Postopek : 2010/2007(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0074/2010

Predložena besedila :

A7-0074/2010

Razprave :

PV 21/04/2010 - 3
CRE 21/04/2010 - 3

Glasovanja :

PV 05/05/2010 - 13.49
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2010)0139

POROČILO     
PDF 167kWORD 89k
25.3.2010
PE 438.185v02-00 A7-0074/2010

o razrešnici za leto 2008: uspešnost, finančno poslovodenje in nadzor agencij

(2010/2007(INI))

Odbor za proračunski nadzor

Poročevalka: Véronique Mathieu

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o razrešnici za leto 2008: uspešnost, finančno poslovodenje in nadzor agencij

(2010/2007(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu z dne 15. oktobra 2008 o nadaljnjem ukrepanju na podlagi sklepov o razrešnicah za leto 2006 (KOM(2008)0629) in spremnega delovnega dokumenta osebja Komisije (SEC(2008)2579),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. marca 2008 z naslovom: "Evropske agencije – smernice za prihodnost" (KOM(2008)0135),

–   ob upoštevanju resolucije z dne 21. oktobra 2008 o strategiji za prihodnje reševanje institucionalnih vidikov regulativnih agencij(1),

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(2),

–   ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(3) in zlasti člena 96 te uredbe,

–   ob upoštevanju posebnega poročila št. 5/2008 Evropskega računskega sodišča z naslovom "Agencije Evropske unije: doseganje rezultatov",

–   ob upoštevanju raziskave Parlamenta iz leta 2009 o možnosti in izvedljivosti ustanovitve skupnih služb za agencije Unije,

–   ob upoštevanju člena 48 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A7-0074/2010),

A. ker ta resolucija za vsak organ iz člena 185 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 vsebuje horizontalne pripombe, ki spremljajo sklep o razrešnici v skladu s členom 96 Uredbe (ES, Euratom) št. 2343/2002 in členom 3 Priloge VI Poslovnika Evropskega parlamenta,

B. ker se je v zadnjih letih na podlagi odločitev zakonodajalca EU število agencij povečalo brez primere in ker so zato nekatere naloge Komisije lahko opravili zunanji izvajalci in so se dodatne naloge dodelile agencijam, pri čemer je včasih pretila nevarnost, da se bo uprava Skupnosti razsula, kar ogroža njeno sposobnost opravljanja svojih nalog,

C. ker so po sprejetju prej omenjenega sporočila Komisije z dne 11. marca 2008 Parlament, Svet in Komisija ponovno začeli projekt za opredelitev skupnega okvira za agencije in leta 2009 oblikovali medinstitucionalno delovno skupino,

D. ker so se prispevki Skupnosti za decentralizirane agencije – z izjemo zdaj že zaprte Evropske agencije za obnovo – med letoma 2000 in 2010 povečali za približno 610 %, iz 94.700.000 EUR na 578.874.000 EUR, število zaposlenih v agencijah pa za 271 %, iz 1219 na 4794; vendar ugotavlja, da se je število decentraliziranih agencij iz 11 v letu 2000 povečalo na 29 v letu 2010, kar ustreza 0,102 % celotnega proračuna EU za leto 2000 in 0,477 % za leto 2010;

I. Skupni izzivi finančnega poslovodenja

Prenos in razveljavitev operativnih sredstev

1.  ugotavlja, da je Računsko sodišče za proračunsko leto 2008 za več agencij poudarilo visoko stopnjo prenosov in razveljavitev operativnih sredstev; poudarja, da te razmere pogosto kažejo na pomanjkljivosti v sistemu načrtovanja virov agencij; zato meni, da morajo te agencije vzpostaviti:

- učinkovit sistem načrtovanja in nadzora določenih pogodbenih rokov,

- postopek ocenjevanja tveganja za svoje dejavnosti, tako se kasneje lahko podrobno spremljajo,

- sistem diferenciranih sredstev v prihodnjih proračunih glede subvencij, da ne bi prihajalo do razveljavitev v prihodnjih proračunskih letih;

2.  poleg tega ugotavlja, da imajo nekatere agencije težave pri upravljanju znatnega povečanja svojega proračuna; zato se sprašuje, ali ne bi bilo bolj odgovorno, če bi bili proračunski organi v prihodnje bolj pozorni, ko odločajo o povečanju proračuna nekaterih agencij glede na čas, potreben, za izvedbo novih dejavnosti; v okviru tega zahteva, da agencije, ki se pogosto soočajo s to težavo, proračunskemu organu posredujejo več podrobnosti glede izvedljivosti svojih prihodnjih obveznosti;

Gotovinski saldo

3.  ugotavlja, da imajo številne agencije stalno visok gotovinski saldo; poziva Komisijo in agencije, naj preučijo možnosti za zmanjšanje gotovinskega salda na sprejemljivo raven; v zvezi s tem prosi Komisijo, naj preuči tudi alternativne skupne načrte za uspešno gospodarjenje z gotovinskim saldom in oblikuje predloge za spremembo strukturnih okvirnih pogojev, ki bi pripomogli k učinkovitejšemu gospodarjenju z gotovinskimi saldi; obenem pa ugotavlja, da agencije prejemajo plačila šele potem, ko je bilo odobreno delo opravljeno in plačano (delo, ki ga na primer opravljajo poročevalci), zato so v posameznih primerih določena denarna sredstva nujno potrebna;

Pomanjkljivosti v postopkih javnih naročil

4.  obžaluje, da je Računsko sodišče pri postopkih javnih naročil pri nekaterih agencijah ponovno našlo pomanjkljivosti; je zlasti zaskrbljen zaradi ugotovitve Računskega sodišča, da prvič, v letu 2008 pred začetkom postopkov v večini primerov ni bila ocenjena tržna vrednost javnih naročil in drugič, da je prihajalo do ponavljajočih se resnih pomanjkljivosti pri spremljanju pogodb in načrtovanju postopkov javnih naročil; poudarja, da takšno stanje kaže na velike pomanjkljivosti sodelovanja med različnimi službami zadevnih agencij;

Človeški viri

5.   je zaskrbljen nad dejstvom, da je Računsko sodišče pri nekaterih agencijah ponovno ugotovilo pomanjkljivosti v načrtovanju in izvajanju postopkov zaposlovanja osebja; zlasti poudarja potrebo po zmanjšanju razlike med zasedenimi delovnimi mesti in predvidenimi delovnimi mesti agencij; se zaveda težav, ki nastajajo zaradi izvajanja kadrovskih predpisov EU, zlasti za decentralizirane agencije; med drugim zahteva, da agencije zagotovijo boljšo preglednost in nediskriminatorno obravnavo zunanjih in notranjih kandidatov;

Sporazumi o sedežu

6.  ugotavlja, da imajo mnogi sporazumi o sedežu, sklenjeni med agencijami in državami gostiteljicami, pomanjkljivosti, ki zmanjšujejo uspešnost agencij (kot na primer visoki stroški prevoza do agencije, težave s stavbami, ki jih je najela agencija in socialno vključevanje osebja); zato zahteva, da pri sklepu Sveta o lokaciji sedeža agencije države gostiteljice predložijo podrobnejše in za interese agencije ugodnejše sporazume o sedežu; podpira tudi premislek o morebitni selitvi sedeža agencije v primerih, ko sporazumi o sedežu resno zmanjšujejo učinkovitost agencije; zahteva, da se medinstitucionalna delovna skupina za agencije loti tega problema in po možnosti opredeli enotne standarde za sporazume o sedežu;

Notranja revizija

7.  se ne strinja s tem, da agencije lahko zaposlijo začasno osebje za opravljanje finančnih nalog, ki veljajo za občutljive;

8.  poziva upravne odbore agencij, da upoštevajo in izvajajo priporočila službe Komisije za notranjo revizijo, da bi tako hitro sprejeli potrebne ukrepe za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti;

9.  meni, da revizijski odbor, ki ga je leta 2006 oblikovala Evropska agencija za varnost hrane, igra pomembno vlogo pri pomoči upravnemu odboru, saj zagotavlja, da delo službe Komisije za notranjo revizijo in oddelka za notranjo revizijo agencije poteka pravilno in da ga upravni odbor in izvršni direktor upoštevata; zato meni, da je ta revizijski odbor v agenciji lahko primer za druge agencije;

II. Vodenje agencij

Upravičenost obstoja agencij

10.  ugotavlja, da imajo nekatere agencije zelo podobne pristojnosti; zato poziva medinstitucionalno delovno skupino za agencije, da razmisli o možnosti tesnega sodelovanja oziroma celo združitve nekaterih agencij;

11.  poleg tega ugotavlja, da imajo majhne agencije (z manj kot 75 zaposlenimi, kot so Evropska policijska akademija, Evropska agencija za varnost omrežij in informacij, Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu, Agencija Evropske unije za temeljne pravice in Evropski nadzorni organ za GNSS) resne težave z učinkovitostjo; zato poziva medinstitucionalno delovno skupino za agencije, naj razmisli o možnosti, da bi določili kritično maso agencij in ustanovili skupne službe, ki bi na primer pomagale pri postopkih, povezanih z javnimi naročili, človeškimi viri in proračunskim postopkom;

Disciplinski postopki

12. opozarja, da je Parlament v svojih resolucijah o razrešnici za leti 2006 in 2007 pozval agencije, naj preučijo možnost oblikovanja medagencijske disciplinske komisije; ugotavlja, da je izvedba tega projekta še vedno težavna, zlasti zaradi težav z iskanjem osebja primernega kariernega razreda za člane te komisije; kljub temu poziva agencijo, odgovorno za usklajevanje mreže agencij, naj vzpostavi mrežo osebja z razredom, primernim za člane disciplinske komisije;

Upravni odbor agencij

13. ugotavlja, da ima večina agencij, zajetih v postopek razrešnice za proračunsko leto 2008, v svojem upravnem odboru predstavnika iz vsake države članice; meni, da fiksni stroški vodenja zlasti majhnih agencij niso zanemarljivi, kot velja za Evropsko policijsko akademijo, katere upravni odbor šteje 27 članov, zaposlenih pa je le 24 uslužbencev (na začetku leta 2008) oziroma za Evropsko agencijo za varnost in zdravje pri delu, ki ima v svojem upravnem odboru 84 članov, zaposluje pa 64 uslužbencev (v letu 2008);

14. zahteva, naj upravni odbori agencij EU pri načrtovanju nalog in virov (finančnih in človeških) dosežejo največjo možno skladnost z uvedbo pristopa k dejavnostim usmerjenega proračunskega načrtovanja in upravljanja na podlagi dejavnosti (ABB/ABM), in poudarja, da za agencije veljata načelo dobrega finančnega poslovodenja in proračunska disciplina;

15. zato poziva medinstitucionalno delovno skupino za agencije, da razmisli o možnosti, da se Komisiji podeli pravica, da pri glasovanju v upravnem svetu z manjšino glasov prepreči sprejetje odločitev, ter se tako uveljavijo tehnične odločitve, ki so za agencijo primerne;

Vloga direktorjev agencije

16. poziva medinstitucionalno delovno skupino za agencije, naj razmisli o lastnostih in sposobnostih, ki jih mora imeti direktor za učinkovito vodenje agencije in da mu že na samem začetku ustanovitve agencije omogoči dostop do strokovnjakov za proračunske predpise Skupnosti;

Vloga Komisije

17. spodbuja Komisijo, naj si še bolj prizadeva za zagotavljanje vse potrebne upravne pomoči sorazmerno majhnim in zlasti nedavno ustanovljenim agencijam;

III. Uspešnost

18. poudarja, da morajo agencije pripraviti večletne delovne programe v skladu z večletno strategijo Skupnosti za ta sektor; meni, da mora letni delovni program zajemati cilje SMART in kazalnike RACER, kar omogoča oceno doseženih rezultatov; poudarja tudi, da mora delovni program vseh agencij spoštovati omejitve proračuna agencije, kot jih odobri proračunski organ; zato poziva agencije, da premislijo o vključitvi Ganttovega diagrama v načrte vseh svojih operativnih dejavnosti, kar bi omogočilo strnjen prikaz časa, ki ga vsak uslužbenec porabi za posamezen projekt in spodbudilo pristop, usmerjen k doseganju rezultatov;

19. meni, da je pozitivno, da je Evropska agencija za varnost hrane uvedla postopek ocenjevanja tveganj, s čimer bi se moralo od leta 2009 naprej okrepiti in omogočiti podrobno spremljanje znanstvenih in administrativnih dejavnosti agencije; zato tudi druge agencije poziva, naj sledijo dobri praksi, ki jo je uvedla ta agencija;

20. meni, da je pobuda Evropske agencije o integriranem sistemu za nadzor upravljanja za pospeševanje učinkovitosti, ki vključuje med seboj povezane računalniške programe za upravljanje, kar vodstvu agencije omogoča spremljanje napredka projektov in porabo sredstev v dejanskem času, dobra praksa; ugotavlja, da ta integrirani sistem za nadzor upravljanja povezuje naslednje aplikacije:

(i) finančne aplikacije, ki nudijo informacije o stopnji porabe zneskov za prevzem obveznosti in odobritev plačil

(ii) aplikacijo za upravljanje kariernega cikla, ki potrjuje skladnost med opisi delovnih mest, uspešnostjo posameznikov in uporabo korektivnih ukrepov;

(iii) sistem za evidentiranje delovnega časa;

(iv) sistem za spremljanje publikacij, ki vsak proizvod povezuje z dejavnostjo v delovnem programu;

21. meni, da je tudi sistem za spremljanja informacij, ki jih nudi, ki ga je razvija Evropska fundacija za zboljšanje življenjskih in delovnih razmer dobra praksa; zlasti poudarja, da ta sistem uporablja za oceno uporabe informacije, ki jih fundacija zagotavlja ciljnim organom, ter njihov učinek na proces odločanja institucij Skupnosti in socialnih partnerjev;

22. poudarja pomen vključitve ocene uspešnosti agencij v postopek razrešnice, ki je na voljo pristojnemu odboru, ki obravnava zadevne agencije v Evropskem parlamentu; zato poziva Računsko sodišče, da se tega vprašanja loti v svojih prihodnjih poročilih o agencijah;

23. v zvezi s tem zahteva, da agencije v razpredelnici, ki bo priložena prihodnjim poročilom Računskega sodišča, predstavijo primerjavo med rezultati, doseženimi v letu, ki ga obravnava razrešnica, in rezultati, doseženimi v predhodnem proračunskem letu, da bi organ za razrešnico lahko bolje ocenil uspešnost agencij v vmesnem obdobju;

24. poleg tega poziva agencije, naj organu za razrešnice posredujejo "logične okvire", ki se predložijo v reviziji uspešnosti agencije, da se tako določi in med seboj poveže socialno-gospodarske potrebe, ki jih je treba upoštevati v povezavi z njihovim delom, dosežki in vplivom, saj so rezultati agencij bistvenega pomena in morajo postati bolj prepoznavni;

IV. Medinstitucionalni dialog o skupnem okviru za agencije

25. pozdravlja oblikovanje medinstitucionalne delovne skupine za agencije, ki bo preučila in po možnosti določila minimalne skupne standarde za decentralizirane agencije;

oo   o

26. naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje agencijam, ki so vključene v ta postopek podelitve razrešnice, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču.

(1)

UL C 15 E, 21. 1. 2010, str. 27.

(2)

UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(3)

UL L 357, 31. 12. 2002, str. 72.


IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

23.3.2010

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

19

4

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Jean-Pierre Audy, Jorgo Chatzimarkakis, Ryszard Czarnecki, Luigi de Magistris, Tamás Deutsch, Martin Ehrenhauser, Jens Geier, Ingeborg Gräßle, Martin Häusling, Ville Itälä, Iliana Ivanova, Monica Luisa Macovei, Christel Schaldemose, Theodoros Skylakakis, Bart Staes, Georgios Stavrakakis, Søren Bo Søndergaard

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Thijs Berman, Esther de Lange, Christofer Fjellner, Salvador Garriga Polledo, Edit Herczog, Ivailo Kalfin, Véronique Mathieu, Olle Schmidt, Derek Vaughan

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov