POROČILO o zaščiti finančnih interesov Skupnosti - Boj proti goljufijam - Letno poročilo 2008

26.3.2010 - (2009/2167(INI))

Odbor za proračunski nadzor
Poročevalec: Andrea Cozzolino


Postopek : 2009/2167(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A7-0100/2010
Predložena besedila :
A7-0100/2010
Sprejeta besedila :

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o zaščiti finančnih interesov Skupnosti - Boj proti goljufijam - Letno poročilo 2008

(2009/2167(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju svojih resolucij o prejšnjih letnih poročilih Komisije in Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF),

–   ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 15. julija 2009 "Zaščita finančnih interesov Skupnosti – Boj proti goljufijam – Letno poročilo 2008" (KOM(2009)0372), vključno s prilogami (SEC(2009)1002 in SEC(2009)1003),

–   ob upoštevanju poročila o delu Evropskega urada za bolj proti goljufijam za leto 2008[1] in njegovega drugega poročila z dne 19. junija 2008 o izvajanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi, ter smernic, ki nadomeščajo priročnik OLAF,

–   ob upoštevanju poročila o delu nadzornega odbora Evropskega urada za boj proti goljufijam za obdobje od junija 2008 do maja 2009[2],

–   ob upoštevanju poročila o delu nadzornega odbora Evropskega urada za boj proti goljufijam za obdobje od junija 2007 do maja 2008[3],

–   ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2008 skupaj z odgovori revidiranih institucij[4],

   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2009 o sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu "Območje svobode, varnosti in pravice za državljane – stockholmski program"[5], zlasti poglavja o gospodarskem kriminalu in korupciji,

–   ob upoštevanju členov 319(3) in 325(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1995/2006 z dne 13. decembra 2006 o spremembi Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti[6],

–   ob upoštevanju členov 88 in 119(2) svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za regionalni razvoj (A7-0100/2010),

Splošne opombe: število ugotovljenih nepravilnosti

1.  ugotavlja, da se je finančni učinek nepravilnosti, ki so bile odkrite, zmanjšal z 1.024 milijonov EUR v letu 2007 na 783,2 milijona EUR v letu 2008, saj so bila zmanjšanja zabeležena na vseh področjih porabe razen pri neposrednih izdatkih in predpristopnih sredstvih, razčlenitev skupnega zneska pa je sledeča:

  

Lastna sredstva: 351 milijonov EUR (12,5 % manj kot leta 2007),

  

Kmetijski izdatki: 102,3 milijona EUR (34 % manj kot leta 2007),

  

Strukturni ukrepi: 585,2 milijona EUR (27 % manj kot leta 2007),

  

Predpristopna sredstva: 61 milijonov EUR (90,6 % manj kot leta 2007),

  

Neposredni izdatki: 34,7 milijona EUR (5,15 % manj kot leta 2007);

2.  poudarja, da je treba vključiti informacije o nepravilnostih, ki bodo pojasnile delež celotnih sredstev namenjenih za različna področja porabe in različne države članice, kjer so se pojavile napake in so se domnevno izvedle goljufije;

3.  poudarja, da je boj proti goljufijam in korupciji pomembna naloga evropskih institucij in vseh držav članic, ki morajo zagotoviti potrebna sredstva za učinkovit boj proti tem nadlogam, da bodo zaščiteni finančni interesi Unije in njenih davkoplačevalcev, ter proti organiziranemu kriminalu, ki po nacionalnih kazalnikih povečuje svoje zmogljivosti za tajno dogovarjanje znotraj institucij, zlasti z goljufijami na področju proračuna Skupnosti;

4.  obžaluje, da je velik delež sredstev EU še vedno nepravilno plačan, in poziva Komisijo, naj sprejme primerne ukrepe za izterjavo teh sredstev;

Lastna sredstva

5.  pozdravlja dejstvo, da je bil ocenjeni znesek nepravilnosti za 12,5 % nižji od zneska iz leta 2007; vendar je seznanjen, da je bilo tako kot v prejšnjih letih največje število nepravilnosti ugotovljeno pri televizorjih in ekranih, zato poziva Komisijo, naj zlasti podrobno spremlja te izdelke in sprejme potrebne ukrepe za izterjavo zadevnih lastnih sredstev ali obrestnih mer; poleg tega poziva Komisijo, naj poišče primerno ravnovesje med fizičnimi pregledi ob uvozu in revizijami po carinjenju subjektov; poziva države članice, naj na tem področju zagotovijo boljšo statistiko;

6.  meni, da je bistvenega pomena uveljaviti učinkovito zakonodajo za izboljšanje upravnega sodelovanja pri reševanju škodljivih davčnih praks in za zagotovitev nemotenega delovanja notranjega trga; glede tega pozdravlja predlog direktive Sveta o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja (KOM(2009)0029), ki ga je predložila Komisija; poudarja, da je treba podrobno spremljati primere, ko države članice zavračajo posredovanje posebnih informacij ali izvedbo upravne preiskave, in da mora Parlament dobiti jasne in izčrpne informacije o vseh teh primerih;

7.  pozdravlja predlog Komisije o uredbi Sveta o upravnem sodelovanju in boju proti goljufijam na področju davka na dodatno vrednost (KOM(2009)0427); poudarja, da morajo države članice postati odgovornejše na tem področju, predvsem z večjo kakovostjo informacij, vnesenih v baze podatkov; poziva Komisijo, naj preveri natančnost teh informacij in zagotovi, da se plačajo vsi zneski DDV-ja;

8.  poleg tega poziva Komisijo, naj zagotovi obsežne informacije za primerjavo med stroški držav članic pri zbiranju tradicionalnih lastnih sredstev in zneskom za kritje stroškov zbiranja;

Kmetijski izdatki

9.  pozdravlja dejstvo, da je bil ocenjeni znesek nepravilnosti za 34 % nižji od zneska iz leta 2007; poudarja, da je relativno majhno število nepravilnosti verjetno posledica predvsem višjega praga za obvezno obveščanje (10.000 EUR), uvedenega z uredbo Komisije (ES) št. 1848/2006 z dne 14. decembra 2006 o nepravilnostih in izterjavi nepravilno plačanih zneskov v okviru financiranja skupne kmetijske politike ter organizaciji informacijskega sistema na tem področju[7];

10. poudarja pomembnost izpolnjevanja zahtev glede poročanja o nepravilnostih in obžaluje pomanjkljivosti, ki so bile zabeležene v povezavi z Avstrijo, Švedsko, Slovaško in Madžarsko;

11. poziva Komisijo, naj sprejme dodatne ukrepe za zagotovitev učinkovitega in uspešnega izvajanja Uredbe (ES) št. 1975/2006[8] o opredelitvi novih nadzornih pravil za podporne ukrepe za razvoj podeželja za zagotovitev, da upravičenci izpolnijo svoje obveze;

12. podpira stališče Računskega sodišča (točka 5.20 prej omenjenega letnega poročila), da integrirani upravni in nadzorni sistem učinkovito omejuje tveganje napak ali nepravilnih izdatkov le ob pravilni uporabi in ob vnosu točnih in zanesljivih podatkov; obžaluje velike pomanjkljivosti, ugotovljene v sistemih, ki jih uporabljajo Združeno Kraljestvo (Škotska), Bolgarija, in Romunija; poziva Komisijo, naj sprejme stroge ukrepe, če se bodo take težave nadaljevale;

Strukturni ukrepi

13. pozdravlja dejstvo, da je bil finančni učinek nepravilnosti po oceni Komisije za 27 % manjši kot leta 2007; glede zakonitosti in pravilnosti poslovnih dogodkov ugotavlja, da ostaja razpon napak, ki je bil za področje kohezijske politike naveden v izjavi Računskega sodišča o zanesljivosti za leto 2008 (DAS), še vedno višji od 5 %; je zaskrbljen, ker so Italija, Poljska, Združeno kraljestvo in Španija sporočile največje število nepravilnosti; hkrati pozdravlja dobro sodelovanje, ki so ga začele nekatere izmed teh držav članic s Komisijo za rešitev teh težav, in upa, da bodo druge države članice sodelovale na podoben način; opozarja, kot je poudarilo tudi Računsko sodišče, da so strukturni ukrepi področje porabe z najstrožjimi pravili in najbolj zapletenimi postopki upravljanja v proračunu EU in da, kot je ugotovila Komisija, ugotovitev velikega števila finančnih nepravilnosti v eni državi članici ne pomeni nujno višjega števila napak in večjega pojava goljufij kot v drugih državah članicah, ampak je lahko rezultat temeljitejšega in strožjega nadzora; prav tako poudarja, da poročilo Računskega sodišča o izvrševanju proračuna za leto 2008 ne upošteva obdobja načrtovanja 2007–2013, med katerim so bili vpeljani novi sistemi upravljanja in nadzora odhodkov; ugotavlja povečano pojavljanje nepravilnosti, povezanih z neupravičenimi odhodki in kršitvami pravil o javnem naročanju, ter meni, da bi morala Komisija uvesti preventivne smernice za države članice in lokalne organe, da se pojasni uporaba pravil in prepreči, da organi upravljanja zavrnjene odhodke Komisije, ki naj bi bili neupravičeni, zamenjajo z novimi neupravičenimi odhodki;

14. poudarja, da bi lahko zamude pri odobritvah sistemov za upravljanje in nadzor za programe v obdobju 2007–2013 otežile odkritje napak in morebitnih goljufij pri odhodkih za predplačila; poleg tega meni, da bi nastale zamude pri porabi za vmesna plačila lahko povzročile naglico pri porabi tik pred iztekom roka za prenehanje obveznosti; poziva Komisijo, naj z namenom izboljšanja kakovosti porabe in zagotavljanja dosega količinskih ciljev razmisli o pregledu pravil za prenehanje obveznosti;

15. pozdravlja izboljšave nekaterih držav članic pri usklajevanju svojih sistemov za poročanje o nepravilnostih zaradi obsežnejše uporabe sistema AFIS; poziva države članice, ki še niso uvedle elektronskega sistema obveščanja, naj to čim prej naredijo, saj so ti sistemi do sedaj pozitivno vplivali na kakovost podatkov in spoštovanje rokov za poročanje;

16. poziva države članice, naj Komisiji zagotovijo celovitejše in zanesljivejše informacije o finančnih popravkih za obdobje 2000–2006; hkrati poziva Komisijo, naj bo odločna pri zahtevah za države članice glede zagotavljanja celovitih informacij in dosledne uporabe pravil o finančnih popravkih v povezavi z operativnimi programi;

17. pozdravlja, da je Komisija uvedla posebno skupno strategijo za preprečevanje goljufij na področju strukturnih ukrepov, ki je bila pripravljena skupaj z uradom OLAF, ter poudarja pomembnost učinkovitejšega sodelovanja z regionalnimi organi in pristojnimi nacionalnimi pravosodnimi organi;

Predpristopna sredstva

18. obžaluje, da je ocenjeni znesek držav EU–10, na katerega so vplivale nepravilnosti, narasel za 8 %, medtem ko je za državi EU–2 narasel za 152 %, vrnjeni zneski pa so se zmanjšali za 15,6 % v primerjavi z letom 2007; poziva zlasti Bolgarijo in Romunijo, naj okrepita svoje upravne zmogljivosti za upravljanje s sredstvi EU, odstranita obstoječa ali morebitna navzkrižja interesov pri upravljanju s sredstvi, izboljšata nadzor nad postopki javnega naročanja in njihovo preglednost na državni, regionalni in lokalni ravni ter hitro sprejmeta potrebne previdnostne, korektivne in/ali disciplinske ukrepe ter o njih obvestita Komisijo; priznava in podpira napredek, ki sta ga v odgovor na priporočila Komisije dosegli Bolgarija in Romunija za izboljšanje standardov deljenega upravljanja in finančnega nadzora;

19. poziva Komisijo, naj sprejeme primerne ukrepe za zmanjšane tveganj, ki jih povzroča hitro spreminjajoče se okolje, v katerem deluje GD ELARG, za zagotovitev učinkovitega večletnega načrtovanja dejavnosti notranje revizije; poleg tega poziva Komisijo, naj hitro sprejme posebno politiko za naknadne kontrole pri centraliziranem upravljanju z uporabo izkušenj iz leta 2008 in upoštevanjem potrebe po zagotovitvi cenovne primernosti;

20. poudarja, da je treba dodatno opredeliti strateške cilje predpristopnih sredstev, kot je omenjeno v posebnem poročilu Računskega sodišča o predpristopnih sredstvih za Turčijo, da se omogoči lažje ocenjevanje opravljenih projektov v povezavi s splošnimi cilji; meni, da je treba o ciljih in rezultatih obveščati na pregleden način;

21. poudarja, da bi morala Komisija nadaljevati pobude za izboljšanje zasnove in izvedbe projektov; poudarja, da je treba izboljšati mehanizem poročanja o izvedbi projektov ter zagotavljanju njihovih dejavnosti in rezultatov; meni, da je treba zagotoviti, da se o rezultatih projektov (dosežkih in učinkih) poroča ob koncu vsakega projekta in kasneje v ustreznih časovnih razdobjih, da se zagotovi informacije o uspešnosti za načrtovanje v prihodnosti;

Neposredni izdatki

22. poudarja, da je zunanja pomoč področje, kjer se vse pogosteje pojavljajo nepravilnosti in goljufije;

23. poziva Komisijo, naj spremlja težavo dvojnega financiranja projektov;

24. poudarja, da je v zadnjih petih letih EU prispevala več kot milijardo EUR letno za Združene narode; zato ponovno poudarja, da je treba okrepiti pristojnosti urada OLAF v mednarodnem okolju in zagotoviti vsa potrebna sredstva za ta urad, da bo lahko uresničeval svoje naloge nadzora nad temi vse višjimi neposrednimi izdatki; poziva Komisijo, naj Evropskemu parlamentu zagotovi posodobljene informacije o tem vprašanju;

Integriran okvir notranje kontrole

25. pozdravlja dejstvo, da je sporočilo Komisije o dopustnem tveganju (KOM(2008)0866) postavilo temelje za razpravo o tem vprašanju, in poziva Komisijo, naj s tem v zvezi še naprej nudi dodatne informacije; meni, da se za vsak sektor določi različno dopustno tveganje napake ob upoštevanju zadevnih značilnosti in zakonitosti; istočasno poziva Komisijo, naj upošteva dodatne ukrepe, ki so potrebni za boljše finančno upravljanje sredstev Evropske unije (na primer z izboljšanjem učinkovitosti nadzornih sistemov in jih usmeriti na kakovost odhodkov ali s poenostavitvijo zakonodaje);

26. meni, da bi morali imeti letni povzetki, ki jih predložijo države članice Komisiji, trdnejšo pravno podlago od veljavne (člen 53b(3) uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (finančna uredba)); zato v povezavi s pregledom finančne uredbe poziva, naj ti povzetki nudijo izčrpno analizo ugotovitev revizij, ki jih izvedejo vse države članice; poleg tega meni, da mora Komisija še naprej spodbujati "pogodbe o zaupanju" strukturnih skladov z državami članicami in hkrati zagotoviti dodatna jamstva v povezavi z nacionalnimi nadzornimi sistemi z oblikovanjem tesnejših povezav z neodvisnimi vrhovnimi revizijskimi institucijami;

Večja preglednost in boj proti goljufiji, korupciji in finančnemu kriminalu

27. ugotavlja, da je področje javnega naročanja najbolj izpostavljeno tveganju nepravilnega upravljanja, goljufije in korupcije, in da te nezakonite dejavnosti izkrivljajo trg, povzročajo povišanje cen in tarif, ki jih potrošniki plačujejo za nakup blaga in storitev, ter povzročajo nezaupanje v Evropsko unijo; zato poziva Komisijo in države članice, naj pozorno preučijo veljavna pravila za javna naročila in predlagajo izboljšave; prav tako priznava dosežen napredek na poti k večji preglednosti glede upravičencev do evropskih sredstev in poziva Komisijo, naj razvije sistem, kjer bodo na isti spletni strani objavljeni seznami upravičencev ne glede na zadevni organ upravljanja, ter tako ponudi jasne in primerljive podatke iz vseh držav članic v vsaj enem delovnem jeziku EU; poleg tega poziva Komisijo, naj posreduje in tako zagotovi, da vse države članice posredujejo zanesljive in enotne informacije o upravičencih do sredstev EU, ki morajo biti vključeni v sistem zgodnjega opozarjanja in v centralno podatkovno zbirko o izključitvah;

28. poziva Komisijo, naj z zainteresiranimi stranmi, tudi s civilno družbo, začne predhodno razpravo in posvetovanje o vseh vidikih, povezanih z oblikovanjem urada evropskega tožilstva za boj proti kaznivim dejanjem, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot to določa člen 86 Pogodbe o delovanju Evropske unije, in naj pospeši sprejemanje vseh ukrepov, potrebnih za ustanovitev tega urada;

29. poziva predsedstvo Sveta, naj Komisijo pooblasti za pogajanja in sklenitev v čim krajšem času sporazumov proti goljufijam z Andoro, Monakom in San Marinom ter za pogajanja o novem, bolj podrobnem sporazumu s Švico;

30. poudarja, da je za dejavno zaščito finančnih interesov EU potreben okrepljen boj proti finančnemu in gospodarskemu kriminalu; poziva države članice, naj v celoti izvajajo ustrezne instrumente Unije, tudi Konvencijo o vzajemni pravni pomoči iz leta 2000 in njen protokol o bančnih poslih, Okvirni sklep o odredbah o zaplembi (2006/783/PNZ)[9] ter Okvirni sklep o denarnih kaznih (2005/214/PNZ)[10];

31. poziva Komisijo, naj pripravi predlog o vzajemnem priznavanju izključitev, zlasti za poklice na finančnem področju, na primer za izključitev storilcev kaznivega dejanja goljufije iz opravljanja funkcije predsednika uprave;

32. poziva Komisijo, naj pripravi oceno učinkov in predlog za razširitev pravnega reda EU o skupnih opredelitvah kaznivih dejanj na področju finančnega in gospodarskega kriminala;

33. meni, da je ustavljanje davčnih utaj in nezakonitih dejavnosti, ki gredo prek davčnih oaz, nujno za zaščito finančnih interesov Unije; poziva Komisijo, naj preuči možnost, da družbam, ki delujejo prek davčnih oaz, prepove sklepanje poslovnih sporazumov z družbami s sedežem v Evropski uniji, če bo kraj, iz katerega delujejo, enostransko zavlačeval sklenitev sporazumov o sodelovanju z Unijo;

34. ugotavlja, da glede na Eurobarometer iz leta 2009 78 % državljanov Unije soglaša s trditvijo, da je korupcija velik problem v njihovi držav; poziva Komisijo in države članice, naj si prizadevajo in zagotovijo primerna sredstva za preprečevanje korupcije v povezavi z evropskimi sredstvi, da se pospeši zaseganje premoženja, pridobljenega s kaznivimi dejanji in vpletenega v goljufije, davčne utaje, pranje denarja in s tem povezana kazniva dejanja, ter naj uporabljajo jasna in pregledna pravila v povezavi s politično izpostavljenimi osebami, kot je opredeljeno v tretji direktivi o pranju denarja (Direktiva 2005/60/ES)[11]; poziva Komisijo, naj čim hitreje razvije kazalnike za količinsko ovrednotenje prizadevanj v boju proti korupciji s posebnim poudarkom na javnih naročilih, kot je bilo določeno s stockholmskim programom; poziva k tesnejšemu sodelovanju med uradi za odvzem premoženjske koristi, da bo zaseganje premoženja postalo učinkovitejše; poziva Komisijo, naj nemudoma ukrepa za spodbujanje dobrega upravljanja na davčnem področju, zlasti glede vprašanja davčnih oaz, kot določa resolucija, ki jo je na to temo sprejel Parlament 10. februarja 2010[12];

Delo urada OLAF

35. priznava in podpira delo urada OLAF in potrebo po zagotovitvi njegove popolne operativne neodvisnosti pri izvajanju nalog, kar je bistvenega pomena za zaščito finančnih interesov Evropske unije, pa tudi njenih državljanov, pomembno pa je tudi za vzdrževanje ugleda evropskih institucij; zato meni, da je treba oblikovati strategijo človeških virov, ki bi ohranila njegovo visoko kakovost;

36. meni, da bi moral urad OLAF ob začetku preiskav obširneje upoštevati delo, ki ga opravljajo notranje revizijske službe Komisije, namesto da se zanaša predvsem na informacije, ki jih zagotovijo uradniki ali države članice; prav tako pomembno je spremljati, ali notranja revizijska služba Komisije upošteva priporočila urada OLAF in na kakšen način; zato poziva urad OLAF, naj v svojih prihodnjih letnih poročilih zagotovi potrebno statistiko;

37. meni, da lahko delo urada OLAF postane še bolj učinkovito z zagotovitvijo skrbnega in podrobnega načrtovanja preiskav s sprejetjem ad hoc postopkovne uredbe, ki bo obvezujoča smernica za spodbujanje uporabe ciljev SMART in kazalnikov RACER za preiskovalce, za izboljšanje sodelovanja in izmenjave podatkov med uradom OLAF in nacionalnimi pravosodnimi organi od začetka preiskovalnega postopka in za hitro uporabo politike temeljnih nalog ter postopkov za spremljanje med začetnimi fazami preiskav urada OLAF, v sklopu katerih bi manjše primere goljufij obravnavali drugi organi, ponavljajoče se manjše goljufije, ki vključujejo velike vsote iz nepravilnosti zaradi strukturnih težav, pa bi lahko bile obravnavane v preiskavah urada OLAF; zato poziva OLAF, naj v svojem prihodnjem poročilu predstavi napredek pri doseganju teh ciljev in navede, kako bo ta napredek upoštevan v operativnem priročniku OLAF, ki bo objavljen v kratkem;

38. poziva Komisijo, naj urad OLAF dejavno vključi v pogajanja o vseh sporazumih o sodelovanju, ki obravnavajo boj proti goljufijam in izmenjavo informacij o davčnih zadevah;

Odnos urada OLAF z Europolom in Eurojustom

39. pozdravlja praktično rešitev, za katero sta se dogovorila urad OLAF in Eurojust, za še tesnejše usklajevanje in sodelovanje v boju proti finančnim goljufijam;

40. pozdravlja sodelovanje med uradom OLAF in Europolom; ugotavlja, da se lahko z združevanjem analitičnih virov Europola in operativnih izkušenj urada OLAF državam članicam zagotovi učinkovito storitev in hkrati prepreči podvajanje; poziva urad OLAF, naj v svojem naslednjem letnem poročilu opiše praktične posledice spremembe statusa Europola 1. januarja 2010;

Sodelovanje urada OLAF z državami članicami

41. obžaluje pomanjkljivosti iz Priloge I letnega poročila 2008 (Izvajanje člena 280 Pogodbe ES s strani držav članic v letu 2008 – SEC(2009)1002) glede načina odgovarjanja držav članic na vprašalnik Komisije in vrst vprašanj Komisije, na katera se ne dobi izrecno merljivih odgovorov ali ki se jim države članice brez težav izognejo; zato poziva Komisijo, naj razmisli o morebitnih spremembah vprašalnika v sodelovanju z organi držav članic, da bi ta praksa postala učinkovita in uspešna;

42. poziva urad OLAF, naj v svojem prihodnjem letnem poročilu predstavi natančno analizo strategij in ukrepov, ki veljajo v vsaki državi članici na področju boja proti goljufijam ter za preprečevanje in prepoznavanje nepravilnosti pri porabi evropskih sredstev, vključno z nepravilnostmi, ki so posledica korupcije; meni, da bi bilo treba posebno pozornost posvetiti izvajanju kmetijskih in strukturnih skladov; meni, da bi moralo poročilo s 27 predstavitvami držav analizirati pristop, ki so ga uporabljali nacionalni sodni in preiskovalni organi ter količino in kakovost opravljenega nadzora, pa tudi statistične podatke in razloge, zaradi katerih nacionalni organi niso ukrepali v skladu z ugotovitvami urada OLAF; poleg tega meni, da mora poročilo zagotoviti bazo znanja, ki bo služila za boljšo opredelitev strategije urada OLAF, za prednostne naloge posebnih preiskav, za začetek pobud "po meri" in izboljšanje sodelovanja z državami članicami ter učinkovitosti urada OLAF in nacionalnih preiskovalnih organov;

43. poudarja, da evropska zakonodaja od držav članic zahteva, da poročajo o vseh nepravilnostih najpozneje dva meseca po koncu četrtletja, v katerem je bila opravljena upravna ali sodna preiskava nepravilnosti in/ali so postale znane nove informacije o nepravilnosti, ki je že bila ugotovljena; zato poziva države članice, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, za zmanjšanje časovne vrzeli, ki nastane med ugotovitvijo nepravilnosti in poročanjem o njej, vključno s skrajšanjem časa za nacionalne upravne postopke;

44. poziva Komisijo, naj ponovno začne postopek za sprejetje direktive o kazenskopravni zaščiti finančnih interesov Skupnosti (2001/0115(COD)), ki jo Svet blokira od leta 2002, in uredbe o medsebojni upravni pomoči za zaščito finančnih interesov Skupnosti (2004/0172(COD)), ki jo Svet blokira od leta 2005;

oo   o

45. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Sodišču, Računskemu sodišču, nadzornemu odboru urada OLAF in uradu OLAF.

  • [1]  http://ec.europa.eu/anti_fraud/reports/olaf/2008/EN.pdf.
  • [2]  http://ec.europa.eu/anti_fraud/reports/sup_comm/2008-2009/Activity-report_en.pdf.
  • [3]  UL C 295, 18.11.2008, str. 1.
  • [4]  UL C 269, 10.11.2009, str. 1.
  • [5]  Sprejeta besedila, P7_TA(2009)0090.
  • [6]  UL C 390, 30.12.2006, str. 1.
  • [7]  UL C 355, 15.12.2006, str. 56.
  • [8]  Uredba Komisije (ES) št. 1975/2006 z dne 7. decembra 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja (UL L 368, 23.12.2006, str. 74)
  • [9]  UL C 328, 24.11.2006, str. 59.
  • [10]             UL C 76, 22.3.2005, str. 16.
  • [11]             UL C 309, 25.11.2005, str. 15.
  • [12]             Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0020.

MNENJE Odbora za regionalni razvoj (27.1.2010)

za Odbor za proračunski nadzor

o zaščiti finančnih interesov Skupnosti - Boj proti goljufijam - Letno poročilo 2008
(2009/2167(INI))

Pripravljavka mnenja: Erminia Mazzoni

POBUDE

Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za proračunski nadzor, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so se nepravilnosti v zvezi s strukturnimi skladi, o katerih je bila obveščena Komisija, leta 2008 v primerjavi z letom 2007 povečale za 6,7 % , pri čemer največji delež tako kot v preteklih letih zavzemata Evropski sklad za regionalni razvoj in Evropski Socialni sklad; vendar z zadovoljstvom ugotavlja, da se je finančni učinek nepravilnosti zmanjšal za 27 %;

2.  meni, da je splošno povečanje sporočenih nepravilnosti znak prizadevanj držav članic, da bi izboljšale svoje kontrolne sisteme, in je prepričan, da bodo nove določbe uredb o strukturnih skladih za obdobje 2007–2013 prispevale k nižji stopnji nepravilnosti v prihodnjih letih; vendar ugotavlja, da so ocene učinkovitosti delovanja upravljalnih in kontrolnih sistemov 545 operativnih programov, ki jo je opravil Generalni direktorat Komisije za regionalno politiko in Generalni direktorat za zaposlovanje, socialne zadeve in enake možnosti, pokazale, da je leta 2008 delovalo dobro samo 31 % teh sistemov, in da bodo potrebna znatna prizadevanja držav članic za izboljšanje delovanja njihovih upravljalnih in kontrolnih sistemov; zato poziva k ostrejšemu nadzoru ustreznih revizijskih organov in drugih nadzornih organov, da bi zagotovili bolj pregledno porabo evropskih sredstev in čim bolj zmanjšali zlorabo teh sredstev; poleg tega zaradi pravilne primerjave podatkov o nepravilnostih v posameznih državah članicah opozarja, da je Komisija poudarila, da visoke številke o finančnih nepravilnostih ne pomenijo nujno, da je v eni državi več goljufij in nepravilnosti, kot v drugi. "Razlog je lahko večje število nadzorov"[1]

3.  je seznanjen s poročilom Evropskega računskega sodišča o izvrševanju proračuna za leto 2008 in obžaluje, da je sodišče v poglavju o koheziji opozorilo, da je stopnja napak ocenjena na 11 %; poudarja, da lahko nepravilnosti, na katere je opozorilo sodišče, v nekaterih primerih pripeljejo do goljufije, in glede na to meni, da so potrebna odločna prizadevanja za zmanjšanje stopnje napak; se kljub temu zaveda, da poročilo Evropskega računskega sodišča o izvrševanju proračuna za 2008 ne analizira obdobja 2007 – 2013, v katerem so se izboljšali nadzorni mehanizmi;

4. priznava, da je učinkovita absorpcija strukturnih skladov velik izziv, zlasti za nove države članice, od katerih se zahteva, da izpolnjujejo stroge in pogosto zapletene zahteve za porabo razpoložljivih sredstev; zato pozdravlja prizadevanja teh držav članic za izboljšanje lastnih sposobnosti izvajanja in jih poziva, naj ta prizadevanja okrepijo, da bodo lahko v sprejemljivem časovnem okviru dosegle oprijemljive rezultate;

5. poleg tega ugotavlja, da v poročilu Evropskega računskega sodišča o izvrševanju proračuna za 2008, ocenjeno stopnjo napak lahko v zelo veliki meri pripišemo napakam v zvezi z upravičenostjo; poudarja, da bi zaradi zmanjšanja možnosti napak, v zvezi z upravičenostjo in kršenjem pravil o javnih naročilih, Komisija morala ne le bolj usmeriti svoj nadzor na ta konkretna področja, ampak tudi sprejeti preventivne smernice za države članice in lokalne oblasti o tem, kako pravilno uporabljati ta pravila;

6. vztraja, da Komisija omeji prakso, na katero je opozorilo Evropsko računsko sodišče, po kateri države članice brez predhodnega preverjanja nadomestijo neupravičene odhodke, ki jih je zavrnila Komisija, z novimi odhodki, ki so prav tako neupravičeni;

7. obžaluje, da v skoraj 18 % primerov še vedno prihaja do zamud pri poročanju, daljših od dveh let; poudarja pomen zmanjševanja vrzeli med odkritjem nepravilnosti in poročanjem o njih, da bi Komisiji omogočili pravilno in pravočasno analizo spreminjajočih se gibanj in vzorcev, povezanih z nepravilnostmi in goljufijami;

8. pozdravlja sporočilo Komisije z dne 16. decembra 2008 "K enotnemu razumevanju koncepta dopustnega tveganja napake" (KOM(2008)0866) in se s strinja s tem, da se za vsako politiko določi posebno dopustno tveganje napake ob upoštevanju njenih značilnosti in zakonitosti; sprejema dopustno tveganje napake v višini 5 % za strukturne sklade in obenem predlaga, da se dopusti višja stopnja dopustnega tveganja za inovativne projekte, pri katerih je zaradi njihovega eksperimentalnega značaja nevarnost napake večja, da ne bi zatrli njihovega potenciala;

9. pozdravlja izboljšave nekaterih držav članic pri usklajevanju svojih sistemov za poročanje o nepravilnostih zaradi obsežnejše uporabe sistema AFIS; poziva države članice, ki še niso uvedle elektronskega sistema obveščanja, naj to čim prej naredijo, saj so ti sistemi do sedaj pozitivno vplivali na kakovost podatkov in spoštovanje rokov za poročanje;

10. poziva Komisijo in države članice, da ukrepajo z vso odgovornostjo in okrepijo prizadevanja, da bi preprečile nepravilnosti, upravne napake in pomanjkljivosti, ter zahteva jasnejšo razmejitev pojmov nepravilnosti, napake in goljufije; poziva države članice, naj pospešijo reformo pravosodja in okrepijo bolj proti goljufijam ter poziva Komisijo, naj v primerih odkritih nepravilnosti sprejme ukrepe, da bi se odpravile, in poskrbi za to, da ne bodo zaradi tega postopka nastale nove napake;

11. kritizira dejstvo, da se majhno število držav, ki jih to še posebej zadeva, ne izpostavi že prej in strožje kaznuje; meni, da morajo Komisija, Računsko sodišče, urad OLAF in Parlament za primere držav članic, ki so jih že večkrat opozorili, nujno imeti posebne inšpekcijske in nadzorne mehanizme, prilagojene posameznim državam;

12. poziva Komisijo in Računsko sodišče, naj bolj pozorno spremljata nacionalne obveznosti za objavo pomoči iz strukturnih skladov EU; poleg tega v zvezi s tem poziva Komisijo k intenzivnejšemu preverjanju zakonitosti pomoči po uredbah o strukturnih skladih.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

25.1.2010

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

40

0

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

François Alfonsi, Luís Paulo Alves, Charalampos Angourakis, Jean-Paul Besset, Victor Boştinaru, Sophie Briard Auconie, Zuzana Brzobohatá, John Bufton, Alain Cadec, Salvatore Caronna, Ricardo Cortés Lastra, Tamás Deutsch, Rosa Estaràs Ferragut, Elie Hoarau, Seán Kelly, Evgeni Kirilov, Constanze Angela Krehl, Ramona Nicole Mănescu, Riikka Manner, Iosif Matula, Miroslav Mikolášik, Franz Obermayr, Jan Olbrycht, Wojciech Michał Olejniczak, Markus Pieper, Nuno Teixeira, Michael Theurer, Viktor Uspaskich, Lambert van Nistelrooij, Oldřich Vlasák, Kerstin Westphal, Hermann Winkler, Joachim Zeller

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Vasilica Viorica Dăncilă, Karima Delli, Ivars Godmanis, Karin Kadenbach, Veronica Lope Fontagné, Elisabeth Schroedter, Richard Seeber, Patrice Tirolien, Sabine Verheyen, Iuliu Winkler

  • [1]  SEC(2009) 1003, str. 87.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

23.3.2010

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

25

0

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marta Andreasen, Jean-Pierre Audy, Inés Ayala Sender, Andrea Češková, Andrea Cozzolino, Ryszard Czarnecki, Luigi de Magistris, Tamás Deutsch, Jens Geier, Ingeborg Gräßle, Martin Häusling, Ville Itälä, Cătălin Sorin Ivan, Elisabeth Köstinger, Bogusław Liberadzki, Monica Luisa Macovei, Christel Schaldemose, Bart Staes, Georgios Stavrakakis, Søren Bo Søndergaard

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Monika Hohlmeier, Marian-Jean Marinescu, Véronique Mathieu, Olle Schmidt, Derek Vaughan

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Petru Constantin Luhan, Iosif Matula