bolnišnice (današnje bolnišnice Mater Dei). Ustanove in službe za duševno zdravje in psihiatrijo so doživele korenito reformo. Pri posodobitvi mreže zdravstvenih in socialnih služb, ki temeljijo na družini in skupnosti, so bile uporabljene moderne strategije z velikim poudarkom na spodbujanju zdravja.   Oblikoval je Državno komisijo za invalide, Državno komisijo za enakopravnost žensk in moških, Fundacijo za zdravstvene službe, agencijo SEDQA (državno agencijo za preprečevanje odvisnosti in rehabilitacijo odvisnih od alkohola in drog), skupaj z organizacijo KARITAS je ustanovil center za rehabilitacijo zasvojenih z drogami San Blas in skupaj s fundacijo Richmond Foundation odprl dom Villa Chelsea za duševno bolne.
1987 – 1992		MINISTER ZA SOCIALNO POLITIKO
• Glavne dejavnosti in pristojnosti		Njegov ministrski portfelj je obsegal zdravje in starejše občane, zaposlovanje in odnose med delodajalci in delavci, socialno varnost, socialno skrbstvo, otroke, ženske in stanovanjske zadeve.   V sektorju za socialno politiko je prišlo do velikih sprememb in reorganizacije. Uvedel je številne zakone, ki so izboljšali in spremenili malteško zakonodajo na področju socialne varnosti in socialnega skrbstva. Pogajal se je o dvostranskih sporazumih o socialni varnosti z Avstralijo, Kanado, Libijo In Združenim kraljestvom in jih tudi podpisal. Leta 1990 je bilo z zakonom ustanovljeno Podjetje za zaposlovanje in usposabljanje.

1977 – 1987		GENERALNI SEKRETAR NACIONALNE STRANKE
• Glavne dejavnosti in pristojnosti		Nacionalni stranki se je pridružil leta 1969. Zaupane so mu bile vodilne vloge pri podmladku, leta 1977 pa je bil izvoljen za generalnega sekretarja stranke. Na tem položaju je ostal do leta 1987, ko je postal minister. Imel je glavno vlogo pri strukturni reformi in prenovi, ki je nacionalno stranko, ustanovljeno leta 1880, spremenila v izredno uspešno nacionalno ljudsko gibanje na temelju svobode, demokracije in socialne pravičnosti.

1976 – 1987		MINISTER ZA DELO IN SOCIALNO POLITIKO V SENCI
• Glavne dejavnosti in pristojnosti		Nacionalna stranka in vodja opozicije sta mu zaupala kritično presojo nacionalnega portfelja za zaposlovanje in socialno politiko ter nadzor vladnega dela in porabe sredstev na tem področju.   Oblikoval je vizijo, strategijo in program za to področje kot strankin alternativni program vladnemu programu.

1976 – 2008		nacionalni parlament
		Na splošnih volitvah v letih 1976, 1981, 1987, 1992, 1996, 1998 in 2003 je bil izvoljen v parlament. Leta 2008 ga je predstavniški dom izbral za svojega predsednika.

Druge delovne izkušnje:

1993 – danes		predavatelj
Naziv in naslov delodajalca		katedra za javno pravo, Pravna fakulteta, Univerza na Malti
Glavne naloge		predavatelj socialnega in delovnega prava na Katedri za javno pravo, Univerza na Malti

1996 – 1998		odvetnik
Naziv in naslov delodajalca		Ganado Sammut, Valletta, Malta
Glavne naloge		odvetniška dejavnost v odvetniški pisarni Ganado Sammut v Valletti.

1975 – 1977		odvetnik
Naziv in naslov delodajalca		samozaposlen
Glavne naloge		opravljanje odvetniškega poklica

1969 – 1974		učitelj
Naziv in naslov delodajalca		oddelek za izobraževanje, Ministrstvo za izobraževanje De La Salle College, Cottonera
Glavne naloge		poučeval zgodovino in angleščino na višjih nivojih na srednješolski ravni.

Izobraževanje in usposabljanje

Datumi (od - do)		1970 – 1975
Ustanova		Univerza na Malti
Pridobljen naziv		doktor pravnih znanosti
Doktorska naloga		"Collective Bargaining and the Law in Malta" (Kolektivna pogajanja in pravo na Malti)

Datumi (od - do)		1970 – 1974
Ustanova		Univerza na Malti
Pridobljen naziv		notar

Datumi (od - do)		1966 – 1969
Ustanova		Univerza na Malti
Pridobljen naziv		odvetnik

Datumi (od - do)		1965 – 1969
Ustanova		Univerza na Malti
Zadeva:		zgodovina, angleščina, ekonomija
Pridobljen naziv		visokošolska diploma (Bachelor of Arts)

jeziki

Materin jezik		malteški jezik
Drugi jeziki		Angleški jezik		italijanski jezik
Branje:		odlično		odlično
Pisanje:		odlično		zelo dobro
Govor:		odlično		odlično

PRILOGA 2: ODGOVORI LOUISA GALEE NA VPRAŠALNIK

Delovne izkušnje

1. Navedite svoje poglavitne strokovne izkušnje s področja javnih financ, upravljanja ali revizije upravljanja.

Moje izkušnje z javnimi financami in upravljanjem izhajajo iz let, ko sem na Malti več kot 24 let opravljal funkcije predsednika predstavniškega doma in ministra ter člana kabineta. Med letoma 1987 in 2008 sem bil minister za socialno politiko (1987–1992), minister za socialni razvoj in notranje zadeve (1992–1996), minister za izobraževanje in kulturo (1998-2003) in minister za izobraževanje in zaposlovanje (2003–2008).

Zgoraj našteta ministrstva so obsegala portfelje, kot so zdravje in starejši občani, zaposlovanje in odnosi med delodajalci in delavci, socialna varnost, socialno skrbstvo, otroci, ženske, stanovanjska vprašanja, notranje zadeve, policija, varnost in zapori, izobraževanje, kultura, dediščina in umetnost, knjižnice in arhivi, mladina in šport ter javna radiotelevizijska služba. V istem obdobju sem bil član različnih odborov kabinetov, vključno z odbori, pristojnimi za pridružitev EU, reformo javnih služb, pokojninsko reformo (predsednik) ter proračunsko načrtovanje in prednostne naloge.

Številne od teh ministrskih funkcij so obsegale razvoj celotnega zakonodajnega postopka in odločitve o velikih projektih, ki so se financirali z obsežnimi javnimi sredstvi, ter ohranjanje nadzora nad upravljanjem projektov in finančnih sredstev. Moje naloge so obsegale zagotavljanje finančne kontrole, oblikovanje poslovnih načrtov in proračunov za različne portfelje in oddelke ministrstva, za katerega sem bil zadolžen, in predložitev proračunskih izkazov za razpravo v Parlamentu. Kot minister sem sodeloval tudi pri reformi malteške javne uprave in javnega sektorja. Poleg tega sem si po svojih najboljših močeh prizadeval za izboljšanje postopkov, ki zagotavljajo, da se vladni programi pravilno izvajajo in da se dodeljena proračunska sredstva izvršujejo na zakonit in pravilen način skladno z dobrim finančnim poslovodenjem.

Kot predsednik zagotavljam, da Parlament med drugim lahko podrobno pregleduje in nadzira odgovornosti vlade za finančno poslovodenje in porabo javnih sredstev. Sodelujem v različnih parlamentarnih odborih, vključno z odborom za državno blagajno, ki mu predseduje poslanec opozicijske stranke. Glavni revizor, ki vodi nacionalni revizijski urad, ter varuh človekovih pravic sta uradnika predstavniškega doma. Malteška ustava določa, da se glavni revizor in varuh človekovih pravic izbereta s parlamentarno resolucijo, ki jo mora na glasovanju podpreti vsaj dve tretjini poslancev. Redno spremljam in dobro poznam delo in ugotovitve uradov, zadolženih za to, da vlada pravilno nadzira in opravlja revizije finančnega in upravnega vodenja države in da o njem korektno poroča. Poročila teh odborov se parlamentu predložijo preko mojega urada.

Nekatere od glavnih nalog, ki sem jih opravljal kot minister za socialno politiko so obsegale ustanovitev specializirane geriatrične bolnišnice, posodobitev malteškega onkološkega centra, začetek gradnje nove splošne bolnišnice (današnje bolnišnice Mater Dei), reformo zdravstvenih in psihiatričnih ustanov in služb ter posodobitev mreže zdravstvenih in socialnih služb, ki temeljijo na družini in skupnosti. V tem obdobju je bila izvedena zakonodajna reforma za posodobite malteških sistemov socialne varnosti in socialnega skrbstva.

Kot minister za notranje zadeve, policijo, varnost in zapore sem izpeljal reorganizacijo malteške policije, uvedel prvo profesionalno obveščevalno službo v državi, vpeljal sodobna načela civilne zaščite in začel proces reforme zaporov, ki sem jih zastavil kot sodobni Oddelek za prevzgojne zavode.

Kot minister za izobraževanje sem bil odgovoren za korenito reformo izobraževanja na Malti. Spremembe so zajemale uvedbo novega državnega učnega načrta, potrebnega zaradi zahtev po kakovosti izobraževanja v šolah in za ustanovitev Malteške visoke šole za umetnost, znanost in tehnologijo (MCAST). Štiri glavne agencije, ustanovljene za profesionalizacijo sektorja za operativne zadeve in okrepitev razvoja politike so Fundacija za šole jutrišnjega dne, Fundacija za izobraževalne storitve, Državna komisija za višje izobraževanje in Malteški svet za priznavanje diplom. Danes te agencije pomagajo pri procesu preoblikovanja.

Kot minister, odgovoren za kulturo, dediščino in šport sem ustanovil agencijo Malteška dediščina, ki upravlja vse državne muzeje, Malteški center za restavriranje (danes Center in institut za restavriranje), Malteški center za kulturo in umetnost, Center St James za ustvarjalnost in Malteški jezikovni svet.

Kot minister, odgovoren za zaposlovanje, sem leta 1990 ustanovil Podjetje za zaposlovanje in usposabljanje (malteško agencijo za zaposlovanje). Predsedoval sem nacionalnemu krogu pogajanj z vsemi sindikati javne uprave, ki so privedla do uspešne sklenitve kolektivnega sporazuma o javni upravi za obdobje 2005–2010. Za tem sem bil odgovoren za oblikovanje Malteškega nacionalnega akcijskega načrta za zaposlovanje in nacionalne reformne programe v povezavi z vprašanji zaposlovanja, kasneje pa sem bil zadolžen za skupno usmerjanje pokojninske reforme, temeljne daljnosežne strukturne reforme na Malti.

Med pristopnimi pogajanji Malte sem sopredsedoval Skupnemu parlamentarnemu odboru Malta-EU. Skupni parlamentarni odbor je zagotavljal parlamentarne razsežnosti postopka pridruževanja Malte Evropski uniji in je vzpostavil prvo uradno povezavo med malteškim parlamentom in Evropskim parlamentom.

Zadnjih 13 let na Pravni fakulteti in na Fakulteti za ekonomijo, upravljanje in računovodstvo malteške univerze redno predavam javno pravo, zlasti socialno in delovno pravo, za katero sem specializiran.

2. Navedite tri najpomembnejše odločitve, pri katerih ste bili udeleženi v poklicni karieri.

V svoji poklicni karieri v politiki in javni upravi sem bil udeležen v številnih pomembnih odločitvah in pobudah na področjih, za katera sem bil neposredno zadolžen, ter v širšem vladnem smislu. Menim, da sem z osebnim prispevkom odigral odločilno vlogo na naslednjih treh področjih:

a)  stranka, v kateri sem bil generalni sekretar, kasneje pa visoki član kabineta, si je cela sedemdeseta in osemdeseta leta neumorno prizadevala za to, da bi Malto preoblikovala v odprto in dinamično gospodarstvo, pri čemer je začela s pomembnimi reformami političnega, pravosodnega, gospodarskega in socialnega sistema. Prav ta ustroj začetnih reform je Malto pripeljal do tega, da je postala država članica Evropske unije, z vsemi posledicami spoštovanja pravnega reda Unije, za vsakega malteškega državljana na vseh področjih človekovih dejavnosti. V čast mi je bilo, da sem skupaj z drugimi odigral eno od vodilnih vlog v zgodbi o uspehu malteškega preoblikovanja, vztrajnosti in odločnosti.

b)  Med letoma 1987 in 1996 sem vodil obsežen program reforme socialne politike, katere namen je bil spremeniti našo socialno državo s kulturo odvisnosti v državo, v kateri lahko posameznik prevzame večji nadzor nad lastnim potencialom, in v kateri država posega z bolj osebnimi ukrepi.

To je pomenilo sprejetje nove zakonodaje in postavitev novih struktur in programov na področju socialne varnosti, socialnega skrbstva, zdravstva, starejših občanov, žensk in zaposlovanja. Pod mojim vodstvom je bilo ustanovljeno Podjetje za zaposlovanje in usposabljanje, začela pa se je tudi gradnja nove splošne bolnišnice. Poleg tega sem odigral vodilno vlogo pri zadnji malteški reformi pokojninskega sistema.

c)  Kot minister za izobraževanje sem izvedel temeljito reformo malteškega javnega izobraževalnega sistema in pozval k "Uspehu za vse otroke". Spremeniti je bilo treba vrstni red prednostnih nalog za prenovo javnega šolstva, ki je bilo razdrobljeno, tako da je lahko nastal sistem izobraževalnih ustanov, sestavljen iz desetih območnih izobraževalnih ustanov, ki otrokom zagotavljajo stalen in nepretrgan napredek od male šole, do osnovne in srednje šole brez ovir in pretiranega usmerjanja.

Leta 2001 sem ustanovil Malteško visoko šolo za umetnost, znanost in tehnologijo. Ta je omogočila sodobne rešitve za poklicno izobraževanje in usposabljanje po srednji šoli. Malteška visoka šola za umetnost, znanost in tehnologijo bo v prihodnjih letih postavila temelje za Malto, ki se opira na znanje, in ponosen sem, da sem bil v ospredju prizadevanj za uresničitev zamisli o tej ustanovi.

Neodvisnost

3. Pogodba določa, da so člani Računskega sodišča pri opravljanju svojih nalog "popolnoma neodvisni". Kako bi to obveznost povezali s svojimi prihodnjimi nalogami?

Pogodba določa, da so člani Računskega sodišča pri opravljanju svojih nalog "popolnoma neodvisni". Naslednji členi iste pogodbe poleg tega poudarjajo, da mora biti njihova "neodvisnost nedvomna" na osebni ravni in, da "pri opravljanju teh nalog ne smejo zahtevati ali sprejemati nikakršnih navodil od posameznih vlad ali drugih organov".

Glede na različna sklicevanja na neodvisnost menim, da morajo biti člani Sodišča sposobni presojati in delovati brez predsodkov, čim bolj objektivno, brez navzkrižja interesov, in na podlagi čim več nepristranskih strokovnih nasvetov.

Poskrbel bom za to, da pri revizijah, za katere bom odgovoren, ne bo nobenih pravnih ovir za opravljanje revizij, da bodo sredstva za opravljanje revizij ustrezna, da se noben organ ne bo vmešaval v potek teh revizij, da bo omogočen popoln dostop do informacij, potrebnih za revizije, da se bo o ugotovitvah revizij poročalo pošteno, in da se bodo naloge opravljale na pregleden način.

V zvezi s tem bom zagotavljal spoštovanje določb o neodvisnosti iz Limske deklaracije smernic o revizijskih predpisih Mednarodne organizacije vrhovnih revizorskih institucij (INTOSAI Lima Declaration of Auditing Precepts), dodatnih načel Mehiške izjave o neodvisnosti ter določb o neodvisnosti Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Poleg tega sem trdno prepričan, da člani Sodišča potrebujejo primerno okolje za presojo in oblikovanje nepristranskih in objektivnih mnenj, in imeti možnost, da v svojih stikih z vsemi stranmi, ki bi lahko imele interes za ugotovitve Sodišča, lahko ohranijo uravnoteženo zadržanost, ne da bi to vplivalo na odprt dialog ter aktivno poslušanje in razumevanje vseh preostalih organov Unije.

Če bom imenovan, bom od trenutka imenovanja opustil vse ostale pridobitne in nepridobitne dejavnosti. Menim, da je pomembno ohraniti ta položaj, da bi zagotovili popolno neodvisnost in se izognili morebitnemu navzkrižju interesov. Kot predsednik predstavniškega doma znam že zdaj zelo dobro poskrbeti za to, da se brez izjem ali spodrsljajev ohranja popolnoma avtonomna in neodvisna drža.

Citat v vprašanju se konča s potrditvijo, da je neodvisnost Sodišča v "splošnem interesu Unije". Prepričan sem, da Računsko sodišče, ki deluje neodvisno in pošteno opravlja svoje funkcije, podpira interese vseh strani.

4. Ali ste prejeli razrešnico za opravljanje nekdanje funkcije, če je tak postopek v uporabi?

V mojem primeru se postopek za podelitev razrešnice, ki ga omenjate, ne uporablja.

Če bom imenovan, bom glede na dane okoliščine zapustil položaj predsednika tako, da bom svoj odstop naznanil predstavniškemu domu ter pisno obvestil generalnega sekretarja državnega zbora.

5. Ali imate poslovne ali finančne interese oziroma kakšne druge obveznosti, ki bi lahko bili v nasprotju z vašimi prihodnjimi nalogami? Ali ste pripravljeni seznaniti predsednika Računskega sodišča z vsemi svojimi finančnimi interesi in drugimi obveznostmi ter podatke dati na voljo javnosti? Če ste trenutno udeleženi v sodnem postopku, navedite podrobnosti.

Nimam nobenih poslovnih in finančnih interesov ali kakršnih koli drugih obveznosti, ki bi bile lahko v nasprotju z mojimi nalogami člana Sodišča. Vrsto let izpolnjujem zahteve veljavnega etičnega kodeksa za malteške ministre in poslance o javnem razkritju vseh takih interesov, imetja ali obveznosti. Pripravljen sem seznaniti predsednika Sodišča z vsemi takimi interesi in obveznostmi ter ne bom nasprotoval njihovi objavi skladno s predpisi Sodišča. Nisem udeležen v nobenem sodnem postopku, ki bi lahko bil v kakršnem koli nasprotju z mojimi dolžnosti člana Sodišča.

6. Ali ste se po imenovanju za člana Računskega sodišča pripravljeni odreči izvoljenim funkcijam ali aktivni funkciji z obveznostmi v politični stranki?

Po imenovanju za člana Sodišča bom odstopil iz položaja predsednika predstavniškega doma. Od svoje izvolitve za predsednika sem že opustil vse svoje aktivne funkcije in odgovornosti v politični stranki, katere član sem. Kot član Sodišča bi se tudi v prihodnje odrekel kakršnemu kolu dejavnemu političnemu delovanju.

7. Kako bi obravnavali primer večje nepravilnosti ali celo goljufije in/ali korupcije, v katerem bi bili udeleženi prebivalci vaše države članice?

Z vsemi primeri večjih nepravilnosti/goljufije/korupcije bi ravnal enako, ne glede na to, ali so povezane z mojo državo ali drugo državo članico EU. Če bi obstajal sum ali jasne okoliščine, ki bi nakazovali kakršno koli večjo nepravilnost, goljufijo ali korupcijo, bom poskrbel za to, da bo Sodišče primer v celoti preiskalo in dobilo vse zadevne informacije o obsegu nepravilnosti/nezakonitosti ter odkrilo morebitne vpletene. Po posvetovanju s člani Sodišča in podrobnem pregledu ugotovitev, bi nato zadevo predal uradu OLAF.

Moja glavna dolžnost kot člana Sodišča bi veljala Računskemu sodišču in funkcijam, povezanim z njim. Trdno sem prepričan, da bi bila nepristranska ocena zadev, povezanih s kršitvami, ki bi vključevale mojo državo, še vedno v njenem najboljšem interesu, zato bi v takem primeru svojo funkcijo opravljal enako neodvisno, nepristransko, pošteno, skrbno in nepopustljivo strogo kot v primerih druge države članice.

Tudi na svojem sedanjem položaju predsednika predstavniškega doma na Malti od mene pričakujejo, da bom zadeve obravnaval nepristransko in objektivno. V predstavniškem domu sem zaradi načina opravljanja svoje vloge deležen spoštovanja obeh strani.

Opravljanje nalog

8. Katere bi morale biti glavne značilnosti kulture dobrega finančnega poslovodenja v javnih službah?

Tri glavne značilnosti dobrega finančnega poslovodenja z javnimi sredstvi so gospodarna, učinkovita in uspešna poraba finančnih sredstev in virov za dosego zastavljenih ciljev.

Revizija bi morala zagotoviti spoštovanje predpisov o naročilih in obstoječih sistemov za zagotavljanje najcenejše operativne izbire. Učinkovitost zagotavlja stroškovno učinkovitost tekočih operacij in upravljavskih odločitev, medtem ko uspešnost ocenjuje, ali nam je s celotnimi stroški in upravljavskimi sistemi uspelo doseči zastavljene cilje. Ali so rezultati jasno merljivi in ali so imeli želene učinke?

Za dobro finančno poslovodenje velja tudi naslednje:

· obstoj strokovnih in ustreznih upravljavskih struktur, usposobljenega in primernega osebja in dobrega poznavanja predpisov;

· ustrezno strateško načrtovanje, jasno določeni cilji in naloge, jasna razmejitev odgovornosti osebja ter jasne informacije in komunikacija v celotni organizaciji;

· ustrezni informacijski sistemi, pravočasne in natančne evidence, razpoložljivost vseh računovodskih listin tretjih oseb, revizijske sledi in dokazi o spoštovanju splošnih postopkov naročil ter redno ocenjevanje vodenja podjetja;

· notranje kontrole, ocene tveganja in obstoj sistemov notranje revizije;

· pravočasno finančno poročanje za zunanje zainteresirane strani;

· zunanja revizijska poročila brez pridržkov in pisma poslovodstvu o ukrepih zunanjih revizij;

· dokazi o stalnih prizadevanjih za odpravo pomanjkljivosti ali upoštevanje priporočil na podlagi notranjih kontrol, notranjih in zunanjih revizij in drugih pregledov.

9. Računsko sodišče v skladu s Pogodbo pomaga Parlamentu pri nadzoru nad izvrševanjem proračuna. Kako bi opisali svoje naloge v zvezi s poročanjem Evropskemu parlamentu in zlasti Odboru za proračunski nadzor?

Računsko sodišče pomaga Parlamentu pri izvajanju svojih pristojnosti nadzora nad izvrševanjem proračuna s predložitvijo svojih revizijskih poročil o finančnih sredstvih EU, zlasti prek Odbora za proračunski nadzor.

Evropski parlament spremlja izvrševanje proračuna. Sodišče obvešča Parlament z izjavo o zanesljivosti letnih računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij. Na ta način ščiti in podpira "finančne interese državljanov Unije".

Odbor za proračunski nadzor Evropskega parlamenta je organ, ki nadzira odhodke EU. Razpravlja o vprašanjih, povezanih z zbiranjem in porabo sredstev EU, kar počne na podlagi ugotovitev Sodišča, njegovih stališč o tveganjih, zmanjševanju tveganja in boljši porabi sredstev.

Prek stikov z Odborom za proračunski nadzor Sodišče dobiva dragocene povratne informacije o področjih, kjer bi lahko nastale težave ali kršitve, kar je Sodišču lahko v pomoč pri lastnem delovnem programu.

Kot član Sodišča bi moral Parlamentu predstaviti ugotovitve Sodišča v vzdušju odprtega dialoga in sodelovanja, predstaviti revizorsko metodo, rezultate, ocene in mnenja o stopnji tveganja glede na ugotovitve. To naj bi Parlamentu pomagalo bolje opravljati svojo funkcijo, povezano s proračunom in na splošno izboljšalo zakonodajni okvir EU. Vedno večji pomen, ki ga Parlament pripisuje ugotovitvam Sodišča, je osrednjega pomena za prihodnjo zdravo izmenjavo mnenj in večje medsebojno spoštovanje funkcij, ki jih opravljajo drugi organi v Uniji.

10. Kakšna je po vašem mnenju dodana vrednost revizije poslovanja in kako je treba revizijske ugotovitve vključiti v upravljanje?

Revizije poslovanja so namenjene oceni delovanja enot glede gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, kot je že bilo ugotovljeno. Obravnavajo pa osnovno vprašanje:

ali se glede na zastavljene cilje politike delajo pravilne stvari in na pravi način?

To pomaga oceniti, ali so dejavnosti gospodarne in v skladu z načeli in praksami dobrega upravljanja; ali se človeški, finančni in drugi viri učinkovito uporabljajo; in za oceno dosežkov enote, ki je predmet revizije, vključno z oceno dejanskega učinka v primerjavi z načrtovanim učinkom.

Glavna korist revizije poslovanja so njeni mehanizmi, ki omogočajo, da se vprašamo o sedanjih praksah in jih ocenimo, da bi določili slabosti ali pomanjkljivosti, kadar slednje obstajajo, ter oblikujemo splošna priporočila za možne izboljšave. Njena glavna prednost je, da omogoča strukturirana in sistematična prizadevanja za izboljšave.

Pogled z razdalje, ki ga zagotavlja revizija poslovanja, bi moral koristiti zlasti vodstvu, ki je lahko tako zaposleno s podrobnostmi izvajanja svojih nalog, da ne more v celoti oceniti potenciala za izboljšanje obstoječih načinov dela. Vodstvo bi moralo izkoristiti ugotovitve revizije poslovanja in biti pripravljeno upoštevati priporočila in jih vključiti v svoj načrt sprememb.

Bistvenega pomena je, da imamo na voljo mehanizme za nadaljnje spremljanje in ugotavljanje, ali in koliko je vodstvo po preteku določenega časa upoštevalo priporočila. Enote, ki so prejele tehtna priporočila za izboljšanje vidikov svojega delovanja ali upravljanja, bi morale poročati o tem, kako so ta priporočila upoštevale. Izkušnje iz javnega življenja učijo, da imajo priporočila vrednost samo, če se pravilno in pravočasno upoštevajo.

11. Kako bi lahko izboljšali sodelovanje med Računskim sodiščem, nacionalnimi revizijskimi organi in Evropskim parlamentom (Odbor za proračunski nadzor) v zvezi z revizijo proračuna EU?

Sodelovanje se lahko izboljša, če se med temi institucijami še bolj spodbuja občutek služenja skupnemu namenu, kar bi okrepilo splošni okvir za sodelovanje in delo glede na splošni cilj, ki je zavarovanje finančnih interesov EU.

Za učinkovito sodelovanje je poleg tega bistvenega pomena podrobno poznavanje in razumevanje zadevnih ustav, pristojnosti, funkcij in omejitev različnih nacionalnih revizijskih sistemov. Različne meje pristojnosti zahtevajo prožnost pri sodelovanju in medsebojno spoštovanje njihove neodvisnosti in legitimnosti.

Tak razvoj je treba ohranjati in spodbujati na različnih ravneh: na politični ravni, da bi zagotovili potrebno strateško ujemanje pri določanju prednostnih nalog: na operativni ravni, da bi razvili "skupni tehnični jezik" za učinkovito in praktično komunikacijo;

Pomembnost takega sodelovanja mora biti prednostna naloge Sodišča v naslednjem mandatu, zlasti zato, ker je "deljeno upravljanje" področje, ki lahko veliko pridobi z bolj učinkovitimi primarnimi kontrolami v državah članicah, nacionalni revizorski organi pa bi lahko odigrali osrednjo vlogo v tem procesu.

Dejavno je treba preučiti vse možnosti za spodbujanje večjega sodelovanje tako da se čim bolje izkoristi mehanizme, ki so že v uporabi (kot je odbor za stike med vrhovnimi revizorskimi organi) in temu namenjene pobude (kot so medparlamentarne konference), ki povečujejo koristi okrepljenega sodelovanja.

Vem, da Sodišče uvaja poskusni projekt usklajenih revizij, ki obsega številne nacionalne revizorske organe. Ta projekt je zelo obetaven, saj bi lahko pomenil nov način okrepljenega sodelovanja med Evropskim računskim sodiščem in nacionalnimi revizorskimi organi.

Druga vprašanja

12. Ali bi umaknili svojo kandidaturo, če bi bilo mnenje Parlamenta o vašem imenovanju za člana Računskega sodišča negativno?

Načeloma verjamem, da bi morali vsi člani Sodišča uživati zaupanje vseh zainteresiranih strani, zlasti Parlamenta.

Čeprav je mojo kandidaturo Sodišču predložila malteška vlada, v primeru negativnega mnenja Parlamenta o mojem imenovanju za člana Sodišča, ne bi želel še naprej kandidirati.

Brez zaupanja Parlamenta bi bili omajani potrebna vera, zaupanje in sodelovanje med Sodiščem in Parlamentom, položaj in ugled Sodišča pa oslabljena.

Kandidaturo sem sprejel ravno zato, da bi prispeval k večji verodostojnosti in ugledu Sodišča v splošnem interesu EU in njenih državljanov.

Mislim, da zaslužim zaupanje Parlamenta in bom zvesto opravljal poslanstvo Sodišča.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	16.3.2010
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	21 2 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Marta Andreasen, Jean-Pierre Audy, Inés Ayala Sender, Zigmantas Balčytis, Jorgo Chatzimarkakis, Andrea Cozzolino, Luigi de Magistris, Tamás Deutsch, Martin Ehrenhauser, Jens Geier, Ingeborg Gräßle, Ville Itälä, Cătălin Sorin Ivan, Elisabeth Köstinger, Bogusław Liberadzki, Monica Luisa Macovei, Jan Olbrycht, Georgios Stavrakakis, Søren Bo Søndergaard
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Christofer Fjellner, Edit Herczog, Monika Hohlmeier, Sidonia Elżbieta Jędrzejewska, Markus Pieper