POROČILO o letnem poročilu Evropske investicijske banke za leto 2008

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

OBRAZLOŽITEV

MNENJE Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (25.2.2010)

MNENJE Odbora za regionalni razvoj (1.2.2010)

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

25.3.2010 - (2009/2166(INI))

Odbor za proračunski nadzor
Poročevalec: Tamás Deutsch

Postopek : 2009/2166(INI)

Potek postopka na zasedanju

Potek postopka za dokument :

A7-0062/2010

Predložena besedila :

A7-0062/2010

Razprave :

PV 06/05/2010 - 3
CRE 06/05/2010 - 3

Glasovanja :

PV 06/05/2010 - 7.10
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2010)0156

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
OBRAZLOŽITEV
MNENJE Odbora za ekonomske in monetarne zadeve
MNENJE Odbora za regionalni razvoj
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

o letnem poročilu Evropske investicijske banke za leto 2008

(2009/2166(INI))

Evropski parlament,

– ob upoštevanju letnega poročila Evropske investicijske banke (EIB) za leto 2008,

– ob upoštevanju členov 15, 126, 175, 208, 209, 271, 308 in 309 Pogodbe o delovanju Evropske unije in protokola št. 5 statuta EIB,

– ob upoštevanju člena 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki se nanaša na vlogo Računskega sodišča,

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. aprila 2009 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna za sedmi, osmi in deveti Evropski razvojni sklad za proračunsko leto 2007[1],

– ob upoštevanju izmenjave pisem med predsednikom Evropskega parlamenta Pöttering in g. Maystadtom po sprejetju resolucije Parlamenta 23. aprila 2009,

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. marca 2009 o letnih poročilih EIB in Evropske banke za obnovo in razvoj za leto 2007[2],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. aprila 2008 o letnem poročilu EIB za leto 2006[3],

– ob upoštevanju Sklepa Sveta 2006/1016/ES z dne 19. decembra 2006 o odobritvi jamstva Skupnosti EIB za izgube pri posojilih in jamstvih za projekte zunaj Skupnosti[4],

– ob upoštevanju sodbe Sodišča z dne 6. novembra 2008 o pravni podlagi Sklepa 2006/1016/ES[5],

– ob upoštevanju politike EIB o javnem razkrivanju[6] z dne 28. marca 2006,

– ob upoštevanju poslovnega načrta EIB za obdobje 2009–2011, kot ga je 16. decembra 2008 odobril svet direktorjev,

– ob upoštevanju sodbe Sodišča z dne 10. julija 2003 glede pristojnosti Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) za preiskovanje EIB[7],

– ob upoštevanju tristranskega dogovora med Računskim sodiščem, EIB in Komisijo v zvezi z vrstami nadzora, ki jih izvaja Računsko sodišče v skladu s členom 248(3) Pogodbe o ES[8], spremenjenega julija 2007,

– ob upoštevanju memoranduma o soglasju, ki sta ga 27. maja 2008 podpisali Komisija in EIB za nadaljnje usklajevanje politik zunanjega posojanja Evropske unije,

– ob upoštevanju memoranduma o soglasju glede obveščanja o politiki in standardih banke ter njenih postopkih za obravnavo pritožb, tudi pritožb državljanov in rezidentov držav, ki niso članice Evropske unije, ki sta ga 9. julija 2008 podpisala evropski varuh človekovih pravic in EIB,

– ob upoštevanju vmesne revidirane politike EIB glede eksteritorialnih finančnih središč („off-shore“),

– ob upoštevanju poročila o dejavnostih urada za pritožbe EIB za leto 2008,

– ob upoštevanju zadnjega poročila EIB Parlamentu o izvajanju njegovih priporočil,

– ob upoštevanju letnega poročila revizijske komisije EIB za leto 2008 upravnemu odboru,

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 29. oktobra 2008 „Od finančne krize do okrevanja gospodarstva: evropski okvir za ukrepanje“ (KOM(2008)0706),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. novembra 2008 „Evropski načrt za oživitev gospodarstva“ (KOM(2008)0800),

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. marca 2010 o EU 2020[9]:

– ob upoštevanju členov 48 in 119(2) svojega poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor ter mnenj Odbora za regionalni razvoj in Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A7-0062/2009),

A. ker je bila EIB ustanovljena z Rimsko pogodbo in ker je njen glavni cilj prispevati k razvoju skupnega trga in zmanjšanju razvojnih razlik med regijami z uporabo kapitalskih trgov in lastnih sredstev,

B. ker so finančne operacije EIB znotraj Evropske unije osredotočene na šest političnih prednostnih nalog: zagotavljanje gospodarske in socialne kohezije; priprave na gospodarstvo, temelječe na znanju; razvoj vseevropskih prometnih omrežij in omrežij za dostop; pomoč malim in srednje velikim podjetjem; zaščito in izboljšanje okolja ter zagotavljanje trajnostne, konkurenčne in zanesljive oskrbe z energijo,

C. ker Evropska investicijska banka izvaja svoje dejavnosti zunaj Evropske unije predvsem v podporo njenim politikam v zvezi z zunanjimi zadevami,

D. ker je EIB v skladu z lizbonsko strategijo sklenila, da bo svoj vpisani kapital povečala za 67 milijard EUR, s 165 milijard EUR na 232 milijard EUR, za kar so države članice prispevale 8,2 milijarde EUR,

E. ker sme EIB po svojem statutu po ratifikaciji Lizbonske pogodbe zagotoviti posojila in garancije v vrednosti največ 250 % ne zgolj vpisanega kapitala, pač pa tudi rezerv, nerazporejenih rezerv in presežkov iz bilance uspeha,

F. ker so se potrebe po financiranju povečale zaradi slabše ponudbe posojil, ki je posledica gospodarske in finančne krize,

G ker Evropska investicijska banka namenja posebno pozornost malim in srednje velikim podjetjem, trajnostni, konkurenčni in zanesljivi oskrbi z energijo ter blaženju podnebnih sprememb in naložbam v konvergenčne regije EU, ki jih je močno prizadela nedavna gospodarska recesija,

H. ker cilji strategije EU 2020 ne morejo biti doseženi brez primernega financiranja in ker v odstavku 35 svoje resolucije o EU 2020 Evropski parlament izraža svoje stališče, "da morata imeti Evropska investicijska banka in Evropska banka za obnovo in razvoj večjo vlogo pri podpiranju naložb v infrastrukturo, zeleno tehnologijo, inovacije ter mala in srednja podjetja",

I. ker se je obseg posojil EIB leta 2008 korenito povečal, in sicer je znesek posojil, zagotovljenih s pogodbami, dosegel 57,6 milijarde EUR, izplačani znesek pa 48,6 milijarde EUR, 10 milijard EUR več kot po pričakovanjih,

J. ker se je vrednost projektov, za katere je bila že podpisana pogodba, povečala za 20,5 % v primerjavi z letom 2007 in za 25,9 % v primerjavi z letom 2006; 89,34 % vseh operacij EIB je bilo v letu 2008 osredotočenih na projekte v državah članicah EU, kar je 2,7 % več kakor v letu 2007 in 2,25 % več kakor v letu 2006,

K. ker se je vrednost podpisanih pogodb za projekte v srednji in vzhodni Evropi v letu 2008 v primerjavi z letom 2007 povečala za 17 % na 6.905 milijonov EUR, kar je skoraj dvakrat toliko kot v letu 2004,

L. ker je bila posojilna dejavnost EIB v letu 2008 po geografskih regijah takšna: Azija in Latinska Amerika 469 milijonov EUR, vzhodna Evropa, Južni Kavkaz in Rusija 170 milijonov EUR, sredozemske države 1.290 milijonov EUR, predpristopne države 3.453 milijonov EUR; države AKP 561 milijonov EUR in Južna Afrika 203 milijone EUR,

Pripombe na letno poročilo EIB za leto 2008

1. pozdravlja letno poročilo EIB za leto 2008 in banko spodbuja, naj nadaljuje dejavnosti za razvoj evropskega gospodarstva in pospeševanje rasti, ustvarjanje delovnih mest ter medregionalno in socialno kohezijo;

2. je zadovoljen, da se je EIB hitro odzvala na svetovno gospodarsko krizo, tako da je z lastnimi sredstvi financirala povečanje svojega kapitala in s tem povečala obseg posojil v podporo evropskemu načrtu za oživitev gospodarstva; in jo spodbuja, naj nadaljuje svoje programe za obvladovanje finančne krize, zlasti v državah članicah, ki jih je močno prizadela kriza, kjer naj tudi okrepi svoje kreditne zmogljivosti; pričakuje, da se bodo po zaslugi financiranja EIB v letu 2009, ki znaša 75.000 milijonov EUR, naložbe v realnem gospodarstvu povečale zaradi učinka finančnega vzvoda skupaj za približno 225.000 milijonov EUR;

3. ugotavlja, da se je vrednost novih kreditnih proizvodov s finančnimi posredniki za mala in srednje velika podjetja v letu 2008 povečala za 42,4 % na 8,1 milijarde EUR, od česar je bilo 4,7 milijarde EUR realiziranih v zadnjem četrtletju; za posojila za mala in srednje velika podjetja v obdobju 2008–2011 je bilo predvidenih 30 milijard EUR;

Posledice Lizbonske pogodbe

4. pozdravlja okrepitev revizijske komisije s povečanjem števila članov s tri na šest in z dodelitvijo novih nalog, in sicer preverjanja, ali so dejavnosti banke v skladu z najboljšo bančno prakso, ter revizije računovodskih izkazov banke; poudarja, da morajo imeti člani revizijske komisije bogate izkušnje z bančnim nadzorom; kljub vsemu opozarja, da je treba poleg okrepitve revizijske komisije sprejeti tudi konkretne ukrepe, da bo za EIB uveden ustrezen bančni nadzor;

5. poziva EIB in države članice, naj razmislijo o možnosti, da Evropska unija (ker ima po Lizbonski pogodbi status pravne osebe) postane delničarka banke poleg držav članic, kar bi po njegovem mnenju privedlo do okrepljenega sodelovanja med EIB in Komisijo;

Bančni nadzor

6. ugotavlja, da je EIB julija 2009 postala udeleženka pri izvajanju monetarne politike eurosistema skupaj z Evropsko centralno banko (ECB) in da je zaradi tega statusa dolžna izpolniti nekatere zahteve glede poročanja ECB, prek Banque Centrale du Luxembourg (BCL), zlasti o svojem okviru za obvladovanje likvidnostnega tveganja;

7. je kljub temu prepričan, da je treba uvesti evropski sistem nadzora skrbnega in varnega poslovanja, v katerem bi za EIB veljala enaka pravila varnosti in skrbnosti kot za kreditne ustanove in v katerem bi bila pod dejanskim nadzorom, ki bi spremljal kakovost finančne situacije EIB in zagotavljal, da se njeni rezultati natančno merijo in da se upošteva kodeks ravnanja;

8. iz tega razloga podpira zamisel, da Odbor evropskih bančnih nadzornikov (CEBS) postane Evropski bančni organ (European Banking Authority, EBA) z več pristojnostmi v okviru evropskega organa za finančni nadzor; priporoča, da vse finančne institucije in skupine, ki opravljajo dejavnosti v več kot eni državi članici EU, kar vključuje tudi EIB, sodijo v pristojnost EBA; poziva Komisijo in države članice, naj si po najboljših močeh prizadevajo, da bi novi sistem finančnega nadzora začel delovati čim prej;

Proračunski nadzor in izvrševanje proračuna

9. pozdravlja dejstvo, da je banki kljub tržnim nihanjem in negotovosti uspelo obdržati najboljšo kreditno spodobnost; pozdravlja tudi dejstvo, da je banka povišala zgornjo mejo za posojila s 55 milijard EUR na 60 milijard EUR in da lahko zagotovi znesek 59,5 milijarde EUR, kar je precejšnje (8,8 %) povečanje v primerjavi z letom 2007 (54,7 milijarde EUR);

10. poziva EIB, naj si čim bolj prizadeva, da bi obdržala bonitetno oceno AAA, ki je osrednjega pomena za to, da lahko ponudi najugodnejše posojilne pogoje,

Mandat za zunanja posojila in sklad za spodbujanje naložb

11. pričakuje vmesni pregled zunanjega financiranja EIB do 30. aprila 2010 in predlog Komisije za nov sklep, ki naj bi nadomestil Sklep št. 633/2009/ES; meni, da bi morala vmesni pregled in predlog Komisije upoštevati ne samo priporočila usmerjevalnega odbora, ki ga vodi Michel Camdessus, pač pa tudi pretekla priporočila Parlamenta; poziva predvsem k večji doslednosti mandata EIB za zunanja posojila tako glede zadostnosti sredstev za celotno obdobje novega mandata kot glede porazdelitve sredstev po geografskih območjih;

12. poudarja dejstvo, da morajo zunanji ukrepi EIB biti v skladu s cilji politike EU, kakor so določeni v Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije; meni, da mora EIB kot banka, katere gonilo je politika EU, ohraniti ravnovesje med posojili, namenjenimi različnim regijam v soseščini EU; v zvezi z regijami, kjer bi se dejavnosti EIB lahko prekrivale z drugimi regionalnimi ali mednarodnimi javno financiranimi finančnimi ustanovami, bo morda potrebna jasna razdelitev dela; s tem v zvezi pozdravlja naložbeni okvir za zahodni Balkan; vendar poudarja, da je treba ponovno pregledati sedanji sporazum o sodelovanju med Komisijo, EIB in EBRD glede finančnih operacij v vzhodnem sosedstvu, Rusiji in osrednji Aziji; zato pozdravlja dejstvo, da se usmerjevalni odbor "modrih oseb" strinja s priporočili, ki jih je Evropski parlament sprejel marca 2009, o boljšem medsebojnem razumevanju med EIB in EBRD;

13. opominja, da je v odstavku 24 resolucije z dne 22. aprila 2008[10] o podelitvi razrešnice glede izvrševanja proračuna šestega, sedmega, osmega in devetega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2006 predlagal, naj EIB med postopkom razrešnice odboru za proračunski nadzor neposredno predstavi svoje letno poročilo in predloži poročilo o izvajanju investicijskega sklada; poleg tega opominja, da so sredstva razvojnih skladov javni denar, ki so ga prispevali evropski davkoplačevalci, in ne finančni trgi;

14. znova izraža obžalovanje, da so v letnem poročilu EIB o skladu za spodbujanje naložb predvsem finančni podatki, a skoraj nič informacij o rezultatih različnih financiranih programov;

15. ugotavlja, da je bližajoča se revizija Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti[11], priložnost, da se projekte in rezultate sklada za spodbujanje naložb vključi v postopek razrešnice; poziva Komisijo, naj v svoj predlog vključi tudi rešitev za dosego tega cilja;

Preglednost in boj proti goljufijam

16. z zadovoljstvom ugotavlja, da je EIB v zadnjih letih redno upoštevala priporočila Parlamenta;

17. opominja, da je EIB v skladu s svojo politiko javnega razkrivanja vsake tri leta naročila uradno revizijo svojega poslovanja, ter pozdravlja dejstvo, da je maja 2009 sprožila javni posvet o svoji politiki pritožbenega mehanizma, politiki javnega razkrivanja in politiki preglednosti; obžaluje, da predvideni pregled politike javnega razkrivanja v letu 2009 ni bil opravljen, in pričakuje, da bo EIB omenjene tri politike revidirala, takoj ko bo mogoče;

18. zahteva, da EIB v prihodnji politiki javnega razkrivanja jasno opredeli pogoje za nerazkritje podatkov, saj bo tako postavila visoke standarde preglednosti;

19. z zadovoljstvom ugotavlja, da so javni posveti v zadnjih letih postali sestavni del politike preglednosti EIB, a banko kljub temu poziva, naj več pozornosti nameni udeležbi interesnih skupin, tako da jim posreduje jasne smernice glede njihovega morebitnega sodelovanja v posvetih ali pri ocenjevanju;

20. pozdravlja dejstvo, da se je EIB, predvsem glavni nadzornik za skladnost, bolj posvetila oblikovanju novih pravil o zaščiti notranjih informatorjev, ki so bila objavljena aprila 2009 in ki vsem zaposlenim EIB in vsem drugim osebam, ki opravljajo storitve za banko, zagotavljajo popolno zaščito; banko vseeno opozarja na dejstvo, da ni poskrbela za varstvo pred povračilnimi ukrepi zoper zunanje pritožnike, in jo poziva, naj razmisli o odpravi te pomanjkljivosti;

21. podpira politiko EIB, da v nobenem primeru ne namerava dopustiti goljufij in korupcije, ter jo poziva, naj v sodelovanju s Komisijo poskrbi, da bo čim prej pripravljena „črna lista“ goljufov in da bo vzpostavljen in se bo začel uporabljati sistem izključitve za podjetja, pri katerih sama ali kaka druga multilateralna razvojna banka ugotovi korupcijo;

22. pozdravlja dejstvo, da je bila politika javnega razkrivanja prevedena v vse jezike EU, in poziva EIB, naj v te jezike prevede še pravila o dostopu do okoljskih informacij, politiko pritožbenega mehanizma in politiko preglednosti;

Politika glede eksteritorialnih finančnih centrov („off-shore“)

23. pozdravlja dejstvo, da je EIB še dodatno ukrepala in revidirala svojo politiko glede finančnih centrov „off-shore“ in s tem naredila korak naprej od veljavne prepovedi ponudnikov financiranja s sedežem v davčnih oazah; 24. z zadovoljstvom opaža prenovljeno politiko banke do davčnih oaz, s katero je presegla zgolj ohranjanje prepovedi za financiranje predlagateljev projektov, ki imajo sedež v davčni oazi s črnega seznama, zlasti novo obveznost EIB za vse pogodbene strani s sedežem v davčnih oazah, ki niso na črnem seznamu, so pa pomanjkljivo regulirane, da se morajo pred podpisom pomembnih pogodb preseliti v državo, ki ni davčna oaza, ter s tem pri posojilih banke zagotoviti, da po 31. marcu 2010 noben posojilojemalec EIB ne bo imel sedeža v pomanjkljivo regulirani davčni oazi;

25. poziva EIB, naj preuči, ali se nova politika glede davčnih oaz nanaša tudi na sredstva, ki jih EIB uporablja za posojila za projekte; poleg tega meni, da bi morala EIB poskrbeti za to, da prihodki od teh sredstev ne bodo končali v davčnih oazah, potem ko bodo projekti končani;

26. izraža zaskrbljenost zaradi pomanjkanja preglednosti pri načinu dodeljevanja globalnih posojil in nadzoru nad njimi v smislu davčnega upravljanja; opozarja, da mora Evropska investicijska banka zagotoviti, da se prejemniki posojil ne bodo zatekli k davčnim oazam ali uporabili drugih praks, kot je neprimerno oblikovanje transfernih cen, ki bi utegnile privesti do davčne utaje ali izogibanja plačilu davkov; v zvezi s tem poziva Evropsko investicijsko banko, naj od finančnih posrednikov zahteva, da objavijo porabo prejetih globalnih in okvirnih posojil, vključno s poročilom o dejavnostih v posameznih državah, v katerih delujejo;

27. pozdravlja poročilo o dejavnostih in družbeni odgovornosti skupine EIB, v katerem so navedeni sprejeti ukrepi za doseganje strateških ciljev banke, ki dopolnjujejo in izboljšujejo cilje politike EU;

Strategija in cilji

28. odobrava poslovni načrt EIB za obdobje 2009–2011, v katerem je banka zastavila precej višje poslovne cilje kot v smernicah iz poslovnega načrta za obdobje 2008–2010;

29. poudarja, da se od EIB pričakuje, da bo imela pomembno vlogo pri doseganju ciljev strategije EU 2020; zato poziva banko, naj zagotovi, da bodo njena posojila prispevala k prizadevanjem za uresničevanje ciljev strategije;

30. ugotavlja, da so osrednji cilji EIB gospodarska in socialna kohezija ter konvergenca, zlasti konvergenčni steber kohezijske politike EU;

31. ceni prispevek EIB k cilju konvergence z dodelitvijo posojila v višini 21 milijard EUR za projekte v zvezi s konvergenco, kar znaša 41 % vseh posojil EIB v EU;

32. poudarja, da ukrepanje v sodelovanju s Komisijo in pristop banke, ki zagotavlja dodatno podporo in učinek finančnega vzvoda ukrepom strukturnega sklada, ustvarjata dodano vrednost;

33. poziva k obsežnejšemu združevanju donacij EU s finančnimi instrumenti EIB, še posebej v kohezijskih regijah, kjer pri zbiranju lastnih sredstev prihaja do večjih težav, da bi podprli kohezijo in preprečili dodatno nazadovanje držav, ki jih je kriza najbolj prizadela;

34. zahteva, da EIB v naslednjih poročilih natančno navede glavna posojila, ki dopolnjujejo nepovratna sredstva ESRR za regije, ki izvajajo tehnološko napredne programe ali programe v zvezi z oskrbo z obnovljivo ali čisto energijo;

35. poudarja pomembno vlogo EIB pri podpori malim in srednje velikim podjetjem med finančno krizo, glede na to, da predstavljajo 99 % vseh podjetij v EU in zaposlujejo več kot 100 milijonov ljudi ter so tako gonilo evropskega gospodarstva;

36. priznava vgrajeni učinek finančnega vzvoda, v skladu s katerim mora finančni posrednik malim in srednje velikim podjetjem nadalje posoditi najmanj dvakratni znesek posojila, ki ga je prejel od EIB, in dejstvo, da nova pobuda za posojila malim in srednje velikim podjetjem izboljšuje finančne pogoje za ta podjetja; poziva EIB, naj v naslednje poročilo o dejavnostih vključi podrobne podatke o učinkovitosti teh posojil, s čimer bo zagotovljeno, da se del koristi, ki izhajajo iz financiranja EIB, ustrezno prenese na mala in srednja podjetja, zagotovljene pa bodo tudi informacije o izvoru sredstev;

37. s tem v zvezi ugotavlja, da je bilo na zahtevo delničarjev EIB 30 milijard EUR namenjenih za posojila malim in srednje velikim podjetjem v obdobju 2008–2011 in da je bila polovica tega zneska dana na voljo v letih 2008–2009; poudarja pomen visoke stopnje nadzora, katerega namen je zagotoviti, da finančni partnerji ne bi kopičili posojil EIB za stabilizacijo svojih bilanc stanja;

38. ob upoštevanju, da gospodarske krize še ni konec in da stopnja brezposelnosti še naprej narašča, poziva EIB, naj v svojo politiko dodeljevanja posojil malim in srednje velikim podjetjem vključi več tveganja, ne da bi s tem ogrozila svoj status AAA; predlaga, da Evropska investicijska banka prilagodi pooblastilo za tvegani kapital za leto 2006 za Evropski investicijski sklad, da bo mogoče bolje upoštevati trenutne gospodarske težave in potrebo po izboljšanju dostopa malih in srednjih podjetij do kapitala za tvegane projekte; zahteva, da se prispevek Evropske investicijske banke za program Jasmine, ki trenutno znaša 20 milijonov EUR, vsaj podvoji;

39. opozarja na priporočila iz resolucije z dne 25. marca 2009 o letnih poročilih EIB in Evropske banke za obnovo in razvoj za leto 2007[12], kjer v odstavku 8 poziva EIB, naj „bolje spremlja ter omogoči preglednost narave in končne uporabe svojih globalnih posojil v podporo malim in srednje velikim podjetjem“; poziva EIB, da še okrepi preglednost dodeljevanja posojil prek finančnih posrednikov ter da oblikuje jasne finančne pogoje za finančne posrednike in merila za učinkovitost posojil;

40. poziva EIB, da posojila malim in srednjim podjetjem uskladi s sredstvi, dodeljenimi iz strukturnih skladov v konvergenčnih regijah, ter zagotovi uravnoteženo podporo različnim vrstam malih in srednjih podjetij.

41. poziva Evropsko investicijsko banko, naj bolje spremlja in naredi preglednejšo vrsto in končno uporabo svojih globalnih posojil v podporo malim in srednjim podjetjem; predlaga vzpostavitev točkovne tabele za spremljanje množilnega učinka posojil, ki jih daje EIB;

42. poziva EIB, da v svojih letnih poročilih razvije natančnejšo in metodološko usklajeno analizo o izvajanju finančnih instrumentov, ki dopolnjujejo delovanje strukturnih skladov; v zvezi s tem bi banka lahko Parlamentu pojasnila delovanje mehanizma financiranja z delitvijo tveganja, ki ga je oblikovala skupaj s Komisijo; meni, da je zlasti pomemben medsebojni vpliv tega mehanizma, financiranja iz sedmega okvirnega programa za raziskovanje in strukturnih skladov;

43. ugotavlja, da je bila, kot navaja letno poročilo EIB, faza ocenjevanja pobude Jeremie (Joint European Resources for Micro to Medium Enterprises) v letu 2008 dokončana; obžaluje, da poročilo te ocene ne vsebuje;

44. poziva EIB, naj v naslednje letno poročilo vključi informacije o prvih dosežkih dveh politik iz leta 2009: pobuda Jasmine (Joint Action to Support Microfinance Institutions in Europe) in izvajanje dolžniško-lastniškega instrumenta za rast;

45. poziva EIB, naj si po najboljših močeh prizadeva poenostaviti zapletene in birokratske predpise v nekaterih projektih, kjer do tega prihaja, da bo financiranje projektov zagotovljeno hitreje in učinkoviteje, zlasti glede na svetovno krizo;

46. poudarja, da bo uspešnost novega programa za evropske makroregije odvisna od uskladitve dejavnosti v vseh politikah z ozemeljskim vplivom in od dolgoročne rešitve za financiranje makroregije; zato poziva banko, naj v prihodnjem programskem obdobju, ki se začne leta 2014, razmisli o možnosti financiranja iz EIB in EIS za te namene poleg sredstev EU;

47. poziva EIB, naj si po najboljših močeh prizadeva, da bi se izognila podvajanju dela z Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD) zunaj EU; ponavlja svoje priporočilo iz odstavka 28 zgoraj omenjene resolucije z dne 25. marca 2009, ki naj bi omogočilo bolje strukturirano sodelovanje med EIB in EBRD v državah, kjer ti banki delujeta;

o o

48. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski investicijski banki ter vladam in parlamentom držav članic.

[1] UL L 255, 26.9.2009, str. 98.
[2] Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0185.
[3] UL C 259 E, 29.10.2009, str. 14.
[4] UL L 414, 30.12.2006, str. 95.
[5] Zadeva C-155/07, Evropski parlament proti Svetu Evropske unije, še ni objavljeno v poročilih Evropskega sodišča.
[6] UL C 332, 30.12.2006, str. 45.
[7] Zadeva C-15/00, Komisija Evropskih skupnosti proti Evropski investicijski banki [2003], zbirka odločb ECR I-7281.
[8] Člen 287(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije.
[9] Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0053.
[10] UL L 88, 31.3.2009, str. 253.
[11] UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
[12] Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0185.

Evropska investicijska banka (EIB), ki je bila ustanovljena leta 1958 z Rimsko pogodbo, je v letu leta 2008 praznovala petdesetletnico obstoja. EIB kot ustanova Evropske unije za dolgoročna posojila posoja denar javnemu in zasebnemu sektorju (za ceno, ki je le nekoliko višja, kot znašajo stroški najema posojila) za projekte evropskega interesa, pri čemer uporablja finančne trge in lastna sredstva. Glavni cilj banke je prispevati k približevanju, uravnoteženemu in trajnostnemu razvoju, pa tudi h gospodarski in družbeni koheziji držav članic EU.

EIB pri uresničevanju ciljev Skupnosti tesno sodeluje z institucijami EU. Še zlasti banka redno sodeluje z odbori Evropskega parlamenta in Svetom ministrov za gospodarske in finančne zadeve. Evropski parlament od leta 1999 pripravlja strokovno mnenje o poročilu o dejavnostih banke. Za nadzor finančnega poslovanja EIB sta pristojna odbora CONT in ECON, ki o tem poročata od leta 2006. Kar zadeva stike med EP in EIB, želi poročevalec poudariti, da je bila EIB med pripravo tega poročila vedno pripravljena sodelovati s Parlamentom.

Banka se je v letu 2008 soočila s precej večjimi izzivi kot v prejšnjih letih, saj je svetovna gospodarska kriza dosegla tudi gospodarstva Evropske unije. Gospodarska kriza v letih 2008 in 2009 je največja recesija po veliki depresiji. Sprožila jo je kriza hipotekarnih posojil v Združenih državah, ki se je začela v nepremičninskem in bančnem sektorju konec leta 2006, kar je povzročilo hude finančne težave v vseh gospodarstvih in na finančnih trgih od Evrope do Azije. Tudi države članice Evropske unije so bile postavljene pred hude preizkušnje in tako one kot Evropska unija sprejemajo pomembne ukrepe za finančno stabilnost. Programi za obvladovanje finančne krize nacionalnih vlad in centralnih bank so bili v vseh državah precej podobni (davčne spodbude, znižanje davkov, večja javna poraba, povečana količina denarja v obtoku, reševanje finančnih ustanov). Poleg nacionalnih gospodarskih spodbud je EU sprejela evropski načrt za oživitev gospodarstva. V njem ima EIB pomembno vlogo, predvsem povezano z izboljšanim financiranjem malih in srednje velikih podjetij, obnovljivih virov energije in čistega transporta.

EIB se je morala hitro odzvati na svetovno krizo zaradi hudih likvidnostnih težav, zaostrenih posojilnih pogojev (v javnem in zasebnem sektorju, kar povzroča velike težave zlasti malim in srednje velikim podjetjem), kapitalskih omejitev in plahnečega zaupanja v finančne trge.

Glavna vloga EIB pri obvladovanju krize je povečanje ponudbe denarja za gospodarstvo pod zelo ugodnimi pogoji. V odgovor na krizo si je EIB zastavila precej višje poslovne cilje kot v smernicah iz poslovnega načrta za obdobje 2008–2010, in sicer je načrtovani obseg posojilnih pogodb za leto 2009 v primerjavi z obsegom iz leta 2007, ko se kriza še ni začela, povečala za približno 39 % (18,6 milijarde EUR), za leto 2010 za 42 % (19,9 milijarde EUR) in za leto 2011 za 34 % (16,4 milijarde EUR). Da bi pomagala podjetjem in spodbudila oživitev gospodarstva, je v zadnjem četrtletju 2008 občutno povečala obseg posojil: podpisane so bile posojilne pogodbe v skupni vrednosti 57 milijard EUR, kar je 21 % več kot v letu 2007; izplačanih je bilo 10 milijard EUR več, kot je bilo predvideno; predvsem posojila malim in srednje velikim podjetjem so se povečala za 42 % v primerjavi z letom 2007. Poleg tega je banka oblikovala nove finančne instrumente za porazdelitev tveganja, izboljšala ureditev za porazdelitev tveganja, poenostavila postopke za odobritev posojil ter pospešila izvajanje projektov v državah članicah in v sektorjih, ki jih je kriza najhuje prizadela.

Zmožnost hitrega odziva je bila še večja zaradi odločitve delničarjev banke, da bodo povečanje kapitala, predvideno za leto 2010, izvedli prej: kapital EIB se je tako v skladu z lizbonsko strategijo povečal za 67 milijard EUR na 232 milijard EUR.

Poročevalec ocenjuje, da si je treba poleg analize dejavnosti EIB v letu 2008 nujno podrobneje ogledati nekatere dogodke, ki bodo vplivali na prihodnost EIB. Eden od njih je nedvomno začetek veljavnosti Lizbonske pogodbe, ki je prinesla nekatere institucionalne spremembe v banki. Poročevalec poudarja izboljšave pri revizijah poslovanja banke, vendar vseeno opozarja na to, da je treba poiskati dolgoročno rešitev za pravi evropski sistem bančnega nadzora.

Druga novost, ki jo prinaša Lizbonska pogodba, bi bilo lahko na novo zasnovano razmerje med EIB in Evropsko unijo, pri čemer je poročevalec želel dati spodbudo in predlagal, da bi Evropska unija postala delničarka EIB.

Na področju bančnega nadzora je še vedno potreben evropski sistem nadzora skrbnega in varnega poslovanja, ki bi postavil jasna splošna pravila tudi za dejavnosti EIB. Poročevalec zato poudarja, da bi bilo treba v okviru evropskega organa za finančni nadzor ustanoviti Evropski bančni organ (European Banking Authority, EBA), ki bi bil pristojen tudi za EIB, tako kot za druge finančne ustanove, ki delujejo v več kot eni državi EU. V poročilu je omenjeno, da Komisija sodeluje v procesu iskanja ustrezne rešitve.

Preglednost in boj proti goljufijam sta pomembni temi odbora za proračunski nadzor Evropskega parlamenta, zato je poročevalec v letošnje poročilo vključil več podrobnih pripomb glede teh vprašanj. Nedvomno je mogoče ugotoviti, da si je EIB očitno prizadevala upoštevati dosedanja priporočila Parlamenta v zvezi s tem.

Glavne teme, kot so popolna nedopustnost goljufij, politika zaščite notranjih informatorjev in javni posveti, so pogosto zastopane v bančnih dejavnostih in ukrepih EIB. Poročevalec je kljub vsemu navedel nekaj področij, kjer bi bilo treba revidirati in izboljšati preglednost in dostop do informacij, npr. v primeru politike javnega razkrivanja. Da bi olajšali širjenje javnih informacij o dejavnostih banke, bi bilo dobro povečati razpoložljivost osrednjih dokumentov o politikah, mehanizmih in pravilih EIB v vseh jezikih EU.

Politika glede eksteritorialnih finančnih središč („off-shore“) je prav tako izjemno pomembna za ustrezno in učinkovito porabo davkoplačevalskega denarja, s čimer se strinja večina članov odbora za proračunski nadzor. Zato je poročevalec v poročilo vključil predloge o preprečevanju bega denarja v davčne oaze, kar naj bi zagotovilo uspešnost in učinkovitost tudi na tem področju.

V okviru analize strateških programov in ciljev EIB poročevalec poudarja, da ima EIB osrednjo vlogo pri financiranju malih in srednje velikih podjetij, obnovljivih virov energije in trajnostnega transporta, kot je bilo že omenjeno. Zaradi finančne krize je treba posebno pozornost nameniti podjetjem, trajnostni in zanesljivi oskrbi z energijo ter blaženju posledic podnebnih sprememb, pa tudi vlaganju v konvergenčne regije EU. Tako naj bi se v naslednjih dveh letih obseg posojil malim in srednje velikim podjetjem (prek finančnih posrednikov) povečal za nadaljnjih 2,5 milijarde EUR letno, obseg posojil za energijo in boj proti podnebnim spremembam za 6 milijard EUR, obseg posojil za konvergenco pa za 2,5 milijona EUR. Poročevalec tudi ugotavlja, da se je vrednost posojil malim in srednje velikim podjetjem v letu 2008 že povečala za 42 % in je znašala 8,1 milijarde EUR, na zahtevo delničarjev EIB pa je banka za posojila malim in srednje velikim podjetjem v obdobju 2008–2011 predvidela 30 milijard EUR. Poročilo priznava pozitivne posledice teh ukrepov, hkrati pa poziva k poenostavitvi zapletenih birokratskih postopkov in zahteva temeljit in podroben pregled dejanskih učinkov programov za podporo, namenjenih malim in srednje velikim podjetjem.

za Odbor za proračunski nadzor

o Evropski investicijski banki (EIB) – letno poročilo 2008
(2009/2166(INI))

Pripravljavka mnenja: Enikő Győri

POBUDE

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve poziva Odbor za proračunski nadzor, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

ker globalna posojila posrednikom predstavljajo do 23 % posojil Evropske investicijske banke;

1. priznava, da se je Skupina EIB hitro in brez odlašanja odzvala na gospodarsko krizo, tako da je z lastnimi sredstvi financirala povečanje svojega kapitala in s tem povečala obseg posojil v podporo evropskemu načrtu za oživitev gospodarstva; poudarja, da so ukrepi, sprejeti konec leta 2008, realnemu gospodarstvu za leti 2009 in 2010 zagotovili dodatno finančno podporo v protivrednosti 15.000 milijonov EUR letno; pričakuje, da se bodo po zaslugi financiranja EIB v letu 2009, ki znaša 75.000 milijonov EUR, naložbe v realnem gospodarstvu povečale zaradi učinka finančnega vzvoda skupaj za približno 225.000 milijonov EUR;

2. pozdravlja spremembo prednostnih nalog EIB kot odziv na krizo, zlasti večji poudarek na posojilih za mala in srednja podjetja; upoštevajoč dejstvo, da gospodarske krize še ni konec in da stopnja brezposelnosti še naprej narašča, poziva EIB, naj v svojo politiko dajanja posojil malim in srednjim podjetjem vključi več tveganja, ne da bi s tem ogrozila svoj status AAA; predlaga, da Evropska investicijska banka prilagodi pooblastilo za tvegani kapital za leto 2006 za Evropski investicijski sklad, da bo mogoče bolje upoštevati trenutne gospodarske težave in potrebo po izboljšanju dostopa malih in srednjih podjetij do kapitala za tvegane projekte; zahteva, da se prispevek Evropske investicijske banke za program Jasmine, ki trenutno znaša 20 milijonov EUR, vsaj podvoji;

3. pozdravlja prizadevanja Evropske investicijske banke na področju socialne in okoljske politike; vendar poudarja, da je še vedno treba izboljšati mehanizme spremljanja posojilnih dejavnosti EIB za vse projekte, zlasti z vidika okoljskih in socialnih standardov EU; v zvezi s tem poziva EIB, naj na vrh lestvice prednostnih nalog uvrsti razvoj zavezujočih in operativnih zaščitnih politik, s katerimi bi zagotovila visoke socialne in okoljske standarde;

4. v zvezi z okoljskimi in socialnimi standardi izraža zaskrbljenost nad dejstvom, da enota EIB za ocenjevanje operacij izvaja le naknadna ocenjevanja omejenega števila projektov in da EIB prenese vso odgovornost za izpolnitev okoljskih in socialnih standardov na nosilce projektov, ki prejmejo njena finančna sredstva;

5. je seznanjen s posodobljenim seznamom bank, ki delujejo kot posredniki za posojila EIB malim in srednjim podjetjem; pozdravlja dejstvo, da morajo te banke v skladu s pogodbo malim in srednjim podjetjem posoditi vsaj dvakratni znesek pridobljenega posojila EIB, s čimer zagotovijo, da se del koristi, ki so jih same pridobile pri EIB, ustrezno prenese na mala in srednja podjetja, prav tako pa morajo posredovati informacije o izvoru sredstev; meni, da je trenutni pogodbeno določen delež prenosa koristi v višini 20 baznih točk dokaj nizek, zato ga je treba povišati; z veseljem pričakuje oceno EIB o tem, kako učinkovito so te banke posredovale posojila EIB malim in srednjim podjetjem in kako bi bilo mogoče izboljšati nadzor;

6. izraža zaskrbljenost zaradi pomanjkanja preglednosti pri načinu dodeljevanja globalnih posojil in nadzoru nad njimi v smislu davčnega upravljanja; opozarja, da mora Evropska investicijska banka zagotoviti, da se prejemniki posojil ne bodo zatekli k davčnim oazam ali uporabili drugih praks, kot je neprimerno oblikovanje transfernih cen, ki bi utegnile privesti do davčne utaje ali izogibanja plačilu davkov; v zvezi s tem poziva Evropsko investicijsko banko, naj od finančnih posrednikov zahteva, da objavijo porabo prejetih globalnih in okvirnih posojil, vključno s poročilom o dejavnostih v posameznih državah, v katerih delujejo;

7. poziva Evropsko investicijsko banko, naj bolje spremlja in naredi preglednejšo vrsto in končno uporabo svojih globalnih posojil v podporo malim in srednjim podjetjem; v širšem smislu pa poziva Evropsko investicijsko banko, naj letno poroča o svojih posojilih malim in srednjim podjetjem, vključno z oceno dostopnosti in učinkovitosti teh posojil;

8. predlaga vzpostavitev točkovne tabele za spremljanje množilnega učinka posojil, ki jih daje EIB;

9. poziva k obsežnejšemu združevanju donacij EU s finančnimi instrumenti EIB, še posebej v kohezijskih regijah, kjer pri zbiranju lastnih sredstev prihaja do večjih težav, da bi podprli kohezijo in preprečili dodatno nazadovanje držav, ki jih je kriza najbolj prizadela;

10. poudarja dejstvo, da morajo zunanji ukrepi EIB biti v skladu s cilji politike EU, kakor so določeni v Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije; meni, da mora EIB kot banka, katere gonilo je politika EU, ohraniti ravnovesje med posojili, namenjenimi različnim regijam v soseščini EU; v zvezi z regijami, kjer bi se dejavnosti EIB lahko prekrivale z drugimi regionalnimi ali mednarodnimi javno financiranimi finančnimi ustanovami, bo morda potrebna jasna razdelitev dela; s tem v zvezi pozdravlja naložbeni okvir za zahodni Balkan; vendar poudarja, da je treba ponovno pregledati sedanji sporazum o sodelovanju med Komisijo, EIB in EBRD glede finančnih operacij v vzhodnem sosedstvu, Rusiji in osrednji Aziji; zato pozdravlja dejstvo, da se usmerjevalni odbor "modrih oseb" strinja s priporočili, ki jih je Evropski parlament sprejel marca 2009, o boljšem medsebojnem razumevanju med EIB in EBRD.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

za Odbor za proračunski nadzor

o Evropski investicijski banki – letno poročilo 2008
(2009/2166(INI))

Pripravljavka mnenja: Constanze Angela Krehl

POBUDE

Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za proračunski nadzor kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. z zanimanjem pozdravlja letno poročilo 2008, zlasti poročilo o dejavnostih in družbeni odgovornosti skupine EIB, v katerem so navedeni sprejeti ukrepi za doseganje strateških ciljev banke, ki dopolnjujejo in izboljšujejo cilje politike EU;

2. izraža pohvalo EIB glede visokega količnika kapitalske ustreznosti in njene kulture dodeljevanja nagrad; ob upoštevanju nedavne krize v bančnem sektorju nasploh meni, da bi bila EIB lahko zgled za upravljanje v tem sektorju;

3. ugotavlja, da so osrednji cilji EIB gospodarska in socialna kohezija ter konvergenca, zlasti konvergenčni steber kohezijske politike EU;

4. ceni prispevek EIB k cilju konvergence z dodelitvijo posojila v višini 21 milijard EUR za projekte v zvezi s konvergenco, kar znaša 41 % vseh posojil EIB v EU;

5. poudarja, da ukrepanje v sodelovanju s Komisijo in pristop banke, ki zagotavlja dodatno podporo in učinek finančnega vzvoda ukrepom strukturnega sklada, ustvarjata dodano vrednost;

6. poziva EIB, da v svojih letnih poročilih razvije natančnejšo in metodološko usklajeno analizo o izvajanju finančnih instrumentov, ki dopolnjujejo delovanje strukturnih skladov; v zvezi s tem bi banka lahko Parlamentu pojasnila delovanje mehanizma financiranja z delitvijo tveganja, ki ga je oblikovala skupaj s Komisijo; posebej je pomemben medsebojni vpliv tega mehanizma, financiranja iz sedmega okvirnega programa za raziskovanje in strukturnih skladov;

7. zahteva, da EIB v naslednjih poročilih natančno navede glavna posojila, ki dopolnjujejo nepovratna sredstva ESRR za regije, ki izvajajo tehnološko napredne programe ali programe v zvezi z oskrbo z obnovljivo ali čisto energijo;

8. priznava pomembno vlogo, ki jo ima EIB pri podpiranju malih in srednjih podjetij med finančno krizo; v zvezi s tem ugotavlja, da je bilo na zahtevo delničarjev EIB v obdobju 2008–2011 30 milijard EUR namenjenih za posojila malim in srednjim podjetjem in da je bila polovica tega zneska dana na voljo v letih 2008 in 2009; priznava vgrajeni učinek finančnega vzvoda, v skladu s katerim mora finančni partner dokazati, da za vsak euro, ki ga je prejel od EIB, dodeli dva eura posojil malim in srednjim podjetjem; vendar poudarja pomen visoke stopnje nadzora, katerega namen je zagotoviti, da finančni partnerji ne bi kopičili posojil EIB za stabilizacijo svoje bilance stanja;

9. opozarja na priporočila iz resolucije z dne 25. marca 2009 o letnih poročilih EIB in Evropske banke za obnovo in razvoj[1] za leto 2007, kjer v odstavku 8 poziva EIB, naj „bolje spremlja ter omogoči preglednost narave in končne uporabe svojih globalnih posojil v podporo malim in srednje velikim podjetjem“; poziva EIB, da še okrepi preglednost dodeljevanja posojil prek finančnih posrednikov ter da oblikuje jasne finančne pogoje za finančne posrednike in merila za učinkovitost posojil; poziva EIB, da vsako leto poroča o posojilih malim in srednjim podjetjem, vključno z oceno dostopnosti in učinkovitosti teh posojil;

10. poziva EIB, da posojila malim in srednjim podjetjem uskladi s sredstvi, dodeljenimi iz strukturnih skladov v konvergenčnih regijah, ter zagotovi uravnoteženo podporo različnim vrstam malih in srednjih podjetij.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

[1] Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0185.

Datum sprejetja

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Burkhard Balz, Sharon Bowles, Udo Bullmann, Nikolaos Chountis, George Sabin Cutaş, Rachida Dati, Leonardo Domenici, Derk Jan Eppink, Diogo Feio, Elisa Ferreira, Vicky Ford, José Manuel García-Margallo y Marfil, Jean-Paul Gauzès, Sven Giegold, Sylvie Goulard, Enikő Győri, Liem Hoang Ngoc, Othmar Karas, Jürgen Klute, Werner Langen, Astrid Lulling, Hans-Peter Martin, Arlene McCarthy, Sławomir Witold Nitras, Antolín Sánchez Presedo, Olle Schmidt, Edward Scicluna, Peter Simon, Peter Skinner, Theodor Dumitru Stolojan, Kay Swinburne, Ramon Tremosa i Balcells, Corien Wortmann-Kool

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Thijs Berman, Sophie Briard Auconie, Ashley Fox, Sophia in ‘t Veld, Philippe Lamberts, Gay Mitchell, Werner Schulz

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov