POROČILO o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom

13.4.2010 - (KOM(2008)0040 – C6‑0052/2008 – 2008/0028(COD)) - ***I

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
Poročevalka: Renate Sommer


Postopek : 2008/0028(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A7-0109/2010

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom

(KOM(2008)0040 – C6‑0052/2008 – 2008/0028(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0040),

–   ob upoštevanju člena 251(2) in člena 95 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6‑0052/2008),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom „Posledice začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe za še nedokončane medinstitucionalne postopke odločanja“ (KOM(2009)0665),

–   ob upoštevanju členov 294(3) in 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–   ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora,

–   ob upoštevanju člena 55 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenj Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov in Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A7 0109/2009),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe  1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) Prosti pretok varnih in kakovostnih živil je bistven vidik notranjega trga ter znatno prispeva k zdravju in dobremu počutju državljanov ter njihovim socialnim in gospodarskim interesom.

(2) Prosti pretok varnih živil je bistven vidik notranjega trga ter znatno prispeva k zdravju in dobremu počutju državljanov ter njihovim socialnim in gospodarskim interesom. Ta uredba koristi tudi interesom notranjega trga, saj prinaša poenostavitev zakonodaje, pravno varnost in odpravlja pretirano birokracijo, pa tudi potrošnikom, saj predpisuje jasne, razumljive in čitljive obvezne oznake na živilih.

Obrazložitev

Izraz „kakovostno“ živilo ni opredeljen; pomen „kakovosten“ je namreč že zajet v besedi „varen“, saj ta izraža, da živilo ne vsebuje zdravju škodljivih sestavin ter je higiensko neoporečno. Treba je poudariti, da sta med cilji uredbe tudi varstvo potrošnikov ter uskladitev notranjega trga.

Predlog spremembe  2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) Za doseganje visoke ravni varstva potrošnikov in zagotovitev njihove pravice do informacij je treba zagotoviti, da so potrošniki ustrezno obveščeni o živilih, ki jih uživajo. Na odločitve potrošnikov lahko med drugim vplivajo zdravstveni, gospodarski, okoljski ter socialni in etični vidiki.

(3) Za doseganje visoke ravni varstva potrošnikov in zagotovitev njihove pravice do informacij je treba zagotoviti, da so potrošniki ustrezno obveščeni o živilih, ki jih uživajo. Na odločitve za nakup lahko med drugim vplivajo zdravstveni, gospodarski, okoljski ter socialni in etični vidiki.

Obrazložitev

Tukaj gre predvsem za odločitve za nakup; to je hkrati odločitev o potrošnji.

Predlog spremembe  3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9) Medtem ko prvotni cilji in osrednji sestavni deli sedanje zakonodaje o označevanju še vedno veljajo, je zakonodajo treba poenostaviti, da se zagotovita enostavnejše usklajevanje in boljša jasnost za zainteresirane strani, ter posodobiti tako, da se upošteva nov razvoj na področju informacij o živilih.

(9) Medtem ko prvotni cilji in osrednji sestavni deli sedanje zakonodaje o označevanju še vedno veljajo, je zakonodajo treba poenostaviti, da se zagotovita enostavnejše izvajanje in boljša pravna varnost za zainteresirane strani, ter posodobiti tako, da se upošteva nov razvoj na področju informacij o živilih.

Obrazložitev

Pojasnilo.

Predlog spremembe  4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10) Obstaja javni interes za povezavo med prehrano in zdravjem ter izbiro ustrezne prehrane, ki ustreza potrebam posameznika. Komisija v Beli knjigi o strategiji za Evropo glede vprašanj v zvezi s prehrano, prekomerno telesno težo in debelostjo ugotavlja, da je označevanje hranilne vrednosti pomembno orodje za obveščanje potrošnikov o sestavi živil ter jim pomaga, da lahko izbirajo na podlagi informacij. Strategija potrošniške politike EU 2007–2013 poudarja, da je omogočanje izbire potrošnikom na podlagi informacij bistveno za učinkovito konkurenco in blaginjo potrošnikov. Poznavanje osnovnih načel prehranjevanja in ustrezne informacije o hranilni vrednosti na živilih lahko znatno prispevajo k temu, da se potrošnikom omogoči izbira živil na podlagi informacij.

(10) Obstaja interes med splošno javnostjo za povezavo med prehrano in zdravjem ter izbiro ustrezne prehrane, ki ustreza potrebam posameznika. Komisija v Beli knjigi o strategiji za Evropo glede vprašanj v zvezi s prehrano, prekomerno telesno težo in debelostjo ugotavlja, da je označevanje hranilne vrednosti eden od načinov obveščanja potrošnikov o sestavi živil ter jim pomaga, da lahko izbirajo na podlagi informacij. Kampanje za informiranje in izobraževanje so pomemben mehanizem za izboljšanje razumevanja informacij o živilih pri potrošnikih. Strategija potrošniške politike EU 2007–2013 poudarja, da je omogočanje izbire potrošnikom na podlagi informacij bistveno za učinkovito konkurenco in blaginjo potrošnikov. Poznavanje osnovnih načel prehranjevanja in ustrezne informacije o hranilni vrednosti na živilih lahko znatno prispevajo k temu, da se potrošnikom omogoči izbira živil na podlagi informacij. Zaradi tega je smiselno in prav, da lahko potrošniki v državah članicah uporabijo nevtralne vire informacij, da bi razjasnili posamezna vprašanja o prehrani. Države članice bi tako morale vzpostaviti ustrezne odprte telefonske številke, ki bi jih živilski sektor lahko pomagal financirati.

Obrazložitev

Izboljšanja prehranjevanja in razumevanja prehrambenih lastnosti živil pri potrošnikih ni mogoče doseči samo z označevanjem. Potrošniki še vedno ne razumejo nekaterih informacij na oznakah, zato je nujno, da se države članice bolj potrudijo z informacijskimi kampanjami, s katerimi bi se razumevanje pri potrošnikih izboljšalo.

Treba je pojasniti, da so države članice odgovorne za financiranje informativnih in izobraževalnih programov, in tako preprečiti, da bi sredstva odtekala iz proračuna EU.

Predlog spremembe  5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14) Da se upošteva obsežen in evolucijski pristop k informacijam, zagotovljenim potrošnikom v zvezi z živili, ki jih uživajo, sta potrebni široka opredelitev zakonodaje o informacijah o živilih, ki zajema pravila splošne in posebne narave, ter široka opredelitev informacij o živilih, ki zajema informacije, poleg oznak zagotovljene tudi z drugimi sredstvi.

(14) Da se upošteva obsežen in evolucijski pristop k informacijam, zagotovljenim potrošnikom v zvezi z živili, ki jih uživajo, sta potrebni široka opredelitev zakonodaje o informacijah o živilih, ki zajema pravila splošne in posebne narave, ter široka opredelitev informacij o živilih in izobraževanja, ki zajema informacije, poleg oznak zagotovljene tudi z drugimi sredstvi.

Predlog spremembe  6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15) Pravila Skupnosti se morajo uporabljati samo za podjetja, katerih koncept vključuje določeno stalnost dejavnosti in določeno stopnjo organizacije. Operacije, kot so občasno ravnanje, streženje in prodajanje živil, ki ga izvajajo posamezniki na prireditvah, kot so dobrodelne prireditve ali sejmi in srečanja lokalnih skupnosti, niso zajete v področje uporabe te uredbe.

(15) Pravila Unije se morajo uporabljati samo za podjetja, katerih koncept vključuje določeno stalnost dejavnosti in določeno stopnjo organizacije. Operacije, kot so občasna dobava živil tretjim osebam, streženje jedi in prodajanje živil, ki ga izvajajo posamezniki, na primer na dobrodelnih prireditvah ali sejmih in srečanjih lokalnih skupnosti, pa tudi prodaja živil v različnih oblikah neposrednega trženja kmetijskih proizvodov, niso zajete v področje uporabe te uredbe. Da mala in srednje velika podjetja v sektorju tradicionalne živilske proizvodnje in trgovine na drobno z živili, kamor spadajo tudi storitve javne prehrane, ne bi bila preobremenjena, je treba nepredpakirane proizvode izvzeti iz zahteve o označevanju.

Obrazložitev

Pomembna je dobava živil tretjim osebam, ne ravnanje z njimi; izogniti se je treba podvajanju. Kmetijska podjetja, ki se ukvarjajo z neposrednim trženjem (prodaja na kmetiji, tržnici, ulici, od vrat do vrat) bi z zahtevami o izpolnjevanju določb te uredbe preobremenili. Ker je neposredno trženje živil zanje pomemben vir dohodka, bi moralo biti izvzeto iz te uredbe.

V podjetjih, ki živila prodajajo na drobno, in živilskopredelovalnih podjetjih, vključno z obrati javne prehrane, proizvajajo izdelke, ki niso predpakirani in so namenjeni za neposredno prodajo potrošnikom. Pri tem še ni standardiziranih postopkov, sestavine pa se vsakodnevno spreminjajo. Upoštevati je treba tudi, da živilska obrt ohranja regionalne specialitete ter vzdržuje ustvarjalnost in inovativnost, s čimer zagotavlja raznolikost ponudbe. Zato je pomembno, da so nepredpakirani izdelki izvzeti iz obveznosti označevanja.

Predlog spremembe  7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(15a) Gostinske storitve, ki jih zagotavljajo prevozna podjetja, morajo biti zajete v tej uredbi samo v primeru, ko se opravljajo na relacijah med dvema točkama na ozemlju Unijei.

Obrazložitev

Prevozna podjetja na relacijah, ki se začnejo in končajo v državi zunaj EU, morda ne bodo našla dobaviteljev, ki bi izpolnjevali zahteve informiranja. Če bi ta uredba veljala za podjetja, ki opravljajo storitve na teh relacijah, bi lahko bila podjetja s sedežem v EU z vidika konkurenčnosti v slabšem položaju, saj bi bila samo ona dolžna spoštovati njene določbe.

Predlog spremembe  8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16) Zakonodaja o informacijah o živilih mora zagotavljati zadostno prožnost, da je lahko v koraku z novimi zahtevami potrošnikov glede informacij, ter ravnovesje med varstvom notranjega trga in razlikami v razumevanju potrošnikov v državah članicah.

(16) Zakonodaja o informacijah o živilih mora tudi upoštevati zahteve potrošnikov glede informacij in zagotavljati, da inovacije v živilski industriji niso onemogočene. Z možnostjo, da nosilci živilske dejavnosti prostovoljno dodajajo informacije, je zagotovljena dodatna prožnost.

Obrazložitev

Inovacije koristijo potrošnikom. Zadostna prožnost v zvezi z novo zakonodajo je zagotovljena le, če imajo nosilci živilske dejavnosti možnost, da se s prostovoljnimi dodatnimi informacijami odzovejo na nove želje potrošnikov.

Predlog spremembe  9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17) Glavna pozornost v zvezi z zahtevo po obveznih informacijah o živilih mora biti namenjena omogočanju potrošnikom, da prepoznajo in ustrezno uporabijo živila ter se odločajo glede na svoje prehranske potrebe.

(17) Zahteva po obveznih informacijah o živilih je uvedena z namenom, da bi potrošnikom omogočili, da se ozaveščeno odločijo za nakup glede na svoje prehranske potrebe in želje.

Obrazložitev

Uvodna izjava je tako jasnejša in natančnejša.

Predlog spremembe  10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18) Vse pripombe o potrebi po obveznih informacijah o živilih morajo upoštevati tudi široko zanimanje večine potrošnikov za razkritje nekaterih informacij, da se omogoči prilagoditev zakonodaje o informacijah o živilih potrebam potrošnikov po informacijah.

(18) Da se omogoči prilagoditev zakonodaje o informacijah o živilih potrebam potrošnikov po informacijah in se izognili nepotrebni embalaži, bi moralo biti obvezno označevanje živil omejeno na osnovne informacije, ki so dokazano v velikem interesu večine potrošnikov.

Obrazložitev

Ni smiselno, da bi na embalaži navedli preveč informacij.

Predlog spremembe  11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(19) Vendar je treba nove zahteve po obveznih informacijah o živilih oblikovati le, če in kadar je to potrebno, v skladu z načeli subsidiarnosti, sorazmernosti in trajnosti.

(19) Vendar je treba nove zahteve po obveznih informacijah o živilih ali po novih oblikah predstavitve informacij o živilih, oblikovati le, če in kadar je to potrebno, v skladu z načeli subsidiarnosti, sorazmernosti, preglednosti in trajnosti.

Obrazložitev

Tudi uvedba novih oblik predstavitve informacij o živilih mora biti v skladu z navedenimi načeli.

Predlog spremembe  12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 20

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(20) Pravila o informacijah o živilih morajo prepovedati uporabo informacij, ki bi potrošnika zavedle ali živilom pripisovale zdravilne lastnosti. Da je ta prepoved učinkovita, mora veljati tudi za oglaševanje in predstavitev živil.

(20) Poleg že obstoječe zakonodaje o zavajajočem oglaševanju bi morala pravila o informacijah o živilih prepovedati navedbo podrobnosti, ki bi potrošnika zavedle, zlasti glede energijske vrednosti, porekla ali sestave živil. Da je ta prepoved učinkovita, mora veljati tudi za oglaševanje in predstavitev živil.

Obrazložitev

Treba je opozoriti, da že obstaja zakonodaja o zavajajočem oglaševanju. Oglaševanje izdelkov z zdravilnimi lastnostmi je urejeno že z Uredbo (ES) št. 1924/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih.

Predlog spremembe  13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 20 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(20a) Za nekatera živila se trdi, da je njihovo uživanje dobro za zdravje. Te navedbe morajo biti merljive in preverljive.

Obrazložitev

Za nekatere proizvode na trgu živil (npr. žitne kosmiče) se trdi, da je z njihovim dolgoročnim uživanjem mogoče shujšati. Če se pri nekem živilu taki podatki uporabijo v tržne namene, lahko to potrošnike zavede. Zakonodajalec bi moral predpisati, da je treba tem navedbam dodati dietni načrt, v katerem je opisano, pod katerimi pogoji je mogoče doseči tak rezultat.

Predlog spremembe  14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 21

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(21) Da se prepreči razdrobljenost predpisov o odgovornosti nosilcev živilske dejavnosti v zvezi z informacijami o živilih, je primerno, da se na tem področju pojasnijo odgovornosti nosilcev živilske dejavnosti.

(21) Da se prepreči razdrobljenost predpisov o odgovornosti nosilcev živilske dejavnosti v zvezi z napačnimi, zavajajočimi ali pomanjkljivimi informacijami o živilih, morajo biti na tem področju odgovornosti nosilcev živilske dejavnosti jasno določene. Nosilci živilske dejavnosti, ki so odgovorni za maloprodajo ali distribucijske dejavnosti, ki ne vplivajo na informacije o živilih, ne glede na člen 19 Uredbe (ES) št. 178/2002 nemudoma ukrepajo, kadar ugotovijo, da informacije niso v skladu z določbami te uredbe.

 

-----

1 UL L 229, 1. 9. 2009, str. 1.

Obrazložitev

Zaradi pravne varnosti za zadevne udeležence je treba jasno določiti njihove obveznosti. Namen je, da trgovskih podjetij v takih okoliščinah ni mogoče obravnavati kot odgovorne za primere, ki niso v njihovi odgovornosti oz. nanje ne morejo vplivati. V sodbi v zadevi Lidl Italia pred Evropskim sodiščem se je pokazalo, da trgovci z živili po veljavni zakonodaji ne uživajo ustrezne pravne varnosti.

Pojasniti je treba, v katerih okoliščinah so nosilci živilske dejavnosti, ki ne vplivajo na informacije o živilih, odgovorni za skladnost z zahtevami te uredbe. Pomembno je tudi izrecno navesti, da določbe člena 8 ne zmanjšajo obveznosti iz člena 19 Uredbe (ES) št. 178/2002, ki jih morajo spoštovati prodajalci na drobno.

Predlog spremembe  15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 22

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(22) Oblikovati je treba seznam vseh obveznih informacij, ki jih je načeloma treba zagotoviti za vsa živila, namenjena končnemu potrošniku in obratom javne prehrane. Ta seznam mora vključevati informacije, ki jih že zahteva obstoječa zakonodaja, glede na to, da se na splošno šteje kot koristen pravni red za informiranje potrošnikov.

(22) Oblikovati je treba seznam vseh obveznih informacij, ki jih je treba zagotoviti za vsa živila, namenjena končnemu potrošniku in obratom javne prehrane. Ta seznam mora vključevati informacije, ki jih že zahteva obstoječa zakonodaja, glede na to, da se na splošno šteje kot koristen pravni red za informiranje potrošnikov.

Predlog spremembe  16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 22 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(22a) Nove informacijske in komunikacijske tehnologije imajo lahko pomembno vlogo pri zagotavljanju dodatnih informacij potrošnikom, saj omogočajo hitro in cenovno ugodno izmenjavo informacij. Potrošniki bi na primer lahko dobili dodatne informacije prek naprav v trgovinah, ki bi odčitale črtno kodo in prikazale informacije o proizvodu. Do dodatnih informacij bi lahko dostopali tudi prek spletne strani, ki bi jim bila na voljo.

Obrazložitev

Nove tehnologije imajo pomembno vlogo pri tem, da potrošniki bolje razumejo informacije o izdelkih, ki jih kupujejo.

Predlog spremembe  17

Predlog uredbe

Uvodna izjava 23

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(23) Za upoštevanje sprememb in razvoja na področju informacij o živilih je treba oblikovati določbe za pooblastitev Komisije, da spremeni seznam obveznih informacij z dodajanjem ali odstranitvijo podatkov, in za možnost razpoložljivosti nekaterih podatkov prek drugih sredstev. Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi morajo olajšati pravočasne in ustrezne spremembe zahtev po informacijah o živilih.

črtano

Obrazložitev

Glej predlog spremembe k členu 9(3).

Predlog spremembe  18

Predlog uredbe

Uvodna izjava 24

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(24) Nekatere sestavine ali druge snovi, ki se uporabljajo pri proizvodnji živil in so v njih še vedno prisotne, so vzrok alergij ali preobčutljivosti pri potrošnikih, pri čemer so nekatere alergije ali preobčutljivosti nevarne za zdravje potrošnikov. Pomembno je, da se omogočijo informacije o prisotnosti aditivov za živila, pripomočkov za predelavo in drugih snovi z alergenim učinkom, tako da lahko potrošniki z alergijo ali preobčutljivostjo na hrano sprejmejo varne odločitve na podlagi informacij.

(24) Nekatere sestavine ali druge snovi, ki se uporabljajo pri proizvodnji živil in so v njih še vedno prisotne, lahko pri ljudeh povzročijo alergije ali preobčutljivost ali v posameznih primerih celo ogrozijo zdravje potrošnikov. Zato je pomembno, da se omogočijo informacije o prisotnosti aditivov za živila, pripomočkov za predelavo in drugih snovi z znanstveno dokazanim alergenim učinkom ali snovi, ki lahko povečajo tveganje za nastanek bolezni, tako da se lahko zlasti potrošniki z alergijo ali preobčutljivostjo na hrano namensko odločijo za živila, ki so zanje varna. Navesti bi bilo treba že sledove alergenov, da bi lahko osebe s hudo alergijo sprejele varno odločitev. V ta namen bi bilo treba pripraviti skupna pravila.

Obrazložitev

Alergeni samo pri alergikih povzročajo alergije in preobčutljivost.

Predlog spremembe  19

Predlog uredbe

Uvodna izjava 25

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(25) Označbe na živilih morajo biti jasne in razumljive za pomoč potrošnikom, ki želijo več informacij pri izbiri živil in prehrane. Študije kažejo, da je čitljivost pomembna za povečanje možnosti vpliva informacij na označbah na uporabnike in da je majhnost črk eden glavnih vzrokov za nezadovoljstvo potrošnikov v zvezi z označbami na živilih.

(25) Označbe na živilih morajo biti jasne in razumljive za pomoč potrošnikom pri premišljeni izbiri živil in prehrane. Študije kažejo, da je dobra čitljivost pomembna za povečanje možnosti vpliva informacij na označbah na uporabnike in da so nečitljive informacije o izdelku eden glavnih vzrokov za nezadovoljstvo potrošnikov v zvezi z označbami na živilih. Zato bi bilo treba dejavnike, kot so vrsta pisave, barva in kontrast upoštevati skupaj.

Predlog spremembe  20

Predlog uredbe

Uvodna izjava 26

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(26) Za zagotavljanje informacij o živilih je treba upoštevati vse načine dobave živil potrošnikom, vključno s prodajo živil s sredstvi komuniciranja na daljavo. Čeprav je jasno, da morajo vsa živila, ki se dobavljajo prek prodaje na daljavo, izpolnjevati enake zahteve po informacijah kot živila, ki se prodajajo v trgovinah, je treba pojasniti, da morajo biti v takih primerih na voljo tudi zadevne obvezne informacije o živilih pred zaključitvijo nakupa.

(26) Za zagotavljanje informacij o živilih je treba vključiti prodajo živil s sredstvi komuniciranja na daljavo. Čeprav je jasno, da morajo vsa živila, ki se dobavljajo prek prodaje na daljavo, izpolnjevati enake zahteve po informacijah kot živila, ki se prodajajo v trgovinah, je treba pojasniti, da morajo biti v takih primerih na voljo tudi zadevne obvezne informacije o živilih pred zaključitvijo nakupa.

Obrazložitev

Pri odločitvi za nakup je pomembno, da so informacije obvezno na voljo pred zaključkom nakupa. Za zgostitev besedila.

Predlog spremembe  21

Predlog uredbe

Uvodna izjava 27 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(27a) V skladu s predhodno resolucijo Evropskega parlamenta, mnenjem Evropskega-socialnega odbora*, delom Komisije in zaskrbljenostjo splošne javnosti nad škodljivimi učinki alkohola, zlasti pri mladih in ranljivih potrošnikih, Komisija skupaj z državami članicami pripravi opredelitev pijač alkopop, ki so namenjene zlasti mladim. Zaradi svoje alkoholne narave morajo zanje veljati strožje zahteve označevanja, v trgovino pa morajo biti jasno ločene od brezalkoholnih pijač.

 

____________________

* UL C 77, 31.3.2009, str. 73.

Predlog spremembe  22

Predlog uredbe

Uvodna izjava 28

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(28) Prav tako je potrošnikom pomembno zagotoviti informacije o drugih alkoholnih pijačah. Posebna pravila Skupnosti že obstajajo za označevanje vina. Uredba Sveta (ES) št. 1493/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za vino1 določa izčrpen sklop tehničnih standardov, ki v celoti zajemajo vse enološke prakse, metode proizvodnje ter načine predstavitve in označevanja vin, kar zagotavlja, da so zajete vse stopnje verige ter da so potrošniki zaščiteni in ustrezno informirani. Ta zakonodaja zlasti natančno in izčrpno opisuje snovi, ki se bodo najverjetneje uporabljale v proizvodnem postopku, skupaj s pogoji za njihovo uporabo prek pozitivnega seznama enoloških praks in obdelav, pri čemer je vsakršna praksa, ki ni vključena v seznam, prepovedana. Zato je vino na tej stopnji primerno izvzeti iz obveznosti navedbe sestavin in označbe hranilne vrednosti. Za pivo in žgane pijače iz člena 2(1) Uredbe (ES) št. […] Evropskega parlamenta in Sveta z dne […] o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1576/8922 ter z namenom zagotoviti skladen pristop in skladnost s pogoji, določenimi za vino, se uporabljajo iste izjeme. Vendar bo Komisija pripravila poročilo po petih letih od začetka veljavnosti te uredbe in lahko po potrebi predlaga posebne zahteve v okviru te uredbe.

(28) Prav tako je potrošnikom pomembno zagotoviti informacije o drugih alkoholnih pijačah. Posebna pravila Unije že obstajajo za označevanje vina. Uredba Sveta (ES) št. 479/2008 z dne 29. aprila 2008 o skupni ureditvi trga za vino1 določa izčrpen sklop tehničnih standardov, ki v celoti zajemajo vse enološke prakse, metode proizvodnje ter načine predstavitve in označevanja vin, kar zagotavlja, da so zajete vse stopnje verige ter da so potrošniki zaščiteni in ustrezno informirani. Ta zakonodaja zlasti natančno in izčrpno opisuje snovi, ki se bodo najverjetneje uporabljale v proizvodnem postopku, skupaj s pogoji za njihovo uporabo prek pozitivnega seznama enoloških praks in obdelav, pri čemer je vsakršna praksa, ki ni vključena v seznam, prepovedana. Zato je vino na tej stopnji primerno izvzeti iz obveznosti navedbe sestavin in označbe hranilne vrednosti. Za pivo, likerska vina, peneča vina, aromatizirana vina in podobne proizvode, pridobljene iz sadja, razen grozdja, sadno pivo in žgane pijače iz člena 2(1) Uredbe (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1576/8922 ter z namenom zagotoviti skladen pristop in skladnost s pogoji, določenimi za vino, se uporabljajo iste izjeme. Vendar bo Komisija pripravila poročilo po petih letih od začetka veljavnosti te uredbe in lahko po potrebi predlaga posebne zahteve v okviru te uredbe.

____________________

1 UL L 179, 14. 7. 1999, str. 1.

____________________

1UL L 148, 6.6.2008, str. 1.

2 UL L [ …], […], str. […].

2 UL L 39, 13 2.2008, str. 16.

Obrazložitev

Aromatizirana vina, katerih glavna sestavina je vino in ki jim je dodano omejeno število naravnih sestavin, bi bila diskriminirana glede na pivo in destilate, za katere je odobrena uporaba umetnih dodatkov. To bi lahko imelo resne gospodarske posledice za nekatere izdelke.

Predlog spremembe  23

Predlog uredbe

Uvodna izjava 29

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(29) Navedba države izvora ali kraja porekla živila je obvezna, kadar koli je verjetno, da bo pomanjkanje teh informacij potrošnika zavedlo glede prave države izvora ali kraja porekla navedenega izdelka. V drugih primerih je odločitev o navedbi države izvora ali kraja porekla prepuščena nosilcem živilske dejavnosti. V vsakem primeru navedba države izvora ali kraja porekla potrošnika ne sme zavajati in mora temeljiti na jasno opredeljenih merilih, ki zagotavljajo enake konkurenčne pogoje za industrijo in izboljšujejo potrošnikovo razumevanje informacij v zvezi z državo izvora ali krajem porekla živila. Takšna merila se ne smejo uporabljati za navedbe, povezane z imenom ali naslovom nosilca živilske dejavnosti.

(29) Ne glede na obstoječe zavezujoče sektorske predpise o označevanju izvora je navedba države izvora ali kraja porekla živila obvezna, kadar koli je verjetno, da bo pomanjkanje teh informacij potrošnika zavedlo glede prave države izvora ali kraja porekla navedenega izdelka, tudi kar zadeva osnovno sestavino predelanih proizvodov. V drugih primerih navedba države izvora ali kraja porekla potrošnika ne sme zavajati in mora temeljiti na jasno opredeljenih merilih, ki zagotavljajo enake konkurenčne pogoje za industrijo in izboljšujejo potrošnikovo razumevanje informacij v zvezi z državo izvora ali krajem porekla živila. Takšna merila se ne uporabljajo za navedbe, povezane z imenom ali naslovom nosilca živilske dejavnosti.

Obrazložitev

Obstoječi sektorski predpisi že predpisujejo označevanje izvora. Treba je preprečiti zavajanje potrošnikov.

Predlog spremembe  24

Predlog uredbe

Uvodna izjava 30

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(30) V nekaterih primerih bodo nosilci živilske dejavnosti morda želeli izpostaviti, da je izvor živila Evropska skupnost, in s tem usmeriti pozornost potrošnikov na kakovost svojih izdelkov in proizvodne standarde Evropske unije. Takšne navedbe morajo prav tako biti skladne z usklajenimi merili.

(30) Kadar nosilci živilske dejavnosti navedejo, da je izvor živila Evropska unija, in s tem usmerijo pozornost potrošnikov na kakovost svojih izdelkov in proizvodne standarde Evropske unije, morajo biti takšne navedbe skladne z usklajenimi merili. Po potrebi enako velja za navedbo države članice.

Obrazložitev

Pri prostovoljni navedbi izvora „Evropska unija“ in/ali „država članica“ je zaradi razumljivosti, pravne varnosti in skladnosti na notranjem trgu potrebno, da je oblika enotna in določena.

Predlog spremembe  25

Predlog uredbe

Uvodna izjava 31

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(31) Nepreferencialna pravila o poreklu blaga Evropske skupnosti določa Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti1, njihove izvedbene določbe pa Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti2. Opredelitev države izvora živil bo temeljila na teh pravilih, ki so dobro znana trgovskim podjetjem in upravam, ter morala olajšati njihovo izvajanje. (32)

(31) Nepreferencialna pravila o poreklu blaga Evropske unije določa Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti1, njihove izvedbene določbe pa Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti2. Opredelitev države izvora živil bo temeljila na teh pravilih, ki so dobro znana trgovskim podjetjem in upravam, ter morala olajšati njihovo izvajanje. (32) Za meso in živila, ki vsebujejo meso, bi morala veljati bolj razlikovalna pravila, v katerih se upoštevajo kraj rojstva, vzreje in zakola.

Obrazložitev

Ni primerno, da bi pri mesu označevali samo en kraj izvora, če so kraj rojstva, vzreje in zakola različni. Raziskave so pokazale, da so kraj rojstva, vzreje in zakola živali za potrošnike zelo pomembni.

Predlog spremembe  26

Predlog uredbe

Uvodna izjava 32

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(32) Označba hranilne vrednosti na živilih zadeva informacije o prisotnosti energijskih in nekaterih hranilnih snovi v živilih. Obvezno zagotavljanje informacij o hranilni vrednosti mora pomagati pri ukrepih na področju izobraževanja javnosti o hranilni vrednosti in podpirati izbiranje živil na podlagi informacij.

(32) Označba hranilne vrednosti na živilih zadeva informacije o prisotnosti energijskih in nekaterih hranilnih snovi in sestavin v živilih. Države članice bi morale obvezno zagotavljanje informacij o hranilni vrednosti na zadnji in sprednji strani embalaže podpreti z ukrepi, kot na primer z vključitvijo akcijskega načrta za prehrano v politiko javnega zdravja, kar bi zagotovilo posebna priporočila za izobraževanje javnosti o hranilni vrednosti in podpiralo izbiranje živil na podlagi informacij.

Obrazložitev

Sol na primer ni hranilna snov, ampak sestavina.

Predlog spremembe  27

Predlog uredbe

Uvodna izjava 33

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(33) Bela knjiga Komisije o strategiji za Evropo glede vprašanj v zvezi s prehrano, prekomerno telesno težo in debelostjo je poudarila nekatere hranilne elemente, ki so pomembni za javno zdravje. Zato je primerno, da zahteve o obveznem zagotavljanju informacij o hranilni vrednosti upoštevajo takšne elemente.

(33) Bela knjiga Komisije o strategiji za Evropo glede vprašanj v zvezi s prehrano, prekomerno telesno težo in debelostjo je poudarila nekatere hranilne elemente, ki so pomembni za javno zdravje. Zato je primerno, da so zahteve o obveznem zagotavljanju informacij o hranilni vrednosti v skladu s priporočili te bele knjige.

Predlog spremembe  28

Predlog uredbe

Uvodna izjava 34

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(34) Na splošno se potrošniki ne zavedajo potencialnega prispevka alkoholnih pijač k njihovi splošni prehrani. Zato je primerno zagotoviti navedbo informacij o vsebnosti hranilnih snovi zlasti mešanih alkoholnih pijač.

(34) Na splošno se potrošniki ne zavedajo potencialnega prispevka alkoholnih pijač k njihovi splošni prehrani. Zato bi bilo koristno, da bi proizvajalci zagotovili informacije o energijski vsebnosti alkoholnih pijač.

Obrazložitev

Sicer ta uredba ne zajema alkoholnih pijač; vendar lahko alkoholne pijače bistveno prispevajo k vnosu energije. Če bi proizvajalci prostovoljno zagotovili informacije o energijski vsebnosti alkoholnih pijač, bi ravnali potrošniku prijazno.

Predlog spremembe  29

Predlog uredbe

Uvodna izjava 35

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(35) Zaradi doslednosti in usklajenosti zakonodaje Skupnosti mora biti prostovoljna vključitev prehranskih ali zdravstvenih trditev na oznakah živil v skladu z Uredbo (ES) št. 1924/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih.

(35) Zaradi pravne varnosti in usklajenosti zakonodaje Skupnosti mora biti prostovoljna vključitev prehranskih ali zdravstvenih trditev na oznakah živil v skladu z Uredbo (ES) št. 1924/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih.

Obrazložitev

Nedvomno gre za pravno varnost zainteresiranih strani.

Predlog spremembe  30

Predlog uredbe

Uvodna izjava 36

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(36) V izogib nepotrebnim obremenitvam industrije je nekatere kategorije živil, ki niso predelane ali za katere informacije o hranilni vrednosti niso odločilen dejavnik za potrošnikovo odločitev, primerno izvzeti iz obveznosti označevanja hranilne vrednosti, razen če je obveznost zagotavljanja takšnih informacij določena v drugi zakonodaji Skupnosti.

(36) V izogib nepotrebnim obremenitvam proizvajalcev živil in trgovcev je nekatere kategorije živil, ki niso predelane ali za katere informacije o hranilni vrednosti niso odločilen dejavnik za potrošnikovo odločitev za nakup oz. pri katerih je zunanja embalaža ali etiketa premajhna, da bi lahko zahtevali obvezno označevanje, primerno izvzeti iz obveznosti označevanja hranilne vrednosti, razen če je obveznost zagotavljanja takšnih informacij določena v drugi zakonodaji Unije.

Obrazložitev

Ne sme se zgoditi, da bi se zgolj zaradi obsežnih predpisov o označevanju v prihodnje povečala embalaža živil ali standarnih etiket. To bi povzročilo več odpadne embalaže, lahko pa tudi povečanje porcij ali zavajajoče veliko embalažo, ki bi bila deloma prazna.

Predlog spremembe  31

Predlog uredbe

Uvodna izjava 37

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(37) Zagotovljene informacije morajo biti glede na sedanjo raven znanja o prehrani preproste in lahko razumljive, ker to ustreza povprečnemu potrošniku in izpolnjuje namene informiranja, zaradi katerega je bilo označevanje uvedeno. Raziskave so pokazale, da so informacije v osrednjem vidnem polju ali na sprednji strani embalaže koristne za potrošnike pri odločanju o nakupu. Zaradi zagotavljanja, da lahko potrošniki pri kupovanju živil brez težav vidijo bistvene informacije o hranilni vrednosti, morajo biti takšne informacije v osrednjem vidnem polju na oznaki.

(37) Zagotovljene informacije morajo biti lahko razumljive za povprečnega potrošnika, ker to ustreza povprečnemu potrošniku in izpolnjuje namene informiranja, zaradi katerega je bilo označevanje uvedeno. Smiselno bi bilo, da so informacije v enem vidnem polju, da se zagotovi, da lahko potrošniki pri kupovanju živil brez težav vidijo bistvene informacije o hranilni vrednosti.

Obrazložitev

Arogantno bi bilo presojati raven znanja vseh državljank in državljanov Evropske unije. Poleg tega je treba črtati navedbo študij, ki jih ni mogoče jasno navesti; vsekakor doslej še ni bila izvedena raziskava o vedenju potrošnikov pri nakupu živil, kjer bi bile vključene vse države članice (glej uvodno izjavo 38). Poleg tega je pri živilih zaradi različnih oblik embalaže težko opredeliti osrednje vidno polje ali v nekaterih primerih določiti sprednjo stran.

Predlog spremembe  32

Predlog uredbe

Uvodna izjava 38

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(38) Nedavni razvoj v zvezi z navajanjem hranilne vrednosti, razen na 100 g/100 ml/obrok, nekaterih držav članic in organizacij v živilskem sektorju kaže, da so takšne sheme potrošnikom všeč, ker lahko z njimi hitreje sprejemajo odločitve na podlagi informacij. Vendar v vsej Skupnosti ni dokazov o tem, kako povprečen potrošnik razume in uporablja drugače navedene informacije. Zato je primerno, da se omogočita razvoj različnih shem in nadaljevanje raziskav o razumevanju potrošnikov v različnih državah članicah, da se lahko po potrebi uvedejo usklajene sheme.

(38) Nedavni razvoj v zvezi z navajanjem hranilne vrednosti, razen na 100 g/100 ml/obrok, nekaterih držav članic in organizacij v živilskem sektorju kaže, da so takšne sheme potrošnikom všeč, ker se lahko z njimi hitro odločajo. Vendar v vsej Uniji ni znanstvenih dokazov o tem, kako povprečen potrošnik razume in uporablja drugače navedene informacije. Zaradi primerljivosti proizvodov v embalaži različne velikosti je zato smiselno, da se še naprej obvezno navaja hranilna vrednost na 100 g/100 ml, po potrebi pa dovolijo dodatne navedbe o porcijah. Če je živilo predpakirano kot posamezna porcija, bi morala biti navedba hranilne vrednosti na porcijo obvezna. Da bi se izognili zavajajočim navedbam podatkov za porcijo, bi bilo treba s postopkom posvetovanja standardizirati velikost porcije po vsej Uniji.

Obrazložitev

Če so količina energije in hranilne snovi izražene na 100 g ali na 100 ml, lahko potrošniki neposredno primerjajo proizvode. zato bi bilo treba njihovo navedbo obvezno predpisati tudi živila, pakirana v posamezne obroke. Dodatna navedba količine energije in hranilnih snovi na porcijo bi seveda morala biti mogoča zlasti pri živilih, pakiranih v porcije. Da bi potrošniku olajšali izbiro, bi morala biti pri posebej pakiranih posameznih porcijah obvezna navedba podatkov za porcijo.

Predlog spremembe  33

Predlog uredbe

Uvodna izjava 38 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(38a) Komisija bi morala pripraviti predlog o prepovedi umetnih transmaščobnih kislin po vsej EU. Dokler ta prepoved ne začne veljati, mora biti označevanje umetnih transmaščobnih kislin obvezno.

Obrazložitev

Evropski parlament je v svojem poroèilu o beli knjigi o prehrani, prekomerni telesni teži in debelosti pozval, naj se v vsej EU prepovejo umetne transmašèobne kisline. Prepoved, ki bi zaščitila zdravje potrošnikov, je treba uvesti po vsej EU, saj umetne transmaščobne kisline ogrožajo zdravje in se jim je možno izogniti. Označevanje umetnih transmaščobnih kislin mora biti obvezno, dokler ta prepoved ne začne veljati.

Predlog spremembe  34

Predlog uredbe

Uvodna izjava 41

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(41) Države članice morajo še naprej imeti možnost, odvisno od lokalnih dejanskih razmer in okoliščin, da lahko določijo pravila o zagotavljanju informacij v zvezi z živili, ki niso predpakirana. Čeprav je v takšnih primerih zahteva potrošnika po drugih informacijah omejena, so informacije o možnih alergenih zelo pomembne. Dokazi kažejo, da je mogoče večino primerov alergij na živila izslediti nazaj do živila, ki ni predpakirano. Zato je treba potrošniku vedno zagotoviti takšne informacije.

(41) Tudi pri živilih, ki niso predpakirana, in ponudbi javne prehrane so informacije o možnih alergenih za alergike zelo pomembne. Zato morajo biti potrošniku takšne informacije vedno dostopne.

Obrazložitev

Posebne ureditve v državah članicah bi škodovale notranjemu trgu, obenem pa bi zaradi njih ta uredba postala nesmiselna.

Predlog spremembe  35

Predlog uredbe

Uvodna izjava 42

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(42) Države članice naj ne bi sprejele drugih določb, razen določb iz te uredbe, na področju, ki ga usklajujejo, razen če je to posebej navedeno.

(42) Države članice naj ne bi sprejele drugih določb, razen določb iz te uredbe, na področju, ki ga usklajujejo, razen če je to posebej navedeno. Poleg tega lahko nacionalne zahteve glede označevanja ovirajo prost pretok na notranjem trgu, zato morajo države članice utemeljiti, zakaj so takšni ukrepi potrebni, in načrtovati, na kakšen način jih bodo izvajale, da bodo čim manj omejevali trgovino.

Obrazložitev

Eden najpomembnejših namenov tega predloga je poenostaviti pravila in zagotoviti delovanje notranjega trga. Ker nacionalna pravila prinašajo dodatne stroške za industrijo in zapletajo prost pretok blaga, so za njihovo uvajanje potrebni utemeljitev in dokazi, da je delovanje takšnih pravil v skladu s prostim pretokom blaga.

Predlog spremembe  36

Predlog uredbe

Uvodna izjava 49

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(49) Da se zainteresiranim stranem, zlasti malim in srednje velikim podjetjem, omogoči zagotavljanje informacij o hranilni vrednosti njihovih proizvodov, je treba postopoma s podaljšanjem prehodnih obdobij uvesti izvajanje ukrepov za obvezne informacije o hranilni vrednosti z dodatnim prehodnim obdobjem za mikropodjetja.

(49) Da se zainteresiranim stranem, zlasti malim in srednje velikim podjetjem, omogoči zagotavljanje informacij o hranilni vrednosti njihovih proizvodov, je treba postopoma s primernimi prehodnimi obdobji uvesti izvajanje ukrepov za obvezne informacije o hranilni vrednosti z dodatnim prehodnim obdobjem za mikropodjetja. Predvideti je treba tudi finančno pomoč Unije, s katero bi malim in srednje velikim podjetjem v kmetijskem sektorju pomagali pridobiti strokovno znanje, da bodo lahko ocenile hranilno vrednost svojih izdelkov. Poleg tega bi morali podjetniki v tem sektorju tudi izkoristiti programe usposabljanja, da bi izpopolnili svoje znanje na tem področju.

Predlog spremembe  37

Predlog uredbe

Uvodna izjava 49 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(49a) Proizvodi sektorja tradicionalne živilske proizvodnje in sveži proizvodi iz trgovine na drobno z živili, ki se proizvedejo in prodajo na istem kraju, lahko seveda vsebujejo snovi, ki povzročajo alergične ali druge reakcije pri občutljivih ljudeh. Ker pa se v neposrednem stiku s potrošnikom prodajajo ravno proizvodi, ki niso predpakirani, je treba ustrezne informacije zagotoviti na primer v pogovoru ob prodaji ali z jasno vidnim napisom na kraju prodaje ali z razstavljenim informacijskim materialom.

Obrazložitev

V primeru proizvodov, ki niso predpakirani, bi bilo skoraj nemogoče zagotoviti obsežno označevanje alergenov za vse proizvode, obenem pa bi se zlasti mala in srednja podjetja znašla v precej slabšem konkurenčnem položaju, povečali pa bi se tudi njihovi stroški. Poleg tega v omejenih proizvodnih prostorih ni mogoče izključiti možnosti navzkrižne kontaminacije.

Predlog spremembe  38

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Ta uredba določa podlago za zagotavljanje visoke ravni varstva potrošnikov v zvezi z informacijami o živilih, ob upoštevanju razlik v razumevanju potrošnikov in njihovih potreb po informacijah, ter hkrati zagotavlja nemoteno delovanje notranjega trga.

črtano

Obrazložitev

Člen 1(2) navaja cilj brez jasno določenih pravil. Tako bi bilo treba ta del zaradi boljše formulacije črtati iz normativnega dela uredbe.

Predlog spremembe  39

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Ta uredba se uporablja za vse stopnje živilske verige, kadar dejavnosti živilske dejavnosti zadevajo zagotavljanje informacij o živilih potrošnikom.

3. Ta uredba se uporablja za vse stopnje živilske verige, kadar gre za zagotavljanje informacij o živilih končnim potrošnikom.

Uredba se uporablja za vsa živila, ki so namenjena končnemu potrošniku, vključno z živili, ki jih dostavljajo obrati javne prehrane, in živili za dobavo obratom javne prehrane.

Uredba se uporablja za vsa predpakirana živila, ki so namenjena predaji končnemu potrošniku, ter za živila za dobavo obratom javne prehrane.

 

Uredba se ne uporablja za živila, ki se pakirajo neposredno na kraju prodaje pred predajo končnemu potrošniku.

 

Gostinske storitve, ki jih zagotavljajo prevozna podjetja, morajo biti zajete v tej uredbi samo v primeru, ko se opravljajo na relacijah med dvema točkama na ozemlju Unije.

 

3a. Uredba se uporablja samo za živila, ki jih pripravljajo podjetja, katerih koncept vključuje določeno stalnost dejavnosti in določeno stopnjo organizacije. Operacije, kot so občasno ravnanje, streženje in prodajanje živil, ki ga izvajajo posamezniki na prireditvah, kot so dobrodelne prireditve ali sejmi in srečanja lokalnih skupnosti, niso zajete v področje uporabe te uredbe.

Obrazložitev

Zgostitev in jezikovno izboljšanje besedila. Ravno za trgovino z živili je značilno, da se izdelki pakirajo neposredno na kraju prodaje za takojšnjo predajo končnemu potrošniku. Tako se izdelki v dobro potrošnikov (da lahko hitreje opravijo nakupe in lažje ravnajo z izdelki) vnaprej razdelijo v porcije (namazi) ali zavijejo v folijo (sendviči). Izdelki, ki so pakirani malo pred prodajo, bi morali biti praviloma izvzeti iz področja uporabe te uredbe, saj jih nikakor ni mogoče enačiti z industrijsko predpakiranimi izdelki. Prevozna podjetja na relacijah, ki se začnejo in končajo v državi zunaj EU, morda ne bodo našla dobaviteljev, ki bi izpolnjevali zahteve informiranja. Če bi ta uredba veljala za podjetja, ki opravljajo storitve na teh relacijah, bi lahko bila podjetja s sedežem v EU z vidika konkurenčnosti v slabšem položaju, saj bi bila samo ona dolžna spoštovati njene določbe.

Predlog bi moral odražati razmišljanje, izraženo v uvodni izjavi 15, v kateri so iz področja uporabe tega predloga izvzete dobrodelne prireditve in enkratni dogodki (šole in podobno).

Predlog spremembe  40

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 3 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3b. Živila s poreklom iz tretjih držav se lahko dajo na trg v Uniji šele, ko ustrezajo zahtevam te uredbe.

Obrazložitev

V interesu potrošnikov je, da so tudi živila iz tretjih držav v skladu z določbami o označevanju.

Predlog spremembe  41

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Ta uredba se uporablja brez poseganja v zahteve za označevanje, določene v posebni zakonodaji Skupnosti, ki se uporablja za posebna živila.

4. Ta uredba se uporablja brez poseganja v zahteve za označevanje, določene v posebni zakonodaji Skupnosti, ki se uporablja za posebna živila. Komisija do [datum začetka veljavnosti te uredbe] objavi seznam vseh predpisov o označevanju, ki obstajajo v specifičnih zakonskih določbah Unije za posamezna živila, ter seznam objavi na internetu.

Obrazložitev

Zaradi velikega števila posebnih predpisov je tak seznam potreben, da se zainteresiranim stranem v živilski verigi zagotovi jasnost in pravna varnost.

Predlog spremembe  42

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 4 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Komisija do ...* objavi celosten in obnovljen seznam zahtev za označevanje, določene v posebni zakonodaji Unije, ki se uporablja za posebna živila. Komisija najpozneje ... ** Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o skladnosti posebnih zahtev za označevanje s to uredbo. Komisija poročilu po potrebi priloži ustrezen predlog.

 

___________

*

** 18 mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

Obrazložitev

Poenostavitev je med glavnimi cilji tega predloga. Preveè evropskih direktiv in uredb, ki so sektorsko omejene, vsebuje doloèbe o oznaèevanju. Treba je vse zbrati, preveriti njihovo doslednost pri skladnosti s splošnimi načeli in omogočiti lahek dostop vsem akterjem in zainteresiranim stranem v prehrambeni verigi do te ogromne količine zahtev, ob tem pa upoštevati vse morebitne neskladnosti s splošnimi pravili.

Predlog spremembe  43

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2 – točka (a)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) „informacije o živilih“ pomeni informacije v zvezi z živili, ki so na voljo končnemu potrošniku prek oznake, drugega spremnega gradiva ali katerih koli drugih sredstev, vključno s sodobnimi tehnološkimi orodji ali verbalno komunikacijo. Ne zajema komercialnih sporočil, opredeljenih v Direktivi 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu;

(a) „informacije o živilih“ pomeni informacije v zvezi z živili, ki so na voljo končnemu potrošniku prek oznake, drugega spremnega gradiva ali katerih koli drugih sredstev, vključno s sodobnimi tehnologijami ali verbalno komunikacijo. Ne zajema komercialnih sporočil, opredeljenih v Direktivi 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu;

Obrazložitev

Tukaj ne gre za tehnološka orodja, ampak za tehnologije.

Predlog spremembe  44

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2 – točka (b)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)„zakonodaja o informacijah o živilih“ pomeni določbe Skupnosti, ki urejajo informacije o živilih in zlasti označevanje, vključno s splošnimi pravili, ki se uporabljajo za vsa živila ali posebna živila, in pravili, ki se uporabljajo le za posebna živila;

črtano

Obrazložitev

Ta določba ni potrebna. Pomen besedne zveze „zakonodaja o informacijah o živilih“ je jasen iz vsebine posameznih določb. Člen 2(2)(b) bi bilo zato treba črtati.

Predlog spremembe  45

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2 – točka (c)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) „obvezne informacije o živilih“ pomeni podatke, ki jih zakonodaja Skupnosti mora zagotavljati končnemu potrošniku;

črtano

Obrazložitev

Ta določba ni potrebna. Opredelitev navaja le, da je obvezna informacija tista, ki je določena v zakonodaji (pleonazem). Člen 2(2)(c) bi bilo zato treba črtati.

Predlog spremembe  46

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2 – točka (d)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) „obrati javne prehrane“ pomeni vsak obrat (vključno z vozilom ali vgrajeno ali premično stojnico), kot so restavracije, menze, šole in bolnišnice, v katerih se med izvajanjem dejavnosti živila pripravijo za dobavo končnemu potrošniku in so pripravljena za uživanje brez nadaljnje priprave;

(d)„obrati javne prehrane“ pomeni vsak obrat (vključno z avtomati, vozilom ali vgrajeno ali premično stojnico), kot so restavracije, menze, šole, bolnišnice in podjetja za pripravo in dostavo hrane, v katerih se med izvajanjem dejavnosti pripravijo živila, namenjena končnemu potrošniku za takojšnjo porabo;

Obrazložitev

Pojasnitev in potrebno dopolnilo: tudi podjetja za pripravo in dostavo hrane so obrati javne prehrane.

Predlog spremembe  47

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2 – točka (e)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e) „predpakirano živilo“ pomeni vsako posamezno enoto, ki se kot taka predstavlja končnemu potrošniku in obratom javne prehrane ter jo sestavlja živilo in embalaža, v katero je dano, preden se ponudi v prodajo, ne glede na to, ali ta embalaža popolnoma ali samo delno zapira živilo, vendar v vsakem primeru na tak način, da vsebine ni mogoče spremeniti, ne da bi embalažo odprli ali spremenili;

(e)„predpakirano živilo“ pomeni vsako posamezno enoto, ki se kot taka predstavlja končnemu potrošniku in obratom javne prehrane ter jo sestavlja živilo v embalaži, ne glede na to, ali ta embalaža popolnoma ali samo delno zapira živilo, vendar v vsakem primeru na tak način, da vsebine ni mogoče spremeniti, ne da bi embalažo odprli ali spremenili;

Obrazložitev

Poenostavitev.

Predlog spremembe  48

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2 – točka (e a) (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ea) „nepredpakirano živilo“ pomeni živilo, ki se končnemu potrošniku ponudi naprodaj brez embalaže in ni zapakirano ali se zapakira šele ob prodaji končnemu potrošniku, ter živila in sveže proizvode, ki so predpakirani na kraju in na dan prodaje za neposredno prodajo;

Obrazložitev

V trgovinah so živila ponujena naprodaj predpakirana in ponavadi zraven pultov, ob katerih strežejo prodajalci, da se preprečijo dolge čakalne vrste potrošnikov pri pultu. Kot v primeru živil, pakiranih v skladu s posameznimi željami potrošnikov, je v praksi nemogoče zagotoviti enake informacije, ki so obvezne za predpakirane proizvode, in sicer zaradi raznolikosti proizvodov, ki se prodajajo na tak način, ter zato, ker se proizvajajo ročno in ker se izbor proizvodov v prodaji razlikuje od dneva do dneva.

Omejitev pakiranja na mestu prodaje ni dovolj jasna. V obrtnih podjetjih z več prodajnimi točkami bodo proizvodi pogosto pakirani na osrednjem proizvodnem mestu na dan prodaje preden bodo razdeljeni točkam prodaje. Na Nizozemskem na primer so oblasti sprejele opredelitev, da „dnevno sveže“ pomeni tudi „nepredpakirano“.

Predlog spremembe  49

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2 – točka (f)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f) „sestavina“ pomeni vsako snov, vključno z aditivi za živilo in encimi ter vsemi sestavljenimi sestavinami v živilih, ki se uporabljajo pri proizvodnji ali pripravi živila in so še vedno prisotne v končnem proizvodu, tudi če so v spremenjeni obliki; ostanki se ne štejejo za sestavine;

(f) „sestavina“ pomeni vsako snov, vključno z aditivi za živilo in encimi, ter vsako sestavino v sestavljenih sestavinah, ki se uporabljajo pri proizvodnji ali pripravi živila in so vsebovane v končnem proizvodu, tudi če so v spremenjeni obliki;

Obrazložitev

Sprememba opredelitve sestavine bi imelo nezaželen učinek na zakonodajo Skupnosti, ki se nanaša nanjo (npr. Uredba 1829/2003). Pojem ostankov se črta iz te opredelitve zaradi doslednosti z uredbo št. 178/2002, s katero so postavljene splošne zahteve zakonodaje o prehrani. Opredelitev iz člena 2 te uredbe določa, da hrana ne vsebuje "ostankov in onesnaževal".

Predlog spremembe  50

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2 – toèka (g)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(g) „kraj porekla“ pomeni vsak navedeni kraj, iz katerega živilo izvira, in to ni „država izvora“, kot je določeno v skladu s členi 23 do 26 Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92;

(g) „kraj porekla“ pomeni kraj, državo ali regijo, kjer so izdelki ali sestavine kmetijskega izvora v celoti pridobljeni, v skladu s členom 23(2) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92;

Obrazložitev

Kraj porekla je treba pravilno opredeliti. Po mnenju pripravljavca mnenja je opredelitev v členu 23(2) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 popolna, čeprav je izraz „pridobljen“ neroden. Izraz „pridobljen v kraju“ pomeni zlasti tam pridelane rastlinske izdelke ter tam skotene in vzrejene živali. Pripravljavec mnenja se ne strinja, da bi kraj predelave lahko veljal za kraj porekla.

Predlog spremembe  51

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2 – točka (j)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(j) „označevanje“ pomeni vse navedbe, podatke, trgovska imena, blagovne znamke, slikovno gradivo ali simbole v zvezi z živilom, ki se namestijo na kakršno koli vrsto embalaže, dokument, obvestilo, oznako, obroček ali vratno etiketo, ki spremlja ali se nanaša na tako živilo;

(j) „označevanje“ pomeni vse navedbe, podatke, trgovska imena, blagovne znamke, slikovno gradivo ali simbole v zvezi z živilom, ki se namestijo na kakršno koli vrsto embalaže, dokument, obvestilo, oznako, obroček ali vratno etiketo, ki spremlja ali se nanaša na tako živilo;

Obrazložitev

Ne zadeva slovenske različice.

Predlog spremembe  52

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2 – točka (k)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(k) „vidno polje“ pomeni vse površine embalaže, ki jih je mogoče prebrati z ene točke, ter omogoča hiter in enostaven dostop do informacij za označevanje, da je potrošniku omogočeno branje teh informacij brez obračanja embalaže;

(k) „vidno polje“ pomeni vse površine embalaže, ki jih je mogoče prebrati z ene točke, ter omogoča hiter in enostaven dostop do informacij za označevanje;

Obrazložitev

Jezikovni popravek.

Predlog spremembe  53

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2 – točka (k a) (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ka) „čitljivost“ pomeni med drugim pisavo, tisk, vtisk, oznako, gravuro ali žig, ki potrošniku z normalnim vidom omogoča, da brez optičnih pripomočkov razbere besedila, kot so na primer oznake in podatki na živilih; čitljivost je odvisna od velikosti črk, vrste pisave, širine poteze, razmaka med besedami, črkami in vrsticami, razmerja med širino in višino črk ter kontrasta med pisavo in ozadjem.

Obrazložitev

Ta opredelitev je potrebna, saj velikost črk še ne zagotavlja čitljivosti besedila.

Predlog spremembe  54

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2 – točka (l)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(l) „pravno ime“ pomeni ime živila, določenega z določbami Skupnosti, ki zanj veljajo, ali če takšnih določb Skupnosti ni, ime, določeno v zakonih in drugih predpisih, ki se uporabljajo v državi članici, v kateri se proizvod prodaja končnemu potrošniku ali obratom javne prehrane;

črtano

Obrazložitev

Ohraniti bi bilo treba terminologijo („običajno ime“) iz direktive o označevanju 2000/13/ES.

Predlog spremembe  55

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2 – točka (m)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(m) „običajno ime“ pomeni ime, ki je sprejeto kot ime živila brez potrebe po dodatni razlagi potrošnikom v državi članici, v kateri se proizvod prodaja;

(m) „običajno ime“ pomeni ime, ki se razume kot ime živila brez potrebe po dodatni razlagi potrošnikom v državi članici, v kateri se proizvod prodaja;

Obrazložitev

Ohraniti bi bilo treba terminologijo („običajno ime“) iz direktive o označevanju 2000/13/ES (prim. člen 5(a)). Tukaj ne gre za sprejemanje, ampak razumevanje.

Predlog spremembe  56

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2 – točka (o)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(o)„osnovna(-e) sestavina(-e)“ pomeni bistveno in/ali opredeljujočo sestavino živila;

črtano

Obrazložitev

Nasprotujemo poskusu Komisije, da bi obstoječi določbi o označevanju izvora dodajala besedilo. Opredelitve o osnovnih, bistvenih in opredeljujočih sestavinah se v tem primeru ne uporabljajo v skladu z obstoječo zakonodajo o živilih. Ker vztrajno zagovarjamo poenostavljanje, nasprotujemo ustvarjanju vedno novih izrazov brez očitno pozitivnih učinkov.

Ta merila niso praktična. So zavajajoče neusklajena z opredelitvami QUID. 50-odstotni prag v praksi nima istega pomena za vsa živila.

Predlog spremembe  57

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2 – točka (p)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(p)„bistvena(-e) sestavina(-e)“ pomeni sestavino živila, ki predstavlja več kot 50 % tega živila;

črtano

Obrazložitev

Nasprotujemo poskusu Komisije, da bi obstoječi določbi o označevanju izvora dodajala besedilo. Opredelitve o osnovnih, bistvenih in opredeljujočih sestavinah se v tem primeru ne uporabljajo v skladu z obstoječo zakonodajo o živilih. Ker vztrajno zagovarjamo poenostavljanje, nasprotujemo ustvarjanju vedno novih izrazov brez očitno pozitivnih učinkov.

Ta merila niso praktična. So zavajajoče neusklajena z opredelitvami QUID. 50-odstotni prag v praksi nima istega pomena za vsa živila.

Predlog spremembe  58

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2 – točka (q)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(q) „opredeljujoča(-e) sestavina(-e)“ je vsaka sestavina živila, ki jo potrošnik običajno povezuje z imenom živila in za katero je v večini primerov treba navesti njeno količino;

črtano

Obrazložitev

Nasprotujemo poskusu Komisije, da bi obstoječi določbi o označevanju izvora dodajala besedilo. Opredelitve o osnovnih, bistvenih in opredeljujočih sestavinah se v tem primeru ne uporabljajo v skladu z obstoječo zakonodajo o živilih. Ker vztrajno zagovarjamo poenostavljanje, nasprotujemo ustvarjanju vedno novih izrazov brez očitno pozitivnih učinkov.

Ta merila niso praktična. So zavajajoče neusklajena z opredelitvami QUID. 50-odstotni prag v praksi nima istega pomena za vsa živila.

Predlog spremembe  59

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2 – točka (r)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(r) „bistvene zahteve“ pomeni zahteve, na podlagi katerih je raven varstva potrošnikov in informacij o živilih določena glede na dano vprašanje in ki so določene v aktu Skupnosti, kar omogoča razvoj nacionalnih shem iz člena 44;

(r) „bistvene zahteve“ pomeni zahteve, na podlagi katerih je raven varstva potrošnikov in informacij o živilih določena glede na dano vprašanje in ki so določene v aktu Unije;

Predlog spremembe  60

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2 – točka (s)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(s) „datum minimalnega roka trajanja živila“ je datum, do katerega to živilo ohrani svoje značilne lastnosti, kadar je pravilno shranjeno;

(s) „datum minimalnega roka trajanja živila“ je datum, do katerega to živilo ohrani svoje značilne lastnosti, kadar je shranjeno kot navedeno oz. v skladu s posebnimi navodili na embalaži;

Obrazložitev

Za nekatera živila so potrebni posebni pogoji shranjevanja, na primer hlajenje, kar mora biti navedeno na embalaži.

Datum minimalnega roka trajanja živila je treba obravnavati v povezavi z označenimi pogoji shranjevanja. Nosilec živilske dejavnosti je dolžan določiti in označiti datum minimalnega roka trajanja v povezavi s pogoji za shranjevanje. Poleg tega je treba na istem mestu oznaèiti tudi datum uporabe.

Predlog spremembe  61

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2 – točka (s a) (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(sa) "datum uporabe" je datum, do katerega je treba živilo porabiti. Po izteku tega datuma se živila ne sme več posredovati potrošniku ali ga predelati.

Obrazložitev

Treba je pozdraviti uvedbo opredelitve roka uporabnosti, ki jo je predlagala poročevalka Sommerjeva. Vendar je treba opredelitev dopolniti: Prepovedi posredovanja živila potrošniku je treba dodati prepoved nadaljnje predelave živila. Po izteku roka uporabnosti živila ni mogoče več smiselno uporabiti. S prepovedjo nadaljnje predelave se bo preprečilo trgovanje z mesom, ki se mu je iztekel rok uporabnosti.

Predlog spremembe  62

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2 – točka (s b) (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(sb) „datum proizvodnje“ je datum, ko so bili proizvodi proizvedeni, ter po potrebi zapakirani in zamrznjeni.

Obrazložitev

Ta opredelitev je potrebna za člen 25.

Predlog spremembe  63

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2 – točka (t a) (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ta) „imitacija živila“ pomeni živilo, ki po videzu spominja na neko drugo živilo in pri katerem je običajno uporabljena sestavina v celoti ali deloma nadomeščeno z drugo;

Obrazložitev

Z vedno večjo uporabo imitacij živil se zavaja potrošnike, v katerih so običajne sestavine nadomeščene s cenejšimi nadomestki.

Predlog spremembe  64

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. V tej uredbi se država izvora živila nanaša na izvor živila, kakor je določeno v skladu s členi 23 do 26 Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92.

3. V tej uredbi se država izvora živila nanaša na izvor živila, kakor je določeno v skladu s členi 23 do 26 Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92. Kaz zadeva države članice, država izvora vedno pomeni zadevno državo članico.

Obrazložitev

Pri opredelitvi države izvora se odstavek 3 predloga Komisije sklicuje na carinski zakonik Skupnosti. Vendar je lahko v skladu s carinskim zakonikom izvor EU ALI država članica. Zato je pomembno, da se pojasni, da pri živilih iz EU država izvora vedno pomeni državo članico in ne EU kot celote.

Predlog spremembe  65

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 3 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Za meso in živila, ki vsebujejo meso, se država izvora opredeli kot država, v kateri je bila žival rojena, vzrejana večino življenja in zaklana. Če gre za tri različne kraje, se pri opredeljevanju države izvora označi vse tri kraje.

Obrazložitev

Ni primerno, da bi pri mesu označevali samo en kraj izvora, če so kraj rojstva, vzreje in zakola različni. Raziskave so pokazale, da so podatki o kraju rojstva, vzreje in zakola za potrošnike zelo pomembni.

Predlog spremembe  66

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Navajanje informacij o živilih zagotavlja visoko raven varovanja zdravja in interesov potrošnikov z zagotavljanjem podlage končnim potrošnikom za odločanje na podlagi informacij in za varno uporabo živil, zlasti v zvezi z zdravstvenimi, gospodarskimi, okoljskimi ter socialnimi in etičnimi vidiki.

Navajanje informacij o živilih zagotavlja visoko raven varovanja zdravja, preglednosti in primerljivosti proizvodov v interesu potrošnikov ter zagotavlja osnovo za odločanje na podlagi informacij in za varno uporabo živil.

Obrazložitev

Besedilo je treba dopolniti z vidiki preglednosti in primerljivosti. Z vključitvijo črtanih vidikov bi bilo označevanje živil po nepotrebnem zapleteno, kar bi zbegalo potrošnike ter bi bilo v nasprotju s ciljem uredbe.

Predlog spremembe  67

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a. Oznake na živilih morajo biti za povprečnega potrošnika lahko prepoznavne, čitljive in razumljive.

Obrazložitev

Oznake na živilih morajo biti lahko prepoznavne, čitljive in razumljive, sicer so nesmiselne.

Predlog spremembe  68

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Cilj zakonodaje o informacijah o živilih je v Skupnosti zagotoviti prosti pretok živil, ki se zakonito proizvajajo in tržijo, po potrebi ob upoštevanju potrebe po zaščiti zakonitih interesov proizvajalcev in za pospeševanje proizvodnje kakovostnih proizvodov.

2. Cilj zakonodaje o informacijah o živilih je v Skupnosti zagotoviti prosti pretok živil, ki se zakonito proizvajajo in tržijo.

Obrazložitev

Drugi del stavka je določba brez normativne vsebine. Zaradi tehničnih razlogov ga je treba črtati iz uredbe in kvečjemu preoblikovati v uvodno izjavo. Ni jasno, kdaj in kako se spodbujajo ali upoštevajo interesi proizvajalcev ali kakovost „kakovostnih proizvodov“.

Predlog spremembe  69

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Kadar zakonodaja o informacijah o živilih določi nove zahteve, se upoštevajo potrebe po prehodnem obdobju po začetku veljavnosti novih zahtev, v katerem se lahko živila z oznakami, ki niso v skladu z novimi zahtevami, dajo v promet in se zaloge takšnih živil, ki so bila dana v promet pred iztekom prehodnega obdobja, še naprej prodajajo, dokler se ne porabijo.

3. Kadar zakonodaja o informacijah o živilih določi nove zahteve, se, razen če so te zahteve povezane z varovanjem zdravja ljudi, odobri prehodno obdobje po začetku veljavnosti novih zahtev, v katerem se lahko živila z oznakami, ki niso v skladu z novimi zahtevami, dajo v promet in se zaloge takšnih živil, ki so bila dana v promet pred iztekom prehodnega obdobja, še naprej prodajajo, dokler se ne porabijo. Novi predpisi v zvezi z označevanjem živil bodo začeli veljati na isti dan, ki ga bo določila Komisija po posvetovanju z državami članicami in predstavniki interesnih skupin.

Obrazložitev

Da bi olajšali nemoteno delovanje notranjega trga in čim bolj zmanjšali količino odpadne embalaže, je ob uvajanju novih zahtev v zvezi z označevanjem seveda treba zagotoviti prehodno obdobje, razen če je nova zahteva povezana z neposrednim tveganjem za zdravje ljudi, saj v takem primeru prehodno obdobje morda ni primerno.

Časovno neenotna uvedba novih predpisov v zvezi z označevanjem živil ima kljub predvidenim prehodnim obdobjem pomemben vpliv na stroške razvoja novih etiket in porabo zalog blaga, embalaže in etiket. Iz tega razloga bi se moralo ponovno uvesti načelo enotnega datuma začetka veljavnosti novih predpisov v zvezi z označevanjem živil (kot je prvotno predlagala Komisija).

Predlog spremembe  70

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – uvodni stavek

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Kadar zakonodaja o informacijah o živilih zahteva obvezne informacije o živilih, te zlasti zadevajo informacije, ki spadajo v eno od naslednjih kategorij:

1. Kadar zakonodaja zahteva obvezne informacije o živilih, te zlasti zadevajo informacije, ki spadajo v eno od naslednjih kategorij:

Obrazložitev

Odprava podvajanja.

Predlog spremembe  71

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka (a)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) informacije o identiteti in sestavi, lastnostih ali drugih značilnostih živila;

(a) informacije o identiteti in sestavi, količinah, lastnostih ali drugih značilnostih živila;

Predlog spremembe  72

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka (b) – podtočka (ii)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ii) roku uporabnosti, shranjevanju in varni uporabi;

(ii) roku uporabnosti, shranjevanju, po potrebi informacije o hranjenju odprtega izdelka in varni uporabi;

Obrazložitev

Pri številnih živilih ni opredeljen čas hranjenja po odprtju niti ni navedeno, ali jih je na primer treba hraniti pri določeni temperaturi. Za varnost potrošnikov je to treba posebej navesti.

Predlog spremembe  73

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka (b) – podtočka (ii)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(iii) vplivu na zdravje, vključno s tveganjem in posledicami v zvezi s škodljivim in nevarnim uživanjem živila;

črtano

Obrazložitev

Glavni cilj uredbe ni varovanje zdravja potrošnikov z morebitnimi opozorili, ampak jim omogočiti, da se na podlagi informacij o hranilni vrednosti ozaveščeno odločijo za nakup, s čimer bo njihova prehrana uravnotežena in njihovo zdravje dolgoročno boljše.

Predlog spremembe  74

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka (c)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) informacije o hranilni vrednosti, da se potrošnikom, tudi tistim s posebnimi prehranskimi potrebami, omogoči odločanje na podlagi informacij.

(c) Ne zadeva slovenske različice.

Predlog spremembe  75

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. V zvezi s potrebo po obveznih informacijah o živilih je treba upoštevati splošno potrebo večine potrošnikov po nekaterih informacijah, ki jim pripisujejo poseben pomen, ali vse splošno sprejete koristi za potrošnike, da se jim omogoči odločanje na podlagi informacij.

2. V zvezi s potrebo po obveznih informacijah o živilih je treba upoštevati morebitne stroške in koristi zainteresiranih strani (vključno s potrošniki, proizvajalci in drugimi) pri posredovanju nekaterih informacij.

Obrazložitev

Uvajanje novih pravil v zvezi z označevanjem je možno le, če obstajajo z raziskavo pridobljeni dokazi o tem, da nove zahteve prinašajo prednosti. Stroški zagotavljanja novih informacij ne smejo biti nesorazmerni. Spreminjanje označb znatno vpliva na proizvajalce iz EU, kot tudi na uvoz iz tretjih držav; zato je treba najti ravnovesje med potrebami potrošnikov in potrebami proizvajalcev.

Predlog spremembe  76

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – uvodni stavek

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Informacije o živilih ne smejo biti zavajajoče za potrošnika, zlasti:

1. Informacije o živilih ne smejo biti zavajajoče, zlasti:

Obrazložitev

Kako zavajajoče so informacije ni pomembno.

Predlog spremembe  77

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – točka (a)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) glede značilnosti živila in zlasti njegove narave, identitete, lastnosti, sestave, količine, roka uporabe, države izvora ali kraja porekla, načina proizvodnje ali pridelave;

(a) glede opisa in/ali slikovne predstavitve hrane, ki bi lahko zavajala potrošnika glede njegove narave, identitete, lastnosti, sestave, posameznih sestavin in njihovih količin v proizvodu, roka uporabe, države izvora ali kraja porekla, načina proizvodnje ali pridelave;

Predlog spremembe  78

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – točka (a b) (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ab) z opisom ali slikovnimi predstavitvami na embalaži, ki bi potrošnika opozarjale na nek izdelek ali sestavino, čeprav bi bila to dejansko imitacija živila oziroma nadomestek sestavine, ki se za ta izdelek običajno uporablja. V takih primerih mora biti na embalaži izdelka vidno navedeno „imitacija“ ali „proizvedeno z (navedba nadomestne sestavine) namesto z (navedba nadomeščene sestavine)“.

 

Določeno živilo, ki je imitacija ali vsebuje nadomestno sestavino se, če je to mogoče, loči od drugih živil na kraju prodaje.

Obrazložitev

Vedno pogosteje se tržijo imitacije živil, npr. iz rastlinske maščobe proizvedeni siri. Ugotavljamo tudi, da so včasih sestavine, uporabljene za pripravo nekega proizvoda, deloma nadomeščene s cenejšimi nadomestki. Potrošnik tega večinoma ne more ugotoviti. Zaradi preglednosti bi bilo treba uvesti ustrezno označevanje.

Predlog spremembe  79

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – točka (c)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) glede napeljevanja, da ima živilo posebne značilnosti, čeprav imajo dejansko vsa podobna živila take značilnosti.

(c) glede napeljevanja, da ima živilo posebne značilnosti, čeprav imajo dejansko vsa podobna živila take značilnosti, na primer, da se posebej poudarja odsotnost določene sestavine in/ali hranilne snovi, ki je to živilo v osnovi ne vsebuje.

Obrazložitev

Posebna oblika zavajanja je poudarjanje običajnih lastnosti živila kot posebnosti, na primer, če se sadne žvečilke, ki so že v osnovi brez maščob, prodajajo v embalaži z napisom „brez maščob“.

Predlog spremembe  80

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – točka (c a) (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ca) z izrecnim oglaševanjem bistvenega zmanjšanja sladkorja in/ali maščob, pri čemer se energijska vrednost (v kilodžulih oz. kilokalorijah) ustrezno ne zmanjša;

Obrazložitev

Povprečni uporabnik domneva, da ima živilo, ki se na prednji strani embalaže oglašuje z bistvenim zmanjšanjem sladkorja ali maščob, tudi ustrezno manjšo energijsko vrednost. Vendar to ne drži, če se sladkor oz. maščobe nadomestijo z drugimi sestavinami. V tem primeru gre pri takih oznakah za zavajanje potrošnika.

Predlog spremembe  81

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – točka (c b) (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(cb) z oznako „dietno“, če živilo ne ustreza predpisom Skupnosti za živila za posebne prehranske namene.

Obrazložitev

Veliko živil z oznako „dietno“ napeljujejo na bistveno manjšo vsebnost sladkorja in maščob ter s tem bistveno manjšo energijsko vrednost, čeprav to pogosto ne velja. Zato mora biti oznaka "dietno" namenjena samo živilom za posebne prehranske namene.

Predlog spremembe  82

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Ob upoštevanju odstopanj, določenih z zakonodajo Skupnosti, ki se uporablja za naravne mineralne vode in živila za posebne prehranske namene, informacije o živilih nobenemu živilu ne pripisujejo lastnosti, kot so preprečevanje, zdravljenje ali ozdravljenje bolezni pri ljudeh, ali opozarjajo na take lastnosti.

3. Ob upoštevanju odstopanj, določenih z zakonodajo Unije, ki se uporablja za naravne mineralne vode in živila za posebne prehranske namene, informacije o živilih nobenemu živilu ne pripisujejo lastnosti, kot so preprečevanje, zdravljenje ali ozdravljenje bolezni pri ljudeh, ali opozarjajo na take lastnosti.

Predlog spremembe  83

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – uvodni stavek

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Prepoved iz odstavka 3 se uporablja tudi za:

1. Odstavka 1 in 3 se uporabljata tudi za:

Obrazložitev

Seveda tudi odstavek 1 velja za oglaševanje in predstavitev živil. V nemški različici je narejen tudi jezikovni popravek (op. prev.).

Predlog spremembe  84

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Brez poseganja v odstavka 3 in 4 nosilci živilske dejavnosti pri dejavnostih pod svojim nadzorom zagotovijo skladnost z zahtevami zakonodaje o informacijah o živilih, ki so pomembne za njihove dejavnosti, in preverijo, ali so takšne zahteve izpolnjene.

1. Oseba, odgovorna za informacije o živilih, zagotavlja navedbo in dejansko točnost navedenih podatkov.

Obrazložitev

Das Prinzip zielt darauf, dass Handelsunternehmen nicht für solche Umstände zur Verantwortung gezogen werden, die nicht in ihrem Geschäftsbereich bzw. Einflussbereich liegen. Um die Kohärenz des Gemeinschaftsrechts zu gewährleisten, ist es erforderlich, die Formulierung des Artikels 8 an die neulich verabschiedete Verordnung (EG) 767/2009 über das Inverkehrbringen und die Verwendung von Futtermitteln ( ) anzupassen. Dieser Text und der gegenwärtige Vorschlag basieren auf den gleichen Prinzipen der Verordnung (EG) 178/2002 und unterliegen den gleichen Kontrolleregeln der Verordnung (EG) 882/2004. Somit ist also unerlässlich, dass die Vorschriften bezüglich der Verantwortung der Betreiber dem gleichen Ansatz entsprechen und der deutlicheren Formulierung genießen, damit, wie von der Kommission im Erwägungsgrund 21 gewünscht, "es nicht zu einer Zersplitterung der Rechtsvorschriften in diesem Rahmen kommt".

Predlog spremembe  85

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Nosilci živilske dejavnosti pri dejavnostih pod svojim nadzorom ne spremenijo informacij, ki spremljajo živilo, če bi takšne spremembe zavajale končnega potrošnika ali drugače znižale raven varstva potrošnikov, zlasti v zvezi z zdravjem.

2. Nosilci živilske dejavnosti pri dejavnostih pod svojim nadzorom ne spremenijo informacij, ki spremljajo živilo, če bi takšne spremembe zavajale končnega potrošnika ali drugače znižale raven varstva potrošnikov, zlasti v zvezi z zdravjem, in možnosti odločanja na podlagi informacij.

Obrazložitev

Pojasnilo.

Ta zahteva ne bi smela biti omejena zgolj na vprašanja varovanja zdravja.

Predlog spremembe  86

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Nosilci živilske dejavnosti, ki prvič dajejo na trg živila, namenjena za ponudbo končnemu potrošniku ali obratom javne prehrane, zagotovijo prisotnost in točnost informacij o živilih v skladu z veljavno zakonodajo o informacijah o živilih.

3. Nosilci živilske dejavnosti pri navajanju informacij o živilih, ki sodi med njihove dejavnosti, zagotovijo, da navedene informacije izpolnjujejo določbe te uredbe.

Predlog spremembe  87

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Nosilci živilske dejavnosti, ki so odgovorni za maloprodajo ali distribucijske dejavnosti, ki ne vplivajo na informacije o živilih, delujejo s potrebno skrbnostjo, da v mejah svojih zadevnih dejavnosti zagotovijo upoštevanje veljavnih zahtev po informacijah o živilih, zlasti tako, da ne dobavljajo živil, za katere na podlagi informacij, ki jih imajo kot strokovnjaki, vedo ali menijo, da niso skladna z zahtevami.

4. Če nosilci živilske dejavnosti, ki so odgovorni za maloprodajo ali distribucijske dejavnosti, ki ne vplivajo na informacije o živilih, ugotovijo, da živilo ne ustreza določbam te uredbe, ga nemudoma umaknejo iz prodaje.

Obrazložitev

Določba mora biti jasneje napisana, da se pristojnosti jasno razmejijo. Namen je, da trgovskih podjetij v takih okoliščinah ni mogoče klicati na odgovornost za primere, ki niso v njihovi odgovornosti oz. nanje ne morejo vplivati. V sodbi v zadevi Lidl Italia pred Evropskim sodiščem se je pokazalo, da trgovci z živili po veljavni zakonodaji ne uživajo ustrezne pravne varnosti..

Predlog spremembe  88

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Nosilci živilske dejavnosti pri dejavnostih pod svojim nadzorom zagotovijo, da se informacije v zvezi z živili, ki niso predpakirana, prenesejo nosilcu, ki prejme živila, da bi se končnemu potrošniku po potrebi zagotovile obvezne informacije o živilih iz člena 9(1)(a) do (c) in (f).

5. Nosilci živilske dejavnosti pri dejavnostih pod svojim nadzorom zagotovijo, da so informacije v zvezi z živili, ki niso predpakirana, na voljo nosilcu, ki ravna z živili za nadaljnjo prodajo ali obdelavo, da bi ta lahko, če bi se od njega to zahtevalo, končnemu potrošniku zagotovil obvezne informacije o živilih iz člena 9(1)(a) do (c), (f) in (g).

Obrazložitev

pojasnilo.

Predlog spremembe  89

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 6 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Ne glede na pododstavek 1 nosilci živilske dejavnosti zagotovijo, da so podatki iz člena 9(1)(a), (f) in (h) navedeni tudi na zunanji embalaži, v kateri so živila predstavljena za trženje.

Ne glede na pododstavek 1 nosilci živilske dejavnosti zagotovijo, da so podatki iz člena 9(1)(a), (e), (f), (g) in (h) navedeni tudi na zunanji embalaži, v kateri so živila predstavljena za trženje.

Obrazložitev

Neto količina je pomembna informacija, ki bi se morala nahajati na zunanji embalaži kot tudi podrobnosti v zvezi s posebnimi pogoji shranjevanja ali uporabe.

Predlog spremembe  90

Predlog uredbe

Člen 9 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Seznam obveznih podatkov

Ne zadeva slovenske različice.

Obrazložitev

Jezikovni popravek.

Predlog spremembe  91

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. V skladu s členi 10 do 34 in ob upoštevanju izjem iz tega poglavja je obvezna navedba naslednjih podatkov:

1. V skladu s členi 10 do 34 in ob upoštevanju izjem iz tega poglavja, poglavja V in poglavja VI, je obvezna navedba naslednjih podatkov:

Obrazložitev

Sklicevanje na poglavje V in VI pojasnjuje, da za nepredpakirana živila niso zahtevane vse obvezne navedbe in da za živila, ki so označena prostovoljno, zahteve iz poglavja IV veljajo samo, če so navedene prostovoljne informacije. Nosilcu živilske dejavnosti, ki prostovoljno navede informacije o hranilni vrednosti, naj ne bi bilo treba navajati drugih informacij, ki bi se jih običajno zahtevalo za predpakirana živila, vendar je to pri nepredpakiranih živilih brezpredmetno. Poleg tega bi moral imeti nosilec živilske dejavnosti možnost, da se odloči, kako bo navedel to informacijo.

Predlog spremembe  92

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1 – točka (a)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) ime živila;

(a) ime, pod katerim se izdelek prodaja;

Obrazložitev

Glej predlog spremembe k členu 2(2)(m).

Jezikovna prilagoditev v skladu s sedanjo terminologijo v direktivi o označevanju 2000/13/ES (prim. člen 3: med drugim „ime, pod katerim se izdelek prodaja“).

Predlog spremembe  93

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1 – točka (c)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) sestavine iz Priloge II, ki povzročajo alergije ali preobčutljivost, in katera koli snov, dobljena iz njih;

(c) sestavine iz Priloge II, ki povzročajo alergije ali preobčutljivost, in katera koli snov, dobljena iz njih, z ustreznim upoštevanjem posebnih določb za nepredpakirana živila;

Obrazložitev

Jezikovni popravek.

V besedilu Komisije v povezavi s členom 13(4) so v obveznost označevanja alergenov vključena tudi nepredpakirana živila. Zahteva za označevanje alergenov za nepredpakirana živila bi pomenila sistematično označevanje alergenov, da bi preprečili vsakršno možnost navzkrižne kontaminacije. Vendar se zdi, da bi združenjem alergikov bolj ustrezala obveznost, da se informacije navedejo v prodajnem prostoru z razstavljenim informacijskim materialom.

Predlog spremembe  94

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1 – točka (d)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) količina nekaterih sestavin ali kategorij sestavin;

(d) količina nekaterih sestavin ali kategorij sestavin v skladu s prilogo VI;

Obrazložitev

Vstavljeno ustrezno sklicevanje.

Predlog spremembe  95

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1 – točka (e)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e) neto količina živila;

(e) neto količina živila ob pakiranju;

Obrazložitev

Neto količina živila se lahko v obdobju med proizvodnjo ter prodajo in uporabo spremeni. Proizvajalec lahko na neto količino vpliva samo v času pakiranja in ne more biti odgovoren za kakršnokoli spremembo neto količine v času prodaje in/ali uporabe živila.

Predlog spremembe  96

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1 – točka (f)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f) datum minimalnega roka trajanja ali datum uporabe;

(f) datum minimalnega roka trajanja ali pri živilih, ki so z mikrobiološkega stališča hitro pokvarljiva, datum uporabe;

Predlog spremembe  97

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1 – točka (f a) (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(fa) pri globoko zamrznjenih proizvodih datum proizvodnje;

Obrazložitev

Ta navedba je uporabna, da potrošniki lahko ugotovijo, ali so bili globoko zamrznjeni proizvodi predolgo skladiščeni (škandal zaradi pokvarjenega mesa).

Predlog spremembe  98

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1 – toèka (g)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(g) kakršna koli posebna navodila za shranjevanje ali uporabo;

(g) kakršna koli posebna navodila za shranjevanje in/ali uporabo; vključno z navodili za zamrzovanje in shranjevanje ter za shranjevanje izdelka pred in po odprtju embalaže, kadar bi bilo živilo nemogoče ustrezno uporabiti brez teh navodil;

Predlog spremembe  99

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1 – točka (g a) (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ga) navodila za uporabo v primeru, kadar bi bilo živilo nemogoče ustrezno uporabiti brez teh navodil;

Obrazložitev

Na to mesto se prestavi točka (j) člena 9(1) zaradi preglednosti in logične razporeditve.

Predlog spremembe  100

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1 – točka (h)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(h) ime ali naziv podjetja in naslov proizvajalca, pakirnice ali prodajalca s sedežem v Skupnosti;

(h) ime ali naziv podjetja ali registrirane blagovne znamke in naslov proizvajalca s sedežem v Uniji, pakirnice in za izdelke iz tretjih držav prodajalca, uvoznika ali po potrebi nosilca živilske dejavnosti, pod imenom ali nazivom podjetja, katerega se trži živilo;

Obrazložitev

Treba je zagotoviti obvezno navedbo imena ali naziv podjetja in naslov proizvajalca v Skupnosti, ki je prvi dal izdelek na trg Skupnosti. Zato je treba predvideni seznam razširiti in natančneje določiti.

Bistveno je uvesti obvezno navedbo dejanskega proizvajalca živila, da je potrošnik pravilno obveščen in da se spodbudi konkurenčnost živilske industrije. Take obveznosti v prejšnjih letih ni bilo, kar je prispevalo k pojavu zasebnih oznak, ki ogrožajo donosnost podjetij in posledično njihov obstoj v agroživilskem sektorju.

V smislu enake obravnave proizvodov iz Skupnosti in uvoženih proizvodov je pomembno, da se pri proizvodih, uvoženih iz tretjih držav, navede uvoznik.

Predlog spremembe  101

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1 – točka (i)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Proposed Consolidated Amendment

(i) država izvora ali kraj porekla v primerih, kadar bi pomanjkanje teh podatkov lahko bistveno zavedlo potrošnika glede prave države izvora ali kraja porekla živila, zlasti če bi informacije, priložene živilu, ali oznaka kot celota sicer pomenile, da ima živilo drugačno državo izvora ali kraj porekla; v takšnih primerih je navedba v skladu s pravili iz člena 35(3) in (4) ter pravili, določenimi v skladu s členom 35(5);

(i) država izvora ali kraj porekla morata biti navedena pri naslednjih proizvodih:

 

– mesu;

 

– perutnini;

 

– mlečnih proizvodih;

 

– svežem sadju in zelenjavi;

 

– drugih proizvodih s samo eno sestavino in

 

ter mesu, perutnini in ribah, ki so sestavine predelanih živil.

 

Za meso in perutnino se država izvora ali kraj porekla lahko navede kot en sam kraj samo, kadar so živali rojene, vzrejene in zaklane v isti državi ali kraju. V drugih primerih se navedejo informacije o vsakem različnem kraju rojstva, vzreje in zakola.

 

Če obstajajo razlogi, zaradi katerih navedba države izvora ne bi bila praktična, se lahko navede naslednja opredelitev:

 

– „Izvor ni znan“

 

Za vsa ostala živila, državo izvora ali kraj porekla v primerih, kadar bi pomanjkanje teh podatkov lahko bistveno zavedlo potrošnika glede prave države izvora ali kraja porekla živila, zlasti če bi informacije, priložene živilu, ali oznaka kot celota sicer pomenile, da ima živilo drugačno državo izvora ali kraj porekla; v takšnih primerih je navedba v skladu s pravili iz člena 35(3) in (4) ter pravili, določenimi v skladu s členom 35(5);

Predlog spremembe  102

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Podatki iz odstavka 1 se navedejo z uporabo besed in številk, razen če so potrošniki o enem ali več podatkih obveščeni na drugačen način, določen z izvedbenimi ukrepi, ki jih je sprejela Komisija. Navedeni ukrepi, katerih namen je sprememba nebistvenih elementov te uredbe z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 49(3).

2. Podatki iz odstavka 1 se navedejo z uporabo besed in številk:

Obrazložitev

Seznam obveznih podatkov je jedro uredbe. Zato se oblik navedbe teh podatkov ne bi smelo spreminjati v postopku komitologije, ki je namenjen spreminjanju nebistvenih elementov.

Predlog spremembe  103

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Komisija lahko spremeni seznam obveznih podatkov iz odstavka 1. Navedeni ukrepi, katerih namen je sprememba nebistvenih elementov te uredbe z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 49(3).

črtano

Obrazložitev

Seznam iz odstavka 1 vsebuje bistvene določbe in ne sme biti predmet regulativnega postopka.

Predlog spremembe  104

Predlog uredbe

Člen 9 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 9a

 

Odstopanja za mikro podjetja

 

Zahteva iz člena 9(1)(l) se ne uporablja za ročne izdelke, ki so jih izdelala mikropodjetja. Prav tako zanje ne veljajo zahteve iz člena 9(1) od (a) do (l), če se ti izdelki prodajajo na mestu proizvodnje in lahko prodajno osebje na zahtevo nudi informacije. Druga možnost je, da so informacije navedene na oznakah na policah.

Obrazložitev

Odstopanja bi morala biti dovoljena za mikropodjetja, ki proizvajajo ročno izdelane izdelke.

Predlog spremembe  105

Predlog uredbe

Člen 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Odstopanje od zahtev po obveznih podatkih

črtano

Za posebne vrste ali kategorije živil lahko Komisija v izjemnih primerih omogoči odstopanje od zahtev iz člena 9(1)(b) in (f), če takšno odstopanje ne povzroči nezadostne obveščenosti končnega potrošnika in obratov javne prehrane. Navedeni ukrepi, katerih namen je sprememba nebistvenih elementov te uredbe z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 49(3).

 

Obrazložitev

Zahteva o obveznih podatkih mora veljati za vsa živila in Komisija ne sme imeti možnosti sprejetja odstopanj, razen če je v posebni zakonodaji za posamezna živila ali v tej direktivi predvideno drugače.

Predlog spremembe  106

Predlog uredbe

Člen 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 9 ne posega v natančnejše določbe Skupnosti v zvezi s težo in količino.

Člen 9 ne posega v natančnejše določbe Skupnosti v zvezi s težo in količino. Upoštevajo se določbe Direktive 2007/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o določitvi predpisov v zvezi z nazivnimi količinami predpakiranih proizvodov1.

 

_________

 

1 UL L 247, 21.9.2007, str. 17.

Obrazložitev

Za lažjo berljivost uredbe je treba dodati sklic na direktivo 2007/45/ES o doloèitvi predpisov v zvezi z nazivnimi kolièinami predpakiranih proizvodov.

Predlog spremembe  107

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. V primeru predpakiranih živil se obvezne informacije o živilih navedejo na embalaži ali oznaki, pritrjeni nanjo.

2. V primeru predpakiranih živil se obvezne informacije o živilih navedejo na embalaži.

Obrazložitev

Črtano besedilo bi lahko povzročilo, da bi se živila prodajala skupaj s priloženimi listki z navodili. Temu se je treba izogniti.

Predlog spremembe  108

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Komisija lahko določi razpoložljivost nekaterih obveznih podatkov s pomočjo drugih sredstev, razen na embalaži ali oznaki, pod pogojem, da so izpolnjeni glavna načela in zahteve iz poglavja II te uredbe. Navedeni ukrepi, katerih namen je sprememba nebistvenih elementov te uredbe z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 49(3).

črtano

Obrazložitev

Navedba obveznih podatkov je jedro uredbe. Načina, na katerega se podatki navajajo, ni mogoče spremeniti z ukrepi, katerih namen je sprememba nebistvenih določb te uredbe.

Predlog spremembe  109

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Za nepredpakirana živila se uporabljajo določbe člena 41.

črtano

Predlog spremembe  110

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Brez poseganja v posebno zakonodajo Skupnosti, ki se uporablja za posebna živila v zvezi z zahtevami iz člena 9(1)(a) do (k), so obvezni podatki iz člena 9(1), kadar so navedeni na embalaži ali na oznaki, pritrjeni nanjo, natisnjeni na embalaži ali oznaki z znaki, velikimi najmanj 3 mm, ter so prikazani tako, da je med tiskanim besedilom in ozadjem velik kontrast.

1. Brez poseganja v posebno zakonodajo Unije, ki se uporablja za posebna živila v zvezi z zahtevami iz člena 9(1)(a) do (k), se zagotovi, da so obvezni podatki iz člena 9(1) natisnjeni na embalaži ali etiketi tako, da so jasno čitljivi. Treba je preučiti merila, kot so velikost in vrsta znakov, kontrast med znaki in ozadjem, razmak med vrsticami, naklon znakov itd.

 

V okviru postopka posvetovanja Komisija skupaj z zainteresiranimi stranmi in vključno s potrošniškimi organizacijami pripravi zavezujoč koncept, v katerem določi smernice za čitljivost informacij o živilih, ki so namenjene potrošnikom.

 

Navedeni ukrepi, katerih namen je sprememba nebistvenih elementov te uredbe z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 49(3).

Predlog spremembe  111

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a. V primeru proizvodov, namenjenih za posebne prehranske namene, v skladu z Direktivo 1999/21/ES z dne 25. marca 1999 o živilih za posebne zdravstvene namene ter začetne in nadaljevalne formule za dojenčke ter živila za dojenčke in majhne otroke, ki spadajo v področje uporabe Direktive Komisije št. 2006/141/ES z dne 22. decembra 2006 in Direktive Komisije 2006/125/ES z dne 5. decembra 2006, za katera pravni predpisi Unije predvidevajo obvezno označevanje poleg tistega iz člena 9(1), morajo biti črke dovolj velike, da so informacije, namenjene potrošniku, in dodatne informacije o posebni rabi te hrane, čitljive.

Predlog spremembe  112

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Komisija lahko sprejme podrobna pravila v zvezi s prikazom obveznih podatkov in razširitvijo zahtev iz odstavka 2 na dodatne obvezne podatke za posebne kategorije ali vrste živil iz členov 10 in 38. Navedeni ukrepi, katerih namen je sprememba nebistvenih elementov te uredbe z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 49(3);

črtano

Obrazložitev

Ta odstavek bi Komisiji dal preširoka pooblastila, saj v tem primeru nikakor ne gre za nebistvene določbe.

Predlog spremembe  113

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Najmanjša dovoljena velikost črk iz odstavka 1 se ne uporablja v primeru embalaže ali posod, katerih največja površina je manjša od 10 cm2.

črtano

Obrazložitev

Tudi navedbe na embalaži ali posodah, katerih največja površina je manjša od 10 cm², morajo biti čitljive, sicer so brez pomena. Pomembno je le predpisati, katere podatke je treba na majhni embalaži ali posodah obvezno navesti. To vprašanje je obravnavano drugje.

Predlog spremembe  114

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Odstavek 2 se ne uporablja v primeru živil iz člena 17(1) in (2).

5. Odstavek 2 se ne uporablja v primeru živil iz člena 17(1) in (2). Za te embalaže ali posode se lahko v državah članicah z več uradnimi jeziki sprejmejo posebne nacionalne določbe.

Predlog spremembe  115

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

5a. Okrajšave, tudi začetnice, se ne smejo uporabljati, če obstaja možnost, da bodo zavedle potrošnike.

Predlog spremembe 116

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6. Obvezne informacije o živilih so označene na vidnem mestu tako, da so zlahka vidne, jasno čitljive, in po potrebi neizbrisne. Nikakor ne smejo biti prekrite, zakrite ali ločene z drugim pisnim ali slikovnim gradivom ali manj opazne zaradi njega ali katerega koli drugega dodatnega gradiva.

6. Obvezne informacije o živilih so označene na vidnem mestu tako, da so zlahka vidne, jasno čitljive, in po potrebi neizbrisne.

Nikakor ne smejo biti prekrite, zakrite ali ločene z drugim pisnim ali slikovnim gradivom ali katerim koli drugim dodatnim gradivom ali samo embalažo živila, na primer zaradi zlepljenega pregiba.

 

Obrazložitev

Predlog spremembe uvaja potrebno dopolnitev. Ni enoznačnega odgovora na vprašanje, zaradi kakšnega gradiva bi bile informacije manj opazne; različne možne razlage bi ogrozile pravno varnost trgovcev z živili.

Predlog spremembe             117

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

6a. Zaradi označevanja obveznih podrobnosti se ne sme povečati površine in/ali obsega embalaže ali posode za živila ali kakorkoli dodatno obremenjevati okolja.

Obrazložitev

Obvezno navajanje informacij o živilih lahko povzroči, da morajo operaterji na trgu zamenjati količino embalaže, kar bi imelo za posledico povečanje količine odpadkov zaradi embalaže. To bi bilo v nasprotju s preventivnim načelom Evropske unije o ravnanju z odpadki.

Predlog spremembe  118

Predlog uredbe

Člen 15 – točka (a)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) obvezne informacije o živilih so na voljo pred zaključitvijo nakupa in so navedene na podpornem gradivu za prodajo na daljavo ali so zagotovljene z drugimi ustreznimi sredstvi;

(a) v členih 9 in 29 navedene informacije o živilih so na voljo na zahtevo potrošnika pred zaključitvijo nakupa in so lahko navedene na podpornem gradivu za prodajo na daljavo ali so zagotovljene z drugimi ustreznimi sredstvi;

Obrazložitev

Redne spremembe sestave proizvodov, na primer zmanjšanje vsebnosti soli, nadomeščanje maščob, onemogočajo zagotavljanje točnih informacij o vseh gradivih, ki podpirajo prodajo na daljavo. Katalogi in brošure so najbolj razširjena prodajna sredstva pri prodaji na daljavo, zlasti pri majhnih in srednjih podjetjih. Poleg visokih stroškov povzročajo onesnaževanje okolja, saj bo v prihodnje potrebno za kataloge nameniti štirikratno količino papirja, da bi zagotovili vse predpisane informacije.

Predlog spremembe  119

Predlog uredbe

Člen 15 – točka (b)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) podatki iz člena 9(1)(d), (f), (g), (h) in (k) so obvezni samo v trenutku dobave.

(b) podatki iz člena 9(1)(f)i n (j) so obvezni samo v trenutku dobave.

Obrazložitev

Vsebnost alkohola v alkoholnih pijačah je izredno pomembna informacija, ki mora biti potrošnikom na voljo že pred dostavo izdelkov pri nakupu na daljavo oziroma prek spleta. Navodila za uporabo pa so potrebna šele pri uporabi živila in se jih zato lahko posreduje ob dostavi.

Z izjemo minimalnega roka trajanja, ki ga ni mogoče podati vnaprej, morajo živila, ki se prodajajo na daljavo, izpolnjevati iste zahteve po informacijah kot živila, ki se prodajajo v trgovinah.

Predlog spremembe  120

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Brez poseganja v člen 9(2) se obvezne informacije o živilih navedejo v jeziku, ki ga potrošniki držav članic, v katerih se živilo trži, zlahka razumejo.

1. Brez poseganja v člen 9(2) se obvezne informacije o živilih navedejo v jezikovni obliki, ki jo razume povprečni potrošnik države članice, v kateri se živilo trži.

Obrazložitev

Pojem „jezikovna oblika” zajema tako uradni jezik kot besedišče.

Predlog spremembe  121

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Države članice, v katerih se živilo trži, lahko na svojem ozemlju predpišejo, da se podatki navedejo v enem ali več jezikih, ki spadajo med uradne jezike Skupnosti.

2. Države članice, v katerih se živilo trži, lahko na svojem ozemlju predpišejo, da se podatki navedejo v enem ali več jezikih, ki spadajo med uradne jezike Unije. Vendar ta zahteva ne preprečuje, da se obvezne informacije namesto tega navedejo v drugih uradnih jezikih Unije, ki jih potrošniki v zadevni državi članici zlahka razumejo.

Obrazložitev

Obvezne informacije o živilih morajo biti navedene v jeziku, ki ga potrošniki razumejo, vendar pa pravila v zvezi z jezikom ne smejo ovirati prostega pretoka blaga. Pravila glede jezika morajo biti dovolj prožna, da dovoljujejo, da potrošniki dobijo informacije v jeziku, ki ga brez težav razumejo. Sodna praksa Sodišča Evropskih skupnosti podpira tovrstno prožnost.

Predlog spremembe  122

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Živila, ki se prodajajo v brezcarinskih prodajalnah, se lahko dajo v promet z navedbami samo v angleščini.

Obrazložitev

Brezcarinske prodajalne so namenjene predvsem prodaji potnikom v mednarodnem prometu, ne potrošnikom nacionalnega trga. Zato bi morala za ta živila obstajati možnost, da bi bile informacije samo angleščini kot mednarodnem jeziku.

Predlog spremembe  123

Predlog uredbe

Člen 17 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Opustitev navedbe nekaterih obveznih podatkov

Odstopanja od zahteve o navedbi nekaterih obveznih podatkov

Obrazložitev

Redakcijski popravek.

Predlog spremembe  124

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Pri steklenicah za ponovno uporabo, ki so neizbrisno označene in zato nimajo oznake, obročka ali vratne etikete, so obvezni samo podatki iz člena 9(1)(a), (c), (e), (f) in (l).

1. Pri steklenicah za ponovno uporabo, ki so neizbrisno označene in zato nimajo oznake, obročka ali vratne etikete, so obvezni samo podatki iz člena 9(1)(a), (c), (e) in (f).

Obrazložitev

Obvezno označevanje hranilne vrednosti se zavrne. Ravno steklenice za ponovno uporabo se praviloma prodajajo kot posamezni obroki (na primer 200 ml ali 250 ml). Na takih steklenicah je malo prostora za zahtevane navedbe, Na takih steklenicah je malo prostora za zahtevane navedbe, zato bi bilo treba obdržati sedanjo količino informacij, torej prodajno ime, neto količino, alergene snovi in minimalni rok trajanja (prim. člen 13(4) direktive o označevanju 2000/13/ES).

Predlog spremembe  125

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Pri embalažah ali posodah, katerih največja površina je manjša od 10 cm2, je obvezna navedba podatkov iz člena 9(1)(a), (c), (e) in (f) na embalaži ali oznaki. Podatki iz člena 9(1)(b) se zagotovijo z drugimi sredstvi ali so na voljo na zahtevo potrošnika.

2. Pri embalažah ali posodah, katerih največja natisljiva površina je manjša od 80 cm2, je obvezna le navedba podatkov iz člena 9(1)(a), (c), (e) in (f) ter člena 29(1)(a) na embalaži ali oznaki. Nadaljnje navedbe na embalaži so možne na podlagi prostovoljne odločitve. Podatki iz člena 9(1)(b) se zagotovijo z drugimi sredstvi ali so na voljo na zahtevo potrošnika.

Obrazložitev

Navedba energetske vrednosti živila je bistvena informacija in je lahko odločilen dejavnik pri odločitvi za nakup na podlagi dobre obveščenosti. Dovoljene morajo biti dodatne prostovoljne navedbe proizvajalca.

Predlog spremembe  126

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Brez poseganja v drugo zakonodajo Skupnosti, ki določa obvezno označbo hranilne vrednosti, navedba označbe iz člena 9(1)(l) ni obvezna za živila iz Priloge IV.

3. Brez poseganja v drugo zakonodajo Skupnosti, ki določa obvezno označbo hranilne vrednosti, navedba označbe hranilne vrednosti iz člena 9(1)(l) ni obvezna za živila iz Priloge IV.

Obrazložitev

Odstopanja v zvezi z velikostjo embalaže iz predloga Komisije so nerealistična in neizvedljiva.

Predlog spremembe  127

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 3 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Podatki iz členov 9 in 29 niso obvezni za živila, ki niso predpakirana, vključno z živili iz obratov javne prehrane iz člena 2(2)(d).

Obrazložitev

Tudi v podjetjih, ki živila prodajajo na drobno, in živilskopredelovalnih podjetjih, vključno z obrati javne prehrane ali na kmetijah, ki neposredno tržijo svoje blago, proizvajajo izdelke, ki so namenjeni za neposredno prodajo potrošnikom. Pri tem še ni standardiziranih postopkov, sestavine pa se vsakodnevno spreminjajo. Upoštevati je treba tudi, da živilska obrt ohranja regionalne specialitete ter vzdržuje ustvarjalnost in inovativnost, s čimer zagotavlja raznolikost ponudbe. Zato je pomembno, da za te proizvajalce označevanje hranilne vrednosti ni obvezno.

Predlog spremembe  128

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 3 – pododstavek 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Verige s prehrano, ki strežejo standardizirano hrano, navedejo podatke iz člena 9(1)(a), (b), (c), (i) in (l) na embalaži živila.

Obrazložitev

Obrati javne prehrane, ki strežejo standardizirano hrano, npr. verige restavracij s hitro prehrano, navedejo naslednje informacije na embalaži: ime, sestavine, alergene in državo izvora hrane, pa tudi navedbo hranilne vrednosti.

Predlog spremembe  129

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Ime živila je njegovo pravno ime. Če tega imena ni, je ime živila njegovo običajno ime, ali če običajnega imena ni ali se ne uporablja, se navede opisno ime živila.

1. Ime živila je njegovo zakonsko predpisano ime. Če tega imena ni, je ime živila njegovo običajno ime, ali če običajnega imena ni ali se ne uporablja, se navede opisno ime živila.

Obrazložitev

Jezikovna prilagoditev glede na doslej rabljeno terminologijo v direktivi o označevanju 2000/13/ES. (Ne zadeva slovenske različice.)

Predlog spremembe  130

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a. Če izdelek vsebuje nanosnovi, mora biti to pri navajanju sestavin označeno z „nano”.

Obrazložitev

Dodano besedilo zagotavlja preglednost in možnost izbire za potrošnike.

Predlog spremembe 131

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1b. Za proizvode, kjer so jajca ali jajčni proizvodi navedeni med prvih pet sestavin, se izrazi iz Priloge I Uredbe Komisije (ES) št. 557/2007 dodajo v oklepaju za zadevno sestavino na seznamu sestavin glede na to, kako so bila proizvedena jajca. Pri ekološko proizvedenih jajcih se zadevne sestavine lahko označijo v skladu s členom 23(4)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 23/2007.

Obrazložitev

Številni potrošniki želijo vedeti, kako so bila proizvedena jajca v njihovi hrani. Sestavine morajo torej biti navedene z izrazi „jajca iz proste reje“, „jajca iz hlevske reje“ ali „jajca iz baterijske reje“.

Predlog spremembe  132

Predlog uredbe

Člen 20 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Opustitev navedbe seznama sestavin

Splošna odstopanja od obvezne navedbe seznama sestavin

Obrazložitev

Jezikovno izboljšanje za večjo razumljivost.

Predlog spremembe  133

Predlog uredbe

Člen 21 – naslov in uvodni stavek

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Opustitev navedbe sestavnih delov živila na seznamu sestavin

 

Na seznam sestavin ni treba vključiti naslednjih sestavnih delov živil:

Kot sestavine živila ne štejejo:

Obrazložitev

Sprememba naslova zaradi večje razumljivosti. V členu 21 se brez jasnih razlogov predlaga zamenjava sistema: medtem ko so bile navedene snovi in izdelki doslej po pravni fikciji izvzete iz izraza sestavine, naj bi bile v prihodnje očitno izvzete samo iz obveznosti navajanja v seznamu sestavin. Ohraniti je treba dosedanji pristop. Spremembe bi imele kritične posledice za številne pravne določbe, ki se sklicujejo na opredelitev „živilska sestavina“ (med drugim uredba ES št. 1829/2003 ali uredba o encimih (prim. odstopanja v členu 2(4).

Predlog spremembe  134

Predlog uredbe

Člen 21 – točka (c)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) snovi, ki se uporabljajo le v nujno potrebnih količinah kot topila ali medij za hranilne snovi, aditive za živila ali aromo;

(c) snovi, ki se uporabljajo le v nujno potrebnih količinah kot topila ali medij za hranilne snovi, aditive za živila, encime ali aromo;

Obrazložitev

Dopolnitev seznama snovi.

Predlog spremembe  135

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Vse sestavine iz Priloge II ali vse snovi, ki izvirajo iz sestavin iz navedene priloge, za katere veljajo izjeme iz navedene priloge, se navedejo na oznaki z natančnim sklicevanjem na ime sestavine.

1. Vse sestavine iz Priloge II ali vse snovi, ki izvirajo iz sestavin iz navedene priloge, za katere veljajo izjeme iz navedene priloge, se na seznamu sestavin vedno navedejo tako, da lahko naslovniki takoj prepoznajo potencial za alergijo oz. preobčutljivost.

Obrazložitev

Namen spremembe je pojasniti in ponazoriti, da je treba prodajno ime sestavin izbrati tako, da lahko alergiki prepoznajo njihov alergeni potencial.

Predlog spremembe  136

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka (b a) (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ba) živilo ni predpakirano. V tem primeru mora biti v prodajnem prostoru ali na jedilnem listu na vidnem mestu izrecno navedeno, da:

 

– lahko stranke dobijo informacije o alergenih snoveh v pogovoru s prodajalcem in/ali v razstavljenem informacijskem materialu

 

– ni izključena možnost navzkrižne kontaminacije.

Obrazložitev

V primeru proizvodov, ki niso predpakirani, bi bilo skoraj nemogoče zagotoviti obsežno označevanje alergenov za vse proizvode, obenem pa bi se zlasti mala in srednja podjetja znašla v precej slabšem konkurenčnem položaju, povečali pa bi se tudi njihovi stroški. Poleg tega v omejenih proizvodnih prostorih ni mogoče izključiti možnosti navzkrižne kontaminacije. Obvezna jasna navedba nosilcem živilske dejavnosti zagotavlja pravno varnost.

Predlog spremembe  137

Predlog uredbe

Člen 23 – odstavek 1 – točka (a)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) se zadevna sestavina ali kategorija sestavin navede v imenu živila ali jo potrošnik običajno povezuje z navedenim imenom ali

(a) se zadevna sestavina ali kategorija sestavin navede v imenu živila, pod katerim se prodaja, ali jo potrošnik običajno povezuje z navedenim imenom ali

Obrazložitev

Ohraniti bi bilo treba terminologijo („običajno ime“) iz direktive o označevanju 2000/13/ES.

Predlog spremembe  138

Predlog uredbe

Člen 23 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Komisija lahko odstavek 1 spremeni z dodajanjem drugih primerov. Navedeni ukrepi, katerih namen je sprememba nebistvenih elementov te uredbe z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 49(3).

črtano

Obrazložitev

Ta odstavek bi Komisiji dal preširoka pooblastila, saj v tem primeru nikakor ne gre za nebistvene določbe.

Predlog spremembe  139

Predlog uredbe

Člen 24 – odstavek 1 – točka (a)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

 

(a) v enotah za merjenje prostornine pri tekočinah;

(a) v enotah za merjenje prostornine pri tekočinah v smislu Direktive Sveta št. 85/339/EGS z dne 27. junija 1985 o posodah za tekočine za prehrano ljudi1;

 

__________

 

1 UL L 176, 6.7.1985, str. 18.

Obrazložitev

Jezikovna prilagoditev glede na doslej rabljeno terminologijo v direktivi o označevanju 2000/13/ES. (Ne zadeva slovenske različice.)

Predlog spremembe  140

Predlog uredbe

Člen 25 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Datum minimalnega roka trajanja in datum uporabe

Datum minimalnega roka trajanja, datum uporabe in datum proizvodnje

Obrazložitev

Razvidno iz navedbe datuma proizvodnje po členu 25(2).

Predlog spremembe  141

Predlog uredbe

Člen 25 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Ustrezen datum se navede v skladu s Prilogo IX.

2. Ustrezen datum se enostavno najde in ni skrit. Navede se torej:

 

A. DATUM MINIMALNEGA ROKA TRAJANJA

 

(a) Pred datumom se navede naslednje besedilo:

 

– „Uporabno najmanj do ...“, kadar se datum navede z dnevom,

 

– „Uporabno najmanj do konca ...“ v drugih primerih.

 

(b) Besedilu iz točke (a) se doda:

 

– sam datum ali

 

– napotek, kje na označbi je datum naveden.

 

Te navedbe se po potrebi dopolnijo z opisom pogojev za shranjevanje, katerih upoštevanje zagotavlja navedeno trajnost proizvoda.

 

(c) Datum sestavljajo navedba dneva, meseca in leta v nekodirani kronološki obliki.

 

Vendar pri živilih:

 

– katerih trajnost je manj kot tri mesece, zadostuje navedba dneva in meseca,

 

– katerih trajnost je več kot tri mesece, vendar ne več kot 18 mesecev, zadostuje navedba meseca in leta,

 

– katerih trajnost je več kot 18 mesecev, zadostuje navedba leta.

 

(d) datum minimalnega roka trajanja, ki je označen na vsakem posameznem predpakiranem obroku;

 

(e) Ob upoštevanju določb Unije, ki določajo druge vrste navedbe datuma, se navedba datuma minimalnega roka trajanja ne zahteva za:

 

– sveže sadje in zelenjavo, vključno s krompirjem, ki ni bil olupljen, rezan ali podobno obdelan; to odstopanje pa se ne uporablja za kaleča semena in podobne proizvode, kot so kalčki stročnic,

 

– vina, likerska vina, peneča vina, aromatizirana vina in podobne izdelke, pridobljene iz sadja, razen grozdja, in pijače, ki spadajo pod oznake KN 22060091, 22060093 in 22060099 ter so proizvedene iz grozdja ali grozdnega mošta;

 

– pijače, ki vsebujejo 10 ali več volumenskih odstotkov alkohola;

 

– brezalkoholne pijače, sadni sokovi, sadni nektarji in alkoholne pijače, ki vsebujejo več kot 1,2 volumenskega odstotka alkohola, v posameznih posodah z več kot pet litri, namenjenih dobavi obratom javne prehrane;

 

– pekovsko ali slaščičarsko pecivo, ki se glede na vrsto običajno zaužije v 24 urah po izdelavi;

 

– kis;

 

– kuhinjska sol;

 

– kristalni sladkor;

 

slaščičarske izdelke, ki jih sestavlja skoraj samo aromatiziran in/ali obarvan sladkor;

 

– žvečilni gumi in podobne izdelke za žvečenje.

 

B. DATUM UPORABE:

 

(a) Pred datumom se navede besedilo „datum uporabe“:

 

(b) Besedilu iz točke (a) se doda:

 

– sam datum ali

 

– napotek, kje na označbi je datum naveden.

 

Navedbam sledi opis pogojev za shranjevanje, ki jih je treba upoštevati.

 

(c) Datum sestavljajo navedbe dneva, meseca in po možnosti leta, v tem zaporedju in v nekodirani obliki.

 

(d) Način navedbe datuma minimalnega roka trajanja iz točke (c) oddelka A tega odstavka se lahko določi v skladu z regulativnim postopkom iz člena 49(2).

 

C. DATUM PROIZVODNJE:

 

(a) Pred datumom se navede besedilo „Datum proizvodnje:“

 

(b) Besedilu iz točke (a) se doda:

 

– sam datum ali

 

– napotek, kje na označbi je datum naveden.

 

(c) Datum sestavljajo navedbe dneva, meseca in po možnosti leta, v tem zaporedju in v nekodirani obliki.

Obrazložitev

Zaradi jasnosti se priloga IX vključi v zakonodajno besedilo in dopolni z datumom proizvodnje iz člena 2(2)(a)(b)(novo). Črta se odstopanje od navedbe minimalnega roka trajanja za posamezne porcije sladoleda.

Posamezne porcije je mogoče vzeti iz embalaže ali kompleta, v katerem se prodajajo, zato je nujno, da je na vsaki porciji, ki jo je mogoče ločiti, označen minimalni rok trajanja.

Predlog spremembe  142

Predlog uredbe

Člen 26 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Navodila za uporabo živila se navedejo na način, ki omogoča njegovo ustrezno uporabo.

1. Navodila za uporabo živila se navedejo na način, ki omogoča njegovo ustrezno uporabo. Po potrebi se navedejo navodila o pogojih zamrzovanja in shranjevanja ter obdobje uporabe po odprtju embalaže.

Obrazložitev

Pogoji zamrzovanja in shranjevanja lahko vplivajo na trajnost živila, zato jih je treba navesti.

Predlog spremembe  143

Predlog uredbe

Oddelek 3 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Oznaka hranilne vrednosti

Označevanje hranilne vrednosti

Obrazložitev

pojasnilo.

Predlog spremembe  144

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka (b) in (b a) (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) količine maščob, nasičenih maščobnih kislin, ogljikovih hidratov, pri čemer je posebej označena vsebnost sladkorjev, in soli;

(b) količine maščob, nasičenih maščobnih kislin, sladkorjev in soli;

 

(ba) količine beljakovin, ogljikovih hidratov, vlaknin ter naravnih in umetnih transmaščob.

Predlog spremembe  145

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Ta odstavek se ne uporablja za vino, kot je opredeljeno v Uredbi Sveta (ES) št. 1493/1999, pivo in žgane pijače iz člena 2(1) Uredbe (ES) št. […] Evropskega parlamenta in Sveta z dne […] o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1576/89. Komisija pripravi poročilo po [petih letih od začetka veljavnosti te uredbe] v zvezi z uporabo tega odstavka o teh izdelkih, temu poročilu pa lahko priloži posebne ukrepe za določitev pravil za obvezno navedbo hranilne vrednosti za te izdelke. Navedeni ukrepi, katerih namen je sprememba nebistvenih elementov te uredbe z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 49(3).

Ta odstavek se ne uporablja za alkoholne pijače. Komisija pripravi poročilo po [petih letih od začetka veljavnosti te uredbe] v zvezi z uporabo tega odstavka o teh izdelkih, temu poročilu pa lahko priloži posebne ukrepe za določitev pravil za zagotavljanje informacij o hranilni vrednosti za te izdelke potrošnikom. Navedeni ukrepi, katerih namen je sprememba nebistvenih elementov te uredbe z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 49(3).

Obrazložitev

Uskladitev v sektorju ne bo mogoča, če se izvzamejo vino, pivo in žgane pijače, ne pa tudi druge pijače, ki vsebujejo alkohol. Nekatere opredeljene proizvode bi se spodbujalo, druge pa diskriminiralo. To bi pomenilo izkrivljanje konkurence, potrošniki pa bi bili zavedeni glede sestave različnih izdelkov.

Predlog spremembe  146

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavki 2–4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Označba hranilne vrednosti lahko vključuje tudi količine ene ali več naslednjih snovi:

2. Označba hranilne vrednosti lahko poleg tega vključuje tudi količine ene ali več naslednjih snovi:

(a) transmaščobe;

 

(b) enkrat nenasičene maščobne kisline;

(b) enkrat nenasičene maščobne kisline;

(c) večkrat nenasičene maščobne kisline;

(c) večkrat nenasičene maščobne kisline;

(d) poliole;

(d) poliole;

 

(da) holesterol;

(e) škrob;

(e) škrob;

(f) prehranske vlaknine;

 

(g) beljakovine;

 

(h) minerale ali vitamine iz točke 1 dela A Priloge XI, ki so prisotni v znatnih količinah, kakor je opredeljeno v točki 2 dela A Priloge XI.

(h) minerale ali vitamine iz točke 1 dela A Priloge XI, ki so prisotni v znatnih količinah, kakor je opredeljeno v točki 2 dela A Priloge XI;

 

(ha) druge snovi iz dela A Priloge XIII in sestavne dele teh hranilnih snovi.

 

(hb) druge snovi iz Uredbe (ES) št. 1925/2006.

3. Označba količine snovi, ki spadajo v eno od kategorij hranilnih snovi iz odstavka 2 ali so njeni sestavni deli, je potrebna, kadar je prisotna prehranska in/ali zdravstvena trditev.

3. Označba količine snovi, ki spadajo v eno od kategorij hranilnih snovi iz odstavka 2 ali so njeni sestavni deli, je potrebna, kadar je prisotna prehranska in/ali zdravstvena trditev.

4. Komisija lahko sezname iz odstavkov 1 in 2 spremeni. Navedeni ukrepi, katerih namen je sprememba nebistvenih elementov te uredbe z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 49(3).

 

Obrazložitev

V nemškem besedilu je treba izraz „transisomere Fettsäuren“ zamenjati z izrazom „Transfettsäuren“. Dodati je treba holesterol. Beljakovine so obravnavane v členu 29(1)(b). Ustrezni prevod angleškega izraza „sugars” je „sladkorji“ (prim.

Uredbo 2001/111/ES o nekaterih vrstah sladkorjev).

Seznam hranilnih snovi, katerih označevanje je dodatno in prostovoljno, mora biti v skladu z drugo zakonodajo ES (med drugim z Uredbo ES št. 1925/2006 o dodajanju vitaminov, mineralov in nekaterih drugih snovi živilom). Zato je treba odstavek 2 ustrezno dopolniti.

Sprememba zagotavlja, da je lahko tudi holesterol sestavni del dodatnega označevanja hranilne vrednosti.

Predlog spremembe  147

Predlog uredbe

Člen 30 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Komisija lahko določi in v Prilogo XII vključi pretvorbene dejavnike za vitamine in minerale iz točke 1 dela A Priloge XI, zato da se njihova vsebnost v živilih natančneje izračuna. Navedeni ukrepi, katerih namen je sprememba nebistvenih elementov te uredbe z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 49(3).

2. Komisija določi in v Prilogo XII vključi pretvorbene dejavnike za vitamine in minerale iz točke 1 dela A Priloge XI, zato da se njihova vsebnost v živilih natančneje izračuna. Navedeni ukrepi, katerih namen je sprememba nebistvenih elementov te uredbe z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 49(3).

Obrazložitev

Zagotoviti je treba, da je vsebnost vitaminov in mineralov izračunana z enotnimi pretvorbenimi količniki.

Predlog spremembe  148

Predlog uredbe

Člen 30 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Navedene vrednosti so, glede na posamezen primer, povprečne vrednosti, ki temeljijo na:

4. Navedene vrednosti so, glede na posamezen primer, povprečne vrednosti ob izteku minimalnega roka trajanja z upoštevanjem ustrezne tolerance, ki temeljijo na:

(a) proizvajalčevi analizi živila ali

(a) proizvajalčevi analizi živila ali

(b) izračunu iz znanih ali dejanskih povprečnih vrednosti uporabljenih sestavin ali

(b) izračunu iz znanih ali dejanskih povprečnih vrednosti uporabljenih sestavin ali

(c) izračunu iz splošno veljavnih in sprejetih podatkov.

(c) izračunu iz splošno veljavnih in sprejetih podatkov.

Pravila za izvajanje označbe energijske vrednosti in hranilnih snovi v zvezi z natančnostjo navedenih vrednosti, kot so razlike med navedenimi vrednostmi ter vrednostmi, ugotovljenimi pri uradnih pregledih, se določijo v skladu s postopkom iz člena 49(2).

Pravila za izvajanje označbe energijske vrednosti in hranilnih snovi v zvezi z natančnostjo navedenih vrednosti, kot so razlike med navedenimi vrednostmi ter vrednostmi, ugotovljenimi pri uradnih pregledih, se določijo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 49(3) potem, ko je Agencija za varnost hrane podala mnenje, z začetkom veljavnosti uredbe.

Obrazložitev

Zaradi pravne varnosti je treba v pravnem besedilu natančneje navesti, da povprečne vrednosti veljajo do preteka minimalnega roka trajanja. Naravni ali dodani vitamini in minerali se namreč razgrajujejo in spreminjajo. Tako se lahko na primer precej vitamina C v minimalnem času trajanja proizvoda na naraven način razgradi (odvisno od pogojev skladiščenja, sončne svetlobe itd.). Poleg tega je količina hranilnih snovi v proizvodu različna tudi glede na letino ali sorto, zato je treba čim prej določiti vseevropska pravila zaokroževanja in tolerančne vrednosti hranilnih snovi.

Določitev dovoljene ravni razlik med navedenimi vrednostmi ter vrednostmi, ugotovljenimi pri uradnih pregledih, bo ključna za izvajanje uredbe in se zato opravi v skladu z regulativnim postopkom s pregledom.

Predlog spremembe  149

Predlog uredbe

Člen 31 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Količina energije in hranilnih snovi ali njihovih sestavnih delov iz člena 29(1) in (2) se izrazi z merskimi enotami iz dela A Priloge XIII.

1. Količina energije in hranilnih snovi ali njihovih sestavnih delov iz člena 29(1) in (2) se izrazi z merskimi enotami iz Priloge XIII.

Obrazložitev

Zaradi združitve delov A do C v prilogi XIII v skladu s predlogom spremembe 203.

Predlog spremembe  150

Predlog uredbe

Člen 31 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Količina energije in hranilnih snovi iz odstavka 1 se izrazi na 100 g ali na 100 ml ali, v skladu s členom 32(2) in (3), na obrok.

2. Količina energije in hranilnih snovi iz odstavka 1 se izrazi na 100g ali na 100ml.

 

Poleg tega se lahko navede količina energije in hranilnih snovi na obrok.

 

Če je živilo predpakirano kot posamezen obrok, se količina energije in hranilnih snovi izrazi na obrok.

 

Če so podane informacije za obrok, se navede število obrokov v embalaži, pri čemer morajo biti upoštevani obroki realistične velikosti, podatki pa povprečnemu potrošniku razumljivo prestavljeni.

 

Komisija skupaj z nosilci živilske dejavnosti in pristojnimi organi držav članic pripravi smernice za navajanje realističnih velikosti obrokov. Ti ukrepi, katerih namen je sprememba nebistvenih elementov te uredbe, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 49(3).

Obrazložitev

Če so količina energije in hranilne snovi izražene na 100 g ali na 100 ml, lahko potrošniki neposredno primerjajo proizvode. zato bi morale biti takšne navedbe načeloma obvezne tudi pri živilih, pakiranih v obroke. Dodatna navedba količine energije in hranilnih snovi na obrok bi seveda morala biti mogoča zlasti pri živilih, pakiranih v obroke. Da bi potrošniku olajšali izbiro, bi morala biti pri posebej pakiranih posameznih obrokih obvezna navedba podatkov za obrok. Pri več skupaj pakiranih obrokih je navedba števila obrokov, ki jih vsebuje embalaža, v pomoč pri izračunavanju energijske vrednosti posameznega obroka.

Opredelitev velikosti obroka bi morala odražati dejansko razmišljanje potrošnikov o hrani. Potrošniki na primer lažje razumejo, kaj je obrok iz 8 enot ali kosov (npr. keksi) ali polovica skodelice (npr. orehov), kot pa ustrezne navedbe v gramih. Pri velikosti obroka bi bilo treba upoštevati realistično povprečno porabo potrošnikov, da navedbe ne bi bile zavajajoče. Pogosto navedena velikost obroka v višini 25 g se je na primer izkazala za nerealistično referenčno velikost.

Predlog spremembe  151

Predlog uredbe

Člen 31 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a. Če so podatki izraženi v skladu z odstavkom 3, se neposredno ob tabeli doda: „Povprečne dnevne potrebe odrasle ženske srednjih let. Vaše dnevne potrebe so lahko drugačne.“

Obrazložitev

Priporočeni vnosi, navedeni v prilogi XI, ustrezajo dnevni porabi povprečno telesno dejavne ženske srednjih let. To bi bilo treba navesti, da bi preprečili neustrezno prehrano pri drugih skupinah prebivalstva.

Predlog spremembe  152

Predlog uredbe

Člen 31 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Označba poliolov in/ali škroba in označba vrste maščobnih kislin, razen obvezne označbe nasičenih maščobnih kislin iz člena 29(1)(b), je navedena v skladu z delom B Priloge XIII.

4. Označba poliolov in/ali škroba in označba vrste maščobnih kislin, razen obvezne označbe nasičenih maščobnih kislin in transmaščob iz člena 29(1)(b), je navedena v skladu s Prilogo XIII.

Obrazložitev

Zaradi združitve delov A do C v prilogi XIII v skladu s predlogom spremembe 203.

Transmaščobe so poleg nasičenih maščob del obvezne označbe hranilne vrednosti, zato jih je treba črtati s seznama podrobnosti, ki se navajajo prostovoljno.

Predlog spremembe  153

Predlog uredbe

Člen 32

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 32

Navedba za obrok

 

1. Poleg označbe hranilne vrednosti na 100 g ali 100 ml iz člena 31(2) se lahko navedejo informacije za obrok, ki je določen na oznaki, pod pogojem, da je navedeno število obrokov, vsebovanih v embalaži.

2. Označba hranilne vrednosti je lahko navedena le za obrok, če je živilo predpakirano v embalaže za posamezen obrok.

3. Navedbo hranilne vrednosti samo za obrok za živila, pakirana v embalaži z več obroki živila, ki ni predpakirano v posamezne obroke, določi Komisija. Navedeni ukrepi, katerih namen je sprememba nebistvenih elementov te uredbe z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 49(3).

črtano

Obrazložitev

Nepotrebno, če se zadevne določbe združijo v členu 31(2).

Predlog spremembe  154

Predlog uredbe

Člen 33 – odstavek 1 – uvod

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Poleg oblik navedbe iz člena 31(2) in (3) se označba hranilne vrednosti lahko predloži v drugih oblikah navedbe, če so izpolnjene naslednje osnovne zahteve:

1. Poleg oblik navedbe iz členov 29(1), 29(2), 31(2) in (3) se označba hranilne vrednosti lahko predloži v grafičnih oblikah navedbe, če so izpolnjene naslednje osnovne zahteve:

Predlog spremembe  155

Predlog uredbe

Člen 33 – odstavek 1 – točka (a)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) cilj oblike navedbe potrošniku olajšati razumevanje prispevka ali pomembnosti živila za energetsko in hranilno vsebino prehrane in

(a) takšne oblike navedbe ne zavajajo potrošnika ali odvračajo pozornosti od obvezne označbe hranilne vrednosti in

Predlog spremembe  156

Predlog uredbe

Člen 33 – odstavek 1 – točka (c a) (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ca) podpirajo jo dokazi neodvisnih potrošniških raziskav, ki kažejo, da povprečni potrošnik razume obliko navedbe.

Obrazložitev

S tem se zagotovi, da so dodatne oblike navedbe dovoljene, samo če jih podpira neodvisna potrošniška raziskava.

Predlog spremembe  157

Predlog uredbe

Člen 34 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Podatki iz člena 31(2) v zvezi z obvezno označbo hranilne vrednosti se vključijo v osrednje vidno polje na oznaki. Po potrebi so navedeni skupaj v jasni obliki v naslednjem vrstnem redu: energijska vrednost, maščobe, nasičene maščobne kisline, ogljikovi hidrati, pri čemer je posebej označena vsebnost sladkorjev, in soli.

1. Podatki iz člena 31(2) v zvezi z obvezno označbo hranilne vrednosti se vključijo na sprednjo stran embalaže. Po potrebi so navedeni skupaj v jasni obliki v naslednjem vrstnem redu: energijska vrednost, maščobe, nasičene maščobne kisline, sladkorji in sol.

Obrazložitev

V skladu s predlogom spremembe člena 29(1)(a).

Predlog spremembe  158

Predlog uredbe

Člen 34 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a. Obvezno označevanje energijske vrednosti iz člena 29(1)(a) in dela B Priloge XI mora biti vidno v okvirčku na spodnji desni strani prednje strani embalaže v velikosti pisave 3mm, poleg tega, da vsebuje predstavitev, izraženo v kcal na 100 g/ml in po potrebi, na obrok, v skladu s členom 31(2).

Obrazložitev

Med najpomembnejše informacije o živilu spada energijska vrednost, zato jo je treba pri vseh proizvodih na istem mestu in v opazni obliki ponoviti na prednji strani embalaže, da jo lahko potrošnik opazi že na prvi pogled.

Predlog spremembe  159

Predlog uredbe

Člen 34 – odstavek 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1b. Darilne embalaže so izvzete iz obvezne ponovitve energijske vrednosti na prednji strani embalaže v skladu z odstavkom 1a.

Obrazložitev

Vizualna in estetska podoba darilnih embalaž s čokoladami ali pralineji za praznične priložnosti, kot je materinski dan, bi bila uničena, če bi morala biti na prednji strani embalaže obvezno navedena hranilna vrednost.

Predlog spremembe  160

Predlog uredbe

Člen 34 – odstavek 2 – pododstavka 1 in 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Označba hranilne vrednosti v zvezi s hranilnimi snovmi iz člena 29(2) se navede skupaj na enem mestu in po potrebi v vrstnem redu, ki je določen v delu C Priloge XIII.

2. Prostovoljno razširjena označba hranilne vrednosti v zvezi s hranilnimi snovmi iz člena 29(2) se navede po potrebi in v vrstnem redu, ki je določen v Prilogi XIII. Smiselno se uporablja odstavek 1.

Kadar ta označba hranilne vrednosti ni v osrednjem vidnem polju, se navede v obliki tabele s poravnanimi številkami, če prostor to dopušča.

 

Predlog spremembe  161

Predlog uredbe

Člen 34 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a. Če je označba hranilne vrednosti za živila iz priloge IV obvezna, ker se navaja prehranska ali zdravstvena trditev, ni nujno, da se pojavi v osrednjem vidnem polju.

Obrazložitev

Zahteve, da mora biti predpisana označba hranilne vrednosti v osrednjem vidnem polju, na majhnih embalažah ni mogoče izpolniti (na primer pri žvečilnih gumijih). Če živila, navedena v Prilogi IV, vsebujejo prehranske ali zdravstvene trditve, jih je treba izvzeti iz obveznosti navajanja označb hranilne vrednosti v osrednjem vidnem polju.

Predlog spremembe  162

Predlog uredbe

Člen 34 – odstavek 2 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2b. Odstavek 1 ne velja za živila, opredeljena v Direktivi Sveta 89/398/EGS in v posebnih direktivah iz člena 4(1) navedene direktive.

Obrazložitev

PARNUTS foods such as infant formulae, follow-on formulae, complementary foods for infants and young children and dietary foods for special medical purposes falling under Council Directive 2009/39/EC are specifically formulated to meet the particular nutritional needs of their target population. The requirement to include a nutrition declaration on the basis of Article 9.1(l) of the proposed regulation is not in line with the use of these products. Furthermore, limited nutrition information in the principal field of vision on PARNUTS foods may present the products in a misleading way, prompting vulnerable consumer groups to choose other products believed to be nutritionally superior.

Predlog spremembe  163

Predlog uredbe

Člen 34 – odstavek 4 – pododstavek 1 in 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Kadar je energetska vrednost ali količina hranilnih snovi v proizvodu zanemarljiva, se lahko označba hranilne vrednosti o navedenih elementih nadomesti z izjavo, kot je „Vsebuje zanemarljivo količino ...“, v neposredni bližini označbe hranilne vrednosti.

4. Kadar je energijska vrednost ali količina posameznih hranilnih snovi v proizvodu zanemarljiva, se lahko označba hranilne vrednosti o navedenih elementih nadomesti z izjavo, kot je „Vsebuje zanemarljivo količino ...”, v neposredni bližini označbe hranilne vrednosti.

 

Kadar je energijska vrednost ali količina ene ali več hranilnih snovi v proizvodu enaka nič, se lahko označba hranilne vrednosti za te elemente nadomesti z navedbo „Ne vsebuje ...“ v neposredni bližini označbe hranilne vrednosti, če obstaja.

Obrazložitev

Poenostavitev izvajanja uredbe.

Predlog spremembe  164

Predlog uredbe

Člen 34 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6. Pravila v zvezi z drugimi vidiki navedbe označbe hranilne vrednosti, razen tistih iz odstavka 5, lahko določi Komisija. Navedeni ukrepi, katerih namen je sprememba nebistvenih elementov te uredbe z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 49(3).

6. Komisija zagotavlja skladnost z zahtevami iz člena 5(a) in (b) po posvetovanju z Evropsko agencijo za varnost hrane in ustreznimi zainteresiranimi stranmi v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 49(3).

Obrazložitev

To so bistvene določbe, katerih spreminjanje ne more biti prepuščeno zgolj Komisiji.

Predlog spremembe  165

Predlog uredbe

Člen 34 – odstavek 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

6a. Pet let po začetku veljave te uredbe Komisija predstavi ocenjevalno poročilo o obliki prikaza, opisanega v odstavkih od 1 do 6.

Obrazložitev

Ocena oblik prikaza se izvede, da se določijo pozitivne in negativne lastnosti.

Predlog spremembe  166

Predlog uredbe

Člen 34 – odstavek 6 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

6b. Dodatne oblike navedbe iz odstavka 5 se opredelijo in sporočijo Komisiji. Komisija lahko zagotovi, da so navedeni podatki dostopni javnosti, tudi na posebni spletni strani.

Obrazložitev

Predlog spremembe omogoča dodatne oblike navedbe, ki se sprejmejo, če to ne zavaja potrošnikov in če obstajajo trdni dokazi, da potrošniki bolje razumejo te dodatne oblike navedbe. Zagotavlja tudi, da se dodatne oblike navedbe objavijo in sporočijo Komisiji.

Predlog spremembe  167

Predlog uredbe

Poglavje V – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Prostovoljno navajanje informacij o živilih

Označevanje izvora živil

Obrazložitev

Pojasnilo.

Predlog spremembe  168

Predlog uredbe

Člen 35 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Veljavne zahteve

Zahteve

Obrazložitev

Odvečno se črta.

Predlog spremembe  169

Predlog uredbe

Člen 35 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Kadar so informacije o živilih, ki jih zajema ta uredba, navedene prostovoljno, morajo biti takšne informacije v skladu z zadevnimi posebnimi zahtevami iz te uredbe.

črtano

Obrazložitev

Razvidno iz spremembe naslova v poglavju V.

Predlog spremembe  170

Predlog uredbe

Člen 35 – odstavek 1 a - c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a. Prostovoljno navedene informacije se ne navedejo tako, da zavzemajo prostor, namenjen obveznim informacijam.

 

1b. Vse pomembne informacije v zvezi s prostovoljnimi shemami informiranja o živilih, kot so veljavna merila in znanstvene študije, so dostopne javnosti.

 

1c. Še naprej se lahko navajajo dodatne prostovoljne informacije o hranilni vrednosti za nekatere ciljne skupine, na primer otroke, če so te specifične referenčne vrednosti znanstveno dokazane, če ne zavajajo potrošnika in so v skladu s splošnimi določbami te uredbe.

Obrazložitev

Referenčne vrednosti iz priloge XI B se nanašajo na povprečno odraslo osebo. Odstopajoče referenčne vrednosti za proizvode za posebno ciljno skupino, na primer otroke, ki jih je industrija že uvedla in so znanstveno preverjene, bi morale biti še naprej dovoljene kot dodatne informacije.

Za zagotavljanje preglednosti je ta določba nujna.

Predlog spremembe  171

Predlog uredbe

Člen 35 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Brez poseganja v označevanje v skladu s posebno zakonodajo Skupnosti se odstavka 3 in 4 uporabljata, kadar se država izvora ali kraj porekla živila navede prostovoljno, da se potrošnike obvesti, da živilo izvira ali ima poreklo v Evropski skupnosti ali v dani državi ali kraju.

2. Brez poseganja v označevanje v skladu s posebno zakonodajo Skupnosti, kot sta Uredba Sveta (ES) št. 509/2006 z dne 20. marca 2006 o zajamčenih tradicionalnih posebnostih kmetijskih proizvodov in živil ter Uredba Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila, se uporablja odstavek 4, kadar se država izvora ali kraj porekla živila navede prostovoljno, da se potrošnike obvesti, da živilo izvira ali ima poreklo v Evropski skupnosti ali v dani državi ali kraju. V teh primerih živilo nosi oznako „proizvedeno v EU (država članica)”. Dodatno se lahko navede oznaka regije. Prostovoljna oznaka države ali regije izvora ne ovira delovanja notranjega trga.

Obrazložitev

Oznaka regije upošteva željo mnogih potrošnikov po označevanju regionalnih specialitet. Oznaka „proizvedeno v EU“ (država članica) označuje upoštevanje zadevne zakonodaje Skupnosti o živilih in lahko na ta način predstavlja zanimivo informacijo za potrošnike.

Uvedba oznake države ali regije izvora ne ovira delovanja notranjega trga.

Predlog spremembe  172

Predlog uredbe

Člen 35 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Kadar država izvora ali kraj porekla živila ni enaka ali enak državi ali kraju njegove(-ih) osnovne(-ih) sestavin(-e), se navede tudi država izvora ali kraj porekla navedene(-ih) sestavin(-e).

črtano

Obrazložitev

Pomembno je, da potrošnik ve, od kod proizvod prihaja, vendar v nekaterih primerih ni vedno mogoče določiti države izvora, saj lahko njegova vsebina izvira iz različnih držav in se dnevno spreminja. Veljavna pravila, povezana z označevanjem izvora, določajo, da se poreklo navede prostovoljno, razen če bi nenavedba hudo zavedla potrošnika o izvoru živila. Ta pravila je treba ohraniti in ne smejo biti nadomeščena z novim besedilom.

Predlog spremembe  173

Predlog uredbe

Člen 35 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Komisija določi izvedbena pravila v zvezi z uporabo odstavka 3. Navedeni ukrepi, katerih namen je sprememba nebistvenih elementov te uredbe z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 49(3).

črtano

Predlog spremembe  174

Predlog uredbe

Člen 35 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6. Komisija določi izvedbena pravila v zvezi s pogoji in merili uporabe prostovoljno predloženih podatkov. Navedeni ukrepi, katerih namen je sprememba nebistvenih elementov te uredbe z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 49(3).

črtano

Predlog spremembe  175

Predlog uredbe

Člen 35 – odstavek 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

6a. Izraz „vegetarijanski“ se ne uporablja za živila, ki so pridobljena iz živali, ki so umrle, bile zaklane ali ki umrejo kot rezultat človekovega prehranjevanja, ter za živila, ki so narejena iz takšnih proizvodov ali z njihovo pomočjo. Izraz „veganski“ se ne uporablja za živila, ki so ali so pridobljena iz ali s pomočjo živali ali živalskih proizvodov (vključno s proizvodi iz živih živali).

Obrazložitev

Izraza „vegetarijanski“ in „veganski“ nista pravno zaščitena. V praksi to pomeni, da lahko vsak proizvajalec označi svoj proizvod za „vegetarijanski“, tudi če to ni. Opredelitev je po letih razprav predlagala agencija Združenega kraljestva za standarde živil.

Predlog spremembe  176

Predlog uredbe

Člen 36

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 36

Prikaz

 

Prostovoljno navedene informacije se ne navedejo tako, da zavzemajo prostor, namenjen obveznim informacijam.

črtano

Predlog spremembe  177

Predlog uredbe

Člen 38 – odstavek 1 – točka (d)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) varstva pravic industrijske in poslovne lastnine, navedb porekla, registriranih označb porekla in preprečevanja nepoštene konkurence.

(d) varstva pravic industrijske in poslovne lastnine, navedb regionalnega porekla, registriranih označb porekla in preprečevanja nepoštene konkurence.

Predlog spremembe  178

Predlog uredbe

Člen 38 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Taki ukrepi ne smejo ovirati prostega pretoka blaga na notranjem trgu.

Obrazložitev

V novi uredbi, ki je namenjena utrjevanju in poenostavitvi pravil EU za označevanje ter je v skladu z načrtom za boljšo pravno ureditev, je primerno uvesti zahtevo, da nova pravila ne smejo ovirati prostega pretoka na notranjem trgu.

Predlog spremembe  179

Predlog uredbe

Člen 38 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. V skladu z odstavkom 1 lahko države članice uvedejo ukrepe v zvezi z obvezno navedbo države izvora ali kraja porekla živil samo, kadar obstaja dokazana povezava med nekaterimi kakovostmi živila ter njegovim izvorom ali poreklom. Kadar države članice o teh ukrepih obvestijo Komisijo, predložijo dokaze, da večina potrošnikov zagotovitvi teh informacij pripisuje velik pomen.

črtano

Obrazložitev

Ker lahko sklepamo, da so živila v EU v skladu z jasnimi določbami zakonodaje Skupnosti, so dodatni napotki na nacionalni ravni, predlagani v tem odstavku, nepotrebni.

Predlog spremembe  180

Predlog uredbe

Člen 38 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 38a

 

Spodbujanje dodatnih prostovoljnih shem

 

Poleg zahtev iz člena 34(1) in 34(2) lahko države članice v skladu s postopkom iz člena 42 spodbujajo uporabo dodatnih prostovoljnih shem za prikaz vsebnosti hranil v drugi obliki, če:

 

– so sheme oblikovane v skladu s splošnimi načeli in zahtevami iz poglavij II in III te uredbe;

 

– sheme, ki jih spodbujajo države članice, odražajo ugotovitve neodvisne potrošniške raziskave in obsežnih posvetovanj z zainteresiranimi stranmi;

 

– take informacije temeljijo na usklajenih referenčnih vnosih, ali – če teh ni – na splošno sprejetih znanstvenih nasvetih glede vnosa energijskih ali hranilnih snovi.

 

Komisija omogoča lažjo izmenjavo informacij o zadevah, povezanih s sprejetjem in izvajanjem nacionalnih shem ter spodbuja udeležbo vseh zainteresiranih strani v procesu. Zagotovi tudi, da so te informacije dostopne javnosti.

 

Prvi dan v mesecu pet let po začetku veljave te uredbe Komisija izvede oceno zbranih dokazov o potrošniški rabi in razumevanju različnih nacionalnih shem, da bi ugotovila, katera shema najbolje deluje in najbolj koristi evropskim potrošnikom. Na podlagi rezultatov te ocene Komisija pripravi poročilo, ki ga posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Obrazložitev

Obstajati mora možnost, da država članica spodbuja dodatne prostovoljne sheme za prikaz informacij o vsebnosti hranil v drugi obliki.

Predlog spremembe  181

Predlog uredbe

Člen 40

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 40

Alkoholne pijače

 

Države članice lahko do sprejetja določb Skupnosti iz člena 20(e) ohranijo nacionalna pravila v zvezi z navajanjem sestavin v primeru pijač, ki vsebujejo več kot 1,2 volumenskega odstotka alkohola.

črtano

Obrazložitev

Ta uredba ne velja za alkoholne pijače.

Predlog spremembe  182

Predlog uredbe

Člen 41 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Kadar so živila ponujena za prodajo končnemu potrošniku ali obratom javne prehrane v nepredpakirani obliki ali so pakirana na mestu prodaje na zahtevo potrošnika ali so predpakirana za neposredno prodajo, lahko države članice sprejmejo podrobna pravila o načinu navedbe podatkov iz členov 9 in 10.

1. Zagotovijo se podatki iz člena 9(1)(c).

Obrazložitev

Zaradi težav z označevanjem nepredpakiranih živil, je treba ta živila načeloma izvzeti iz večine zahtev za označevanje – razen informacij o alergenih. Državam članicam pa se omogoči, da se same odločijo, na kakšen način bodo zagotovile informacije potrošnikom.

Predlog spremembe  183

Predlog uredbe

Člen 41 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Države članice se lahko odločijo, da ne bodo zahtevale navedbe nekaterih podatkov iz odstavka 1, razen tistih iz člena 9(1)(c), pod pogojem, da je potrošniku ali obratu javne prehrane še vedno zagotovljeno dovolj informacij.

2. Zagotavljanje drugih podatkov iz členov 9 in 10 je neobvezno, razen če države članice sprejmejo pravila, v skladu s katerimi je treba navesti nekatere ali vse zadevne podatke ali dele teh podatkov.

Obrazložitev

Zaradi težav z označevanjem nepredpakiranih živil, je treba ta živila načeloma izvzeti iz večine zahtev za označevanje – razen informacij o alergenih. Državam članicam pa se omogoči, da se same odločijo, na kakšen način bodo zagotovile informacije potrošnikom.

Predlog spremembe  184

Predlog uredbe

Člen 41 – odstavka 1 in 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Kadar so živila ponujena za prodajo končnemu potrošniku ali obratom javne prehrane v nepredpakirani obliki ali so pakirana na mestu prodaje na zahtevo potrošnika ali so predpakirana za neposredno prodajo, lahko države članice sprejmejo podrobna pravila o načinu navedbe podatkov iz členov 9 in 10.

1. Kar zadeva živila iz člena 13(4) se zagotovijo podatki iz člena 9(1)(c).

2. Države članice se lahko odločijo, da ne bodo zahtevale navedbe nekaterih podatkov iz odstavka 1, razen tistih iz člena 9(1)(c), pod pogojem, da je potrošniku ali obratu javne prehrane še vedno zagotovljeno dovolj informacij.

2. Zagotavljanje drugih podatkov iz členov 9 in 10 je neobvezno, razen če države članice sprejmejo pravila, v skladu s katerimi je treba navesti nekatere ali vse zadevne podatke ali dele teh podatkov.

Obrazložitev

Zaradi težav z označevanjem nepredpakiranih živil, je treba ta živila načeloma izvzeti iz večine zahtev za označevanje – razen informacij o alergenih. Državam članicam pa se omogoči, da se same odločijo, na kakšen način bodo zagotovile informacije potrošnikom.

Predlog spremembe  185

Predlog uredbe

Člen 41 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a. Države članice lahko sprejmejo podrobna pravila o načinu prikazovanja podatkov iz odstavkov 1 in 2.

Obrazložitev

Zaradi težav z označevanjem nepredpakiranih živil, je treba ta živila načeloma izvzeti iz večine zahtev za označevanje – razen informacij o alergenih. Državam članicam pa se omogoči, da se same odločijo, na kakšen način bodo zagotovile informacije potrošnikom.

Predlog spremembe  186

Predlog uredbe

Člen 42 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Komisija se posvetuje s Stalnim odborom za prehranjevalno verigo in zdravje živali, ustanovljenim s členom 58(1) Uredbe (ES) št. 178/2002, če meni, da bi bil tak posvet koristen, ali če tako zahteva država članica.

2. Komisija se posvetuje s Stalnim odborom za prehranjevalno verigo in zdravje živali, ustanovljenim s členom 58(1) Uredbe (ES) št. 178/2002, če meni, da bi bil tak posvet koristen, ali če tako zahteva država članica. Komisija uvede tudi uradni postopek obveščanja vseh zainteresiranih strani v skladu z določbami iz Direktive 98/34/ES.

Obrazložitev

Predlog spremembe dodaja preglednost in zahtevo po posvetovanju z vsemi zainteresiranimi stranmi, kadar se uvajajo novi ukrepi glede označevanja na ravni EU.

Predlog spremembe  187

Predlog uredbe

Člen 42 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Direktiva 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov se ne uporablja za ukrepe, o katerih države članice obvestijo Komisijo v skladu z odstavki 1 do 4.

črtano

Obrazložitev

Predlagana sprememba člena 42(2) prinaša zahtevo po preglednem postopku obveščanja potrošnikov in proizvajalcev. Zato je primerno, da predlogi za nove informacije pri označevanju niso več izvzeti iz uradnega nadzora.

Predlog spremembe  188

Predlog uredbe

Člen 43

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 43

Podrobna pravila

 

Komisija lahko sprejme podrobna pravila za uporabo tega poglavja. Navedeni ukrepi, katerih namen je sprememba nebistvenih elementov te uredbe z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 49(2).

črtano

Obrazložitev

Odveč.

Predlog spremembe  189

Predlog uredbe

Člen 44 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Države članice Komisiji predložijo podrobnosti o nacionalnih shemah iz odstavka 1, vključno z identifikatorjem za živila, označena v skladu z navedeno nacionalno shemo. Komisija zagotovi, da so navedeni podatki dostopni javnosti, zlasti na posebni spletni strani. 6.

5. Države članice Komisiji predložijo podrobnosti o nacionalnih shemah iz odstavka 1, na primer veljavna merila in znanstvene študije, vključno z identifikatorjem za živila, označena v skladu z navedeno nacionalno shemo. Komisija zagotovi, da so navedeni podatki dostopni javnosti, zlasti na posebni spletni strani. 6.

Obrazložitev

Določba je nujna za zagotavljanje preglednosti nacionalnih shem.

Predlog spremembe  190

Predlog uredbe

Člen 48

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 48

Tehnične prilagoditve

 

Na podlagi določb v zvezi s spremembami Prilog II in III iz člena 10(2) in člena 22(2) lahko Komisija Prilogi spremeni. Navedeni ukrepi, katerih namen je sprememba nebistvenih elementov te uredbe z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 49(3).

črtano

Obrazložitev

Člen je odveč, saj je to urejeno že v drugih členih.

Predlog spremembe  191

Predlog uredbe

Člen 50 – odstavek -1 (novo)

Uredba (ES) št. 1924/2006

Člen 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

-1. Člen 4 Uredbe (ES) št. 1924/2006 se črta.

Obrazložitev

„Profil hranil“ je politični pojem, ki ne vzdrži znanstvene presoje. Pri tem ne gre za informacijo, ampak bolj za indoktrinacijo. Ker obravnavana uredba o informacijah o živilih zagotavlja razpoložljivost izčrpnih, povprečnemu potrošniku razumljivih, čitljivih in tudi resnično uporabnih informacij, je člen 4 Uredbe (ES) št. 1924/2006 odveč in bi ga bilo treba črtati.

Predlog spremembe  192

Predlog uredbe – akt o spremembi

Člen 51 a (novo)

Direktiva 2001/110/ES

Člen 2(4)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 51a

Sprememba Direktive 2001/110/ES

1. Člen 2(4)(a) Direktive Sveta 2001/110/ES z dne 20. decembra 2001 o medu¹ se nadomesti z naslednjim:

 

„a) Državo ali države porekla, v katerih je bil med proizveden, je treba navesti na oznaki. Če med izvira iz več kot ene države članice ali tretje države, pa je treba uporabiti eno izmed naslednjih oznak:

 

– „mešanica medu iz držav EU“,

 

– „mešanica medu iz držav zunaj EU“.

 

Če količina medu iz držav članic EU presega količino medu iz tretjih držav:

 

– „mešanica medu iz držav EU in držav zunaj EU“.

 

Če količina medu iz tretjih držav presega količino medu iz držav članic EU:

 

– „mešanica medu iz držav zunaj EU in držav EU“.

 

2. Členu 2(4) Direktive 2001/110/EC se doda naslednja točka:

 

„(aa) Če med deloma vsebuje tudi takega, ki izvira iz tretje države, je treba navesti odstotek medu iz države članice in tistega iz tretje države“.

 

1 UL L 10, 2. 1 .2002, str. 47.

Obrazložitev

Sedanja pravila potrošnikom ne zagotavljajo ustreznih informacij, temveč so te lahko celo zavajajoče. Četudi med vsebuje le minimalno količino medu iz države članice EU, na primer 5 %, je kljub temu treba navesti oznako „mešanica medu iz držav EU in držav zunaj EU“.

Predlog spremembe  193

Predlog uredbe

Člen 51 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Article 51b

Spremembe Uredbe (ES) št. 178/2002

V členu 25 Uredbe (ES) št. 178/2002 se odstavek 1 nadomesti:

 

1. Upravni odbor sestavlja 16 članov, ki jih imenuje Svet po posvetovanju z Evropskim parlamentom iz seznama, ki ga sestavi Komisija in vsebuje znatno večje število kandidatov od števila imenovanih članov, ter predstavnik Komisije. Od 16 članov dva imenuje Evropski parlament. Štirje člani morajo imeti izkušnje v organizacijah, ki zastopajo interese potrošnikov in druge interese v prehrambeni verigi. Komisija pripravljeni seznam in ustrezno spremljajočo dokumentacijo posreduje Evropskemu parlamentu. Takoj ko je mogoče in največ tri mesece potem, ko Komisija posreduje seznam, lahko Evropski parlament svoja stališča posreduje v obravnavo Svetu, ki nato imenuje upravni odbor.

Člani odbora so imenovani na način, ki zagotavlja najvišje standarde usposobljenosti, široko paleto ustreznega strokovnega znanja in skladno s tem najširšo možno geografsko pokritost Unije.

Predlog spremembe  194

Predlog uredbe

Člen 53 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Členi 29 do 34 se uporabljajo od [prvega dne v mesecu tri leta po začetku veljavnosti], razen v primeru živil, ki jih označijo nosilci živilske dejavnosti, ki imajo na datum začetka veljavnosti manj kot 10 zaposlenih ter imajo letni promet in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 2 milijonov EUR, za katera se uporabljajo od [prvega dne v mesecu pet let po začetku veljavnosti].

Členi 29 do 34 se uporabljajo od [prvega dne v mesecu tri leta po začetku veljavnosti], razen v primeru živil, ki jih označijo nosilci živilske dejavnosti, ki imajo na datum začetka veljavnosti manj kot 100 zaposlenih ter imajo letni promet in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 5 milijonov EUR, za katera se uporabljajo od [prvega dne v mesecu pet let po začetku veljavnosti].

Obrazložitev

Posebne določbe za mala in srednje velika podjetja in število njihovih zaposlenih je treba razširiti, če naj bi bile učinkovite. Za živila, dana na trg pred začetkom veljavnosti uredbe, je treba zagotoviti možnost nadaljnjega trženja do porabe zalog.

Predlog spremembe  195

Predlog uredbe

Člen 53 – pododstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Živila, dana na trg pred začetkom veljavnosti te uredbe, ki ne izpolnjujejo njenih zahtev, se smejo tržiti še naprej in do porabe zalog. Pred začetkom veljavnosti te uredbe pa Komisija po posvetovanju z živilsko industrijo in drugimi zainteresiranimi stranmi določi poznejši končni datum, po katerem morajo vsi živilski proizvodi ustrezati tej uredbi ne glede na zaloge ali rok uporabe.

Predlog spremembe  196

Predlog uredbe

Priloga I – točka 1 – podtočka (a)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) energijsko vrednost; ali

(a) energijsko vrednost;

Obrazložitev

Pojasnilo.

Predlog spremembe  197

Predlog uredbe

Priloga I – točka 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

8. „sladkorji“ so vsi monosaharidi in disaharidi, ki jih vsebujejo živila, ne vključujejo pa poliolov;

8. „sladkorji” so vsi monosaharidi in disaharidi, ki jih vsebujejo živila, ne vključujejo pa poliolov, izomaltuloze in D-tagatoze;

Obrazložitev

Izomaltuloza in D-tagatoza sta odobreni novi živili, ki sodita med ogljikove hidrate. Ne bi smeli biti uvrščeni med sladkorje, ker se njune glavne fiziološke lastnosti razlikujejo od običajnih lastnosti sladkorjev. Med drugim ne škodujeta zobem, ne vplivata veliko na raven krvnega sladkorja in imata nizko kalorično vrednost.

Predlog spremembe  198

Predlog uredbe

Priloga I – točka 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

10. „beljakovina“ je vsebnost beljakovin, izračunana po formuli: beljakovina = celoten dušik po Kjeldahlu x 6,25;

10. „beljakovina“ je vsebnost beljakovin, izračunana po formuli: beljakovina = celoten dušik po Kjeldahlu x 6,25 oziroma x 6,38 pri mlečnih beljakovinah;

Obrazložitev

Po standardu Codex je mednarodni količnik za mlečne proizvode, pridobljene iz živalskih beljakovin, 6,38. Tudi na ravni držav članic EU se zaenkrat uporablja ta količnik.

Predlog spremembe je v skladu z mednarodnim standardom Codex 1-1985 za splošni standard za označevanje predpakiranih živil, ki ga je priznala Evropska komisija.

Predlog spremembe  199

Predlog uredbe

Priloga I – točka 11 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

11. „jedilni zlati lističi” pomeni užitno dekoracijo živil in pijač iz zlate folije v obliki kosmičev debeline okoli 0,000125 mm ali v prahu.

Obrazložitev

Zlati lističi se pri regionalnih specialitetah tradicionalno uporabljajo kot užitna dekoracija jedi in pralin ali napitkov (na primer zeliščni liker Danziger Goldwasser) in jih je treba zato pri označevanju živil uvrstiti med opredelitve.

Predlog spremembe  200

Predlog uredbe

Priloga I – točka 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

13. „osrednje vidno polje“ je vidno polje, ki se najverjetneje prikaže ali je vidno pri normalnih ali običajnih pogojih prodaje ali uporabe.

13. „prednja stran embalaže” je stran ali površina embalaže živila, ki se najverjetneje prikaže ali je vidna pri normalnih ali običajnih pogojih prodaje ali uporabe.

Obrazložitev

Pojem „prednja stran embalaže” je tu ustreznejši, saj gre za prednjo stran ali, kadar to ni mogoče, zgornji del embalaže.

Predlog spremembe  201

Predlog uredbe

Priloga II – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

SESTAVINE, KI POVZROČAJO ALERGIJE ALI PREOBČUTLJIVOSTI

SESTAVINE, KI LAHKO POVZROČIJO ALERGIJE ALI PREOBČUTLJIVOSTI

Obrazložitev

Dodatki načeloma ne povzročajo alergij ali preobčutljivosti.

Predlog spremembe  202

Predlog uredbe

Priloga II – točka 1 – podtočka (d)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) žit, ki se uporabljajo za destilate ali etilni alkohol kmetijskega izvora za žgane pijače in druge alkoholne pijače, ki vsebujejo več kot 1,2 volumenskega odstotka alkohola.

(d) žit, ki se uporabljajo za alkoholne destilate.

Obrazložitev

Pri postopku alkoholne destilacije ne nastajajo alergeni. Alkoholni destilati se ne uporabljajo le za proizvodnjo alkoholnih pijač, pač pa tudi za proizvodnjo živil, zato je treba preprečiti zavajajoče označevanje neobstoječih alergenov.

Predlog spremembe  203

Predlog uredbe

Priloga II – točka 7 – podtočka (a)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) sirotke, ki se uporablja za destilate ali etilni alkohol kmetijskega izvora za žgane pijače in druge alkoholne pijače, ki vsebujejo več kot 1,2 volumenskega odstotka alkohola;

(a) sirotke, ki se uporablja za alkoholne destilate;

Obrazložitev

Glej točko 1(d).

Sprememba je potrebna, da se izjema pojasni in uskladi z mnenjem Evropske agencije za varnost hrane. Na osnovi prvotnega besedila bi nekateri proizvodi lahko bili označeni kot alergeni, čeprav po mnenju EFSA ne vsebujejo alergenov. Komisija se strinja, da je treba sedanje besedilo spremeniti, da bi se izognili zavajanju ranljivih potrošnikov.

Predlog spremembe  204

Predlog uredbe

Priloga II – točka 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

12. Žveplov dioksid in sulfiti v koncentraciji več kot 10 mg/kg ali 10 mg/l, izraženi kot SO2.

12. Žveplov dioksid in sulfiti v koncentraciji več kot 10 mg/kg ali 10 mg/l, izraženi kot SO2 v izdelku, ki je namenjen zaužitju.

Obrazložitev

Sprememba pojasnjuje, da so omejitve pomembne le za živila, pripravljena za zaužitje, ker govori o alergijah ali preobčutljivosti ob njihovem zaužitju, zato jih ni mogoče uporabljati za izdelke v zgoščeni obliki, ki jih je treba pred zaužitjem obdelati.

Predlog spremembe  205

Predlog uredbe

Priloga III – tabela – vrstica 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a. Mesni izdelki iz posebnega zakola

 

1a. Meso oziroma mesni izdelki iz živali, ki pred zakolom niso bile omamljene oziroma so bile obredno zaklane.

„Meso iz zakola brez omamljenja“

Obrazložitev

Zakonodaja EU dovoljuje zakol živali brez predhodnega omamljenja za zagotavljanje hrane nekaterim verskim skupnostim. Del tega mesa ni prodan muslimanom ali judom, pač pa je na prostem trgu in bi ga lahko nevede kupili potrošniki, ki ne želijo kupiti mesa živali, ki niso bile omamljene. Obenem pa pripadniki nekaterih verskih skupnosti povprašujejo prav po mesu obredno zaklanih živali. Potrošniki bi morali biti obveščeni, da je bilo meso pridobljeno iz živali, ki niso bile omamljene, da se lahko ozaveščeno odločijo za nakup glede na svoje moralne zadržke.

Predlog spremembe  206

Predlog uredbe

Priloga III – točka 2.3 –desni stolpec

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

„vsebuje vir fenilalanina

„vsebuje aspartam

Obrazložitev

Z uporabo običajnega imena namesto strokovnega izraza bi izboljšali razumevanje potrošnika.

Predlog spremembe  207

Predlog uredbe

Priloga III – točka 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

5a. Proizvodi iz mesa in perutnine

Če se pri proizvodnji piščančjih izdelkov uporabijo goveje ali prašičje beljakovine, je treba to vedno jasno označiti na embalaži.

Obrazložitev

Če se pri proizvodnji piščančjih izdelkov uporabijo goveje ali prašičje beljakovine, morajo biti potrošniki o tem obveščeni. To je za potrošnike bistvena informacija, zlasti za osebe, ki imajo verske zadržke.

Predlog spremembe  208

Predlog uredbe

Priloga IV – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

ŽIVILA, KI SO IZVZETA IZ ZAHTEVE PO OBVEZNI OZNAČBI HRANILNE VREDNOSTI

ŽIVILA, KI SO IZVZETA IZ ZAHTEVE PO OBVEZNEM OZNAČEVANJU HRANILNE VREDNOSTI

Obrazložitev

Pojasnilo.

Predlog spremembe  209

Predlog uredbe

Priloga IV – alinea 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

– nepredelani proizvodi, ki zajemajo eno sestavino ali kategorijo sestavin;

sveže sadje in sveža zelenjava ter nepredelani proizvodi, ki zajemajo eno sestavino ali kategorijo sestavin;

Obrazložitev

Pojasnilo.

Predlog spremembe  210

Predlog uredbe

Priloga IV – alinea 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

– predelani proizvodi, ki so bili le v enem postopku predelave z dimljenjem ali zorenjem in zajemajo eno sestavino ali kategorijo sestavin;

– predelani proizvodi, ki so bili le v enem postopku predelave z dimljenjem ali zorenjem, tudi posušeno sadje in zelenjava, na primer slive ali marelice, in zajemajo eno sestavino ali kategorijo sestavin;

Obrazložitev

Posušeno sadje in zelenjava, ki sta predelana proizvoda, bi tudi morala biti izvzeta iz obveznega označevanja hranilne vrednosti, ker postopek sušenja ne spremeni sestave proizvoda.

Predlog spremembe  211

Predlog uredbe

Priloga IV – alinea 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

– vode za prehranjevanje ljudi, vključno s tistimi, v katerih so edine dodane sestavine ogljikov dioksid in/ali arome;

naravne mineralne vode ali druge vode za prehranjevanje ljudi, vključno s tistimi, v katerih so edine dodane sestavine ogljikov dioksid in/ali arome;

Obrazložitev

Vode: Člen 28(1), oddelek 3, predloga pravi: „Določbe tega oddelka se ne uporabljajo za živila na področju uporabe naslednje zakonodaje: (b) Direktive Sveta 80/777/EGS z dne 15. julija 1980 o približevanju zakonodaje držav članic o izkoriščanju in trženju naravnih mineralnih vod.“ Da bi se izognili nejasnostim, je v Prilogi IV potrebna ena sama izjema, v kateri bodo zajete vse ustekleničene vode, podobno kot v Direktivi 90/496/EGS, člen 1(2).

Predlog spremembe  212

Predlog uredbe

Priloga IV – alinea 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

zelišča, začimbe ali njihove mešanice;

zelišča, arome, začimbe, začimbna sredstva in njihove mešanice;

Obrazložitev

Zelišča: pojasnilo.

Predlog spremembe  213

Predlog uredbe

Priloga IV – alinea 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

– sladkor in nove vrste sladkorjev;

Predlog spremembe  214

Predlog uredbe

Priloga IV – alinea 5 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

– različne vrste moke;

Predlog spremembe  215

Predlog uredbe

Priloga IV – alinea 12 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

– živila – barvila;

Predlog spremembe  216

Predlog uredbe

Priloga IV – alinea 12 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

– jedilni zlati lističi;

Predlog spremembe  217

Predlog uredbe

Priloga IV – alinea 15 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

– izdelki žvečilnih gumijev

Obrazložitev

Žvečilni gumiji ne vsebujejo pomembnih količin hranilnih snovi, ki jih zadeva uredba, in niso namenjeni zaužitju. Poleg tega je njihov prispevek k dnevnemu vnosu kalorij zanemarljiv.

Predlog spremembe  218

Predlog uredbe

Priloga IV – alinea 15 b - e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

– živila s sezonskim, razkošnim in darilnim videzom ali embalažo;

 

– sezonske slaščice in figure iz sladkorja in čokolade.

 

mešani skupinski paketi;

 

– izbori izdelkov;

Obrazložitev

Sezonske slaščice in proizvodi v darilni embalaži morajo biti izvzeti iz zahtev o označbi hranilne vrednosti.

Čokoladni velikonočni zajčki, čokoladni božički itd. so tradicionalno sezonsko blago, zato zanje označba hranilne vrednosti ne bi smela biti obvezna.

Figure Božička in velikonočnega zajčka ter druga praznična darila iz čokolade ali sladkorja so dovršeni tradicionalni izdelki, ki ne bi smeli biti popačeni s oznakami o hranilni vrednosti na sprednji strani in bi zato morali biti popolnoma izvzeti iz obveznih informacij o hranilni vrednosti.

Predlog spremembe  219

Predlog uredbe

Priloga IV – alinea 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

– živila v embalaži ali posodi, katere največja površina je manjša od 25 cm2;

– živila v embalaži ali posodi, katere največja površina je manjša od 75 cm2; energijska vrednost, kot je bila določena v členu 29(1)(a)(v), se navede v osrednjem vidnem polju na oznaki;

Obrazložitev

Za embalažo s površino, manjšo od 75 cm2, označevanje hranilne vrednosti ne bi smelo biti obvezno.

Predlog spremembe  220

Predlog uredbe

Priloga IV – alinea 17 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

– živila, ki niso predpakirana, vključno z izdelki iz obratov javne prehrane, namenjena neposrednemu zaužitju.

Obrazložitev

Glej člen 17, odstavek 3 a (novo).

Predlog spremembe  221

Predlog uredbe

Priloga IV – alinea 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

– živila, ki jih proizvajalec majhnih količin proizvodov neposredno dobavlja končnemu potrošniku ali lokalnim maloprodajnim podjetjem, ki neposredno dobavljajo končnemu potrošniku;

– živila, ki jih mala podjetja v majhnih količinah proizvodov neposredno dobavljajo končnemu potrošniku ali lokalnim maloprodajnim podjetjem, ki neposredno dobavljajo končnemu potrošniku;

Predlog spremembe  222

Predlog uredbe

Priloga IV – alinea 19 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

– živila v količinah, manjših od 5 g/ml;

Predlog spremembe  223

Predlog uredbe

Priloga IV – alinea 19 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

– neizbrisno označene steklenice.

Predlog spremembe  224

Predlog uredbe

Priloga V – del A – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Kadar pa uporaba drugih določb te uredbe, zlasti tistih iz člena 9, potrošnikom v državi članici trženja ne bi omogočila razpoznavanja dejanske narave živila in njegovega razlikovanja od živil, s katerim bi ga lahko zamenjali, ime živila spremljajo druge opisne informacije, ki se navedejo v bližini imena živila.

Kadar pa uporaba drugih določb te uredbe, zlasti tistih iz člena 9, potrošnikom v državi članici trženja ne bi omogočila razpoznavanja dejanske narave živila in njegovega razlikovanja od živil, s katerim bi ga lahko zamenjali, ime živila spremljajo druge opisne informacije, ki se navedejo v istem vidnem polju kot ime živila in so zapisane v jasni in lahko čitljivi pisavi.

Obrazložitev

Opisne informacije morajo biti v istem vidnem polju kot ime živila ter v lahko čitljivi pisavi, da ne bi zavajale potrošnika.

Predlog spremembe  225

Predlog uredbe

Priloga V – del B – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Ime živila vključuje ali ga spremljajo navedbe o fizikalnem stanju živila ali posebni obdelavi živila (na primer v prahu, zamrznjeno sušeno, globoko zamrznjeno, hitro zamrznjeno, koncentrirano, dimljeno), v vsakem primeru, v katerem bi opustitev take navedbe lahko zavedla kupca.

1. Ime živila vključuje ali ga spremljajo navedbe o fizikalnem stanju živila ali posebni obdelavi živila (na primer v prahu, ponovno zamrznjeno, zamrznjeno sušeno, globoko zamrznjeno, hitro zamrznjeno, odtajano, koncentrirano, dimljeno), v vsakem primeru, v katerem bi opustitev take navedbe lahko zavedla kupca.

Predlog spremembe  226

Predlog uredbe

Priloga V – del B – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a. Pri mesnih izdelkih v obliki kosa, rezine, dela, porcije mesa ali soljenega mesa ter pri ribjih izdelkih so v imenu živila navedene vse dodane sestavine živalskega izvora, ki niso enake večini osnovnega živalskega izdelka.

Obrazložitev

Treba je zagotoviti informacije o vseh vrstah mesa in rib v mesnem izdelku, da ne bi zavajali potrošnika.

Predlog spremembe  227

Predlog uredbe

Priloga V – del B – odstavek 2 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2b. Pri imenu živila na oznaki mesnega izdelka v obliki kosa, rezine, dela, porcije mesa ali soljenega mesa je treba navesti:

 

(a) vse dodane sestavine drugačnega živalskega izvora od preostalega mesa; in

 

(b) dodano vodo v naslednjih primerih:

 

– pri kuhanem in nekuhanem mesu ali kuhanem soljenem mesu dodano vodo, ki presega 5 % teže izdelka,

 

– pri nekuhanem soljenem mesu dodano vodo, ki presega 10 % teže izdelka.

Obrazložitev

Ni neobičajno, da se mesu, npr. piščanjčjim prsim, dodajajo voda ali živalski dodatki različnih vrst (kot so hidrolizriana govedina ali prašičje beljakovine). Da bi se izognili zavajanju potrošnikov in da bi se jim ponudila možnost, da se odločijo, da ne bodo kupili teh proizvodov (na primer zaradi verskega prepričanja) je bistveno, da se ta praksa objavi.

Ta določba je zakonsko že veljavna v Veliki Britaniji in bo zagotovila, da bo ime proizvoda odražalo njegove prave lastnosti, tako da bodo potrošniki ustrezno obveščeni in ne bo zavajanja pri oznakah na primer med piščančjim prsnim filejem in piščančjim prsnim filejem z dodano vodo.

Poudariti je treba, da se omenjeno 5 % in 10 % dovoljenje za dodajanje vode za določene mesne/ribje izdelke nanaša na količino vode, ki je tehnično potrebna za njihovo proizvodnjo.

Predlog spremembe  228

Predlog uredbe

Priloga V – del B – odstavek 2 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2c. Pri imenu živila na oznaki izdelka iz ribjega mesa v obliki kosa, fileta, rezine ali porcije ribe je treba navesti:

 

(a) dodane sestavine iz zelenjave ali mesa, ki ni ribjega izvora; in

 

(b) dodano vodo, ki presega 5 % teže izdelka.

Obrazložitev

Ni neobičajno, da se mesu, na primer ribjemu, dodajajo voda ali živalski dodatki različnih vrst (kot so hidrolizriana govedina ali prašičje beljakovine). Da bi se izognili zavajanju potrošnikov in da bi se jim ponudila možnost, da se odločijo, da ne bodo kupili teh proizvodov (na primer zaradi verskega prepričanja) je bistveno, da se ta praksa objavi.

Ta določba je zakonsko že veljavna v Veliki Britaniji in bo zagotovila, da bo ime proizvoda odražalo njegove prave lastnosti, tako da bodo potrošniki ustrezno obveščeni in ne bo zavajanja pri oznakah na primer med piščančjim prsnim filejem in piščančjim prsnim filejem z dodano vodo.

Poudariti je treba, da se omenjeno 5 % in 10 % dovoljenje za dodajanje vode za določene mesne/ribje izdelke nanaša na količino vode, ki je tehnično potrebna za njihovo proizvodnjo.

Predlog spremembe  229

Predlog uredbe

Priloga V – del C a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Del C a – Posebne zahteve v zvezi s poimenovanjem črev za klobase

 

Na seznamu sestavin se črevo za klobase navede takole:

 

– „naravno črevo”, če izvira iz prebavnega trakta parkljarjev in se uporablja za izdelavo klobas,

 

– „umetno črevo” v drugih primerih.

 

Če umetno črevo ni užitno, mora biti to označeno.

Predlog spremembe  230

Predlog uredbe

Priloga V – del C b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Del C b – PRODAJNA IMENA ZA ŽIVILA, KI DAJEJO VTIS DRUGIH ŽIVIL (spodnji seznam vsebuje primere)

 

Živila, ki dajejo vtis drugih živil, ali pri katerih je bila ena od sestavin nadomeščena s ponaredkom, je treba označevati tako:

 

Razlika v vrsti, kakovosti in sestavi

Prodajno ime

 

V primerjavi s sirom, nadomestitev mlečne maščobe z rastlinsko maščobo deloma ali v celoti

„ponarejen sir”

 

V primerjavi s šunko, spremenjena sestava, ki vsebuje sesekljane sestavine s precej nižjo vsebnostjo mesa;

„ponarejena šunka”

Obrazložitev

Težava pri ponarejenem siru in šunki je v tem, da iz navedbe sestavin na seznamu ni mogoče takoj prepoznati, da gre za nadomestne proizvode. Rešili bi jo lahko z natančnejšo določitvijo prodajnega imena, da bo potrošnik takoj videl, za kakšno vrsto proizvoda gre.

Predlog spremembe  231

Predlog uredbe

Priloga VI – del A – točka 5 – levi stolpec

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Mešanice začimb ali zelišč, pri čemer nobena sestavina ne prevladuje bistveno v deležu teže.

5. Mešanice in pripravki začimb ali zelišč, pri čemer nobena sestavina ne prevladuje bistveno v deležu teže.

Obrazložitev

Dosedanjo ureditev je treba ohraniti. Prej so bili vključeni tudi pripravki začimb.

Predlog spremembe  232

Predlog uredbe

Priloga VI – del B – točka 1 – desni stolpec – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Pridevnik „hidrogenirano“ mora spremljati navedbo hidrogeniranega olja, razen če je količina nasičenih maščob in transmaščob vključena v označbo hranilne vrednosti.

Pridevnik „hidrogenirano“ mora spremljati navedbo hidrogeniranega olja.

Obrazložitev

Da bi preverili vsebnost umetnih transmaščobnih kislin, potrošniki navadno pogledajo, ali je na seznamu sestavin naveden izraz „hidrogenirano olje“.

Znano je, da so transmaščobe škodljive, zato so v več državah prepovedane. Označba njihove prisotnosti mora biti torej obvezna in posebej vidna. Dejstvo, da so vključene v označbo hranilne vrednosti, ne preprečuje, da ne bi bile jasno omenjene tudi med sestavinami.

Predlog spremembe  233

Predlog uredbe

Priloga VI – del B – točka 2 – desni stolpec – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Pridevnik „hidrogenirano“ mora spremljati navedbo hidrogenirane maščobe, razen če je količina nasičenih maščob in transmaščob vključena v označbo hranilne vrednosti.

Pridevnik „hidrogenirana“ mora spremljati navedbo hidrogenirane maščobe.

Obrazložitev

Da bi preverili vsebnost umetnih transmaščobnih kislin, potrošniki ponavadi pogledajo, ali je na seznamu sestavin naveden izraz „hidrogenirana maščoba“.

Predlog spremembe  234

Predlog uredbe

Priloga VI – del B – točka 4 – levi stolpec

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Škrobi in škrobi, modificirani s fizikalnim postopkom ali encimi

4. Škrobi, škrobi, modificirani s fizikalnim postopkom ali encimi, pražen ali dekstriniran škrob, modificiran s kislinsko ali alkalno obdelavo in beljen škrob

Obrazložitev

Generično ime „škrob“ je treba dopolniti s poimenovanjem pražen ali dekstriniran škrob, modificiran s kislinsko ali alkalno obdelavo in beljen škrob. Te snovi se v praksi uporabljajo pri proizvodnji živil in se dodajo na seznam sestavin. Direktiva 95/2/ES o aditivih za živila jih izrecno izključuje iz področja uporabe.

Predlog spremembe  235

Predlog uredbe

Priloga VI – del B – tabela – vrstica 15 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

 

15a. Naravni izvlečki sadja, zelenjave in užitnih rastlin oziroma rastlinskih delov, ki se pridobivajo z mehansko-fizikalnimi postopki in se uporabljajo v koncentrirani obliki.

„živilo – barvilo“

Obrazložitev

Živila– barvila se pri proizvodnji uporabljajo kot sestavine drugih živil. Zaradi opredelitve bo uporaba kot barvilo potrošniku razvidna iz navedbe sestavin. Ker v zakonodaji Skupnosti ni predvideno obvezno informiranje o živilih – barvilih, je smiselno določiti izrecno navedbo kategorije.

Predlog spremembe  236

Predlog uredbe

Priloga VI – del B – vrstica 17 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

17. Skeletno mišičevje vrst sesalcev in perutnine, za katero je bilo ugotovljeno, da je primerno za prehrano ljudi, z naravno vsebovanim ali priraslim tkivom, pri katerem vsebnosti skupne maščobe in vezivnega tkiva ne presegata vrednosti, navedenih spodaj, in kadar je meso sestavina drugega živila. Proizvodi, ki so opredeljeni kot „mehansko izkoščeno meso“, so iz te opredelitve izključeni.

17. Skeletno mišičevje vrst sesalcev in perutnine, za katero je bilo ugotovljeno, da je primerno za prehrano ljudi, z naravno vsebovanim ali priraslim tkivom, pri katerem vsebnosti skupne maščobe in vezivnega tkiva ne presegata vrednosti, navedenih spodaj, in kadar je meso sestavina drugega živila. V to opredelitev se vključi meso, ki se mehansko odstrani s kosti, in ni zajeto v opredelitev mehansko izkoščenega mesa iz Uredbe (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora¹.

 

______

1 UL L 139, 30. 4 2004, str. 55.

Obrazložitev

Kar zadeva opredelitev mehansko izkoščenega mesa, se tisto meso, proizvedeno s t.i. Baaderjevo tehnologijo (grobo mleto meso), obravnava kot meso. Ugotovitve raziskovalnega projekta EU Histalim iz leta 2007 so jasno pokazale, da z organoleptičnega in mikrobiološkega vidika ter z vidika sestave ni razlike med to vrsto mesa in mletim mesom.

Predlog spremembe  237

Predlog uredbe

Priloga VI – del C – seznam – vrstica 9 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Encimi1

 

__________________________________

1Ni treba navesti značilnega imena ali številke ES.

Obrazložitev

Aditivi: številni aditivi imajo zelo dolga in/ali tehnična imena, ki potrošnikom ne dajejo dodatnih informacij, zavzamejo po veliko prostora na oznaki. Zato bi bila uporaba krajših in splošnejših imen upravičena.

Encimi: dejanska imena encimov ne informirajo potrošnikov in se lahko nahajajo v različnih kategorijah. Skupno ime „encimi“ potrošnika ustrezno pouči o izdelku. Ta pristop ni novost, saj se že več let uporablja za modificirani škrob.

Predlog spremembe  238

Predlog uredbe

Priloga VIII – odstavek 1 – točka (a)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) ki lahko v precejšnji meri izgubijo prostornino ali maso in se prodajajo po kosih ali stehtajo v prisotnosti kupca ali ali

(a) ki lahko v precejšnji meri izgubijo prostornino ali maso in se prodajajo nepredpakirani po kosih ali stehtajo v prisotnosti kupca ali

Obrazložitev

Ti proizvodi so pnavadno nepredpakirani, ko se prodajo potrošniku. Beseda „ali“ namesto „in“ ustrezneje zajame to kategorijo izdelkov.

Predlog spremembe  239

Predlog uredbe

Priloga VIII – odstavek 1 – točka (b a) (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ba) za katere so odstopanja določena v drugih predpisih.

Obrazložitev

Opozarja se na člen 2(2) Direktive 2001/111/ES o sladkorjih (izjema so izdelki z neto maso, manjšo od 20 g). Zato je treba v odstavku 3 pojasniti, da morajo te posebne določbe še naprej veljati.

Predlog spremembe  240

Predlog uredbe

Priloga VIII – točka 5 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Kadar se trdno živilo pojavlja v tekočem mediju, se prav tako navede odcejena neto teža živila.

Kadar se trdno živilo pojavlja v tekočem mediju, se prav tako navede odcejena neto teža živila v času pakiranja.

Predlog spremembe  241

Predlog uredbe

Priloga IX

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Priloga IX

Priloga se črta.

Obrazložitev

Priloga se vključi v zakonodajno besedilo, in sicer v člen 25.

Predlog spremembe  242

Predlog uredbe

Priloga XI – del A – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Priporočeni vnosi vitaminov in mineralov (odrasli)

Priporočeni dnevni vnosi vitaminov in mineralov (odrasli)

Obrazložitev

Redakcijski popravek.

Predlog spremembe  243

Predlog uredbe

Priloga XI – del A – odstavek 1 – tabela

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Vitamini in minerali, ki se lahko navedejo, ter njihovi priporočeni dnevni vnosi (PDV)

1. Vitamini in minerali, ki se lahko navedejo, ter njihovi priporočeni dnevni vnosi (PDV)

Vitamin A (µg)

800

Vitamin A (µg)

800

Vitamin D (µg)

5

Vitamin D (µg)

5

Vitamin E (mg)

10

Vitamin E (mg)

12

 

 

Vitamin K (µg)

75

Vitamin C (mg)

60

Vitamin C (mg)

 

80

Tiamin (mg)

1,4

Tiamin (Vitamin B1) (mg)

1,1

Riboflavin (mg)

1,6

Riboflavin (mg)

1,4

Niacin (mg)

18

Niacin (mg)

16

Vitamin B6 (mg)

2

Vitamin B6 (mg)

1,4

Folacin (µg)

200

Folna kislina (µg)

200

Vitamin B12 (µg)

1

Vitamin B12 (µg)

2,5

Biotin (mg)

0,15

Biotin (µg)

50

Pantotenska kislina (mg)

6

Pantotenska kislina (mg)

6

 

 

Kalij (mg)

2000

 

 

Klorid (mg)

800

Kalcij (mg)

800

Kalcij (mg)

800

Fosfor (mg)

800

Fosfor (mg)

700

Železo (mg)

14

Železo (mg)

14

Magnezij (mg)

300

Magnezij (mg)

375

Cink (mg)

15

Cink (mg)

10

 

 

Baker (mg)

1

 

 

Mangan (mg)

2

 

 

Fluorid (mg)

3,5

 

 

Selen (µg)

55

 

 

Krom (µg)

40

 

 

Molibden (µg)

50

Jod (µg)

150

Jod (µg)

150

Obrazložitev

Kar zadeva priporočene dnevne vnose in dejavnike pretvorbe za izračun energijske vrednosti in opredelitve, mora nova uredba upoštevati Direktivo 2008/100 o označevanju hranilne vrednosti živil, objavljeno v uradnem listu 28. oktobra 2008. Poročevalec zato predlaga, da se tabela „Vitamini in minerali, ki se lahko navedejo, ter njihovi priporočeni dnevni vnosi (PDV)“, ki jo predlaga Komisija, nadomesti s tisto iz Direktive 2008/100, da bi se upoštevala veljavna zakonodaja.

Vrednosti priporočenih dnevnih vnosov je treba prilagoditi novim referenčnim vrednostim v skladu s spremembami v Direktivi 2008/100/ES o označevanju hranilne vrednosti živil (UL L 285, str. 9).

Predlog spremembe  244

Predlog uredbe

Priloga XI – del A – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Pri določitvi znatne količine je praviloma treba upoštevati 15 % priporočenega vnosa, navedenega v točki 1, na 100 g ali 100 ml ali na paket, če ta vsebuje en sam obrok.

Pri določitvi znatne količine je praviloma treba upoštevati

 

– 15 % PDV na 100 g ali porcijo za trdna živila; ali

 

– 7,5 % PDV na 100 ml ali porcijo za tekočine; ali

 

– 5 % PDV na 100 kcal (12 % PDV 1 MJ); ali

 

– količino, določeno na podlagi odstopanj v skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 1925/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o dodajanju vitaminov, mineralov in nekaterih drugih snovi živilom; ali

 

– na paket, če ta vsebuje en sam obrok.

Obrazložitev

Sedanji predlog za znatno količino v višini 15 % PDV na 100 g ali 100 ml je obvezna raven, ki izključuje obveznost navedbe določenih vitaminov in mineralov na oznaki večine osnovnih živil, na primer sadja, zelenjave, krompirja, kruha in mleka. Osnovne skupine živil najbolj prispevajo k vnosu vitaminov in mineralov ter so priporočene v prehranskih smernicah v državah EU. Sedanji predlog daje prednost živilom, ki niso osnovna, z dodanimi vitamini in minerali pred osnovnimi živili, v katerih so vitamini in minerali naravno prisotni.

Poleg tega gre predlog v škodo tekočim živilom t nizko vsebnostjo suhe snovi in nizko kaloričnostjo. Zlasti to velja za pijače, kot so konzumno mleko in tekoči mlečni proizvodi. Ta predlog spremembe bo določbe uskladil z zbirko standardov za živila (Codex Alimentarius).

Predlog spremembe  245

Predlog uredbe

Priloga XI – del B – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Priporočeni vnosi energije in izbranih hranilnih snovi razen vitaminov in mineralov (odrasli)

Priporočeni dnevni vnosi energije in izbranih hranilnih snovi razen vitaminov in mineralov (odrasli)¹

 

____________________

1 Priporočeni vnosi energije so okvirni, natančneje pa jih mora določiti Evropska agencija za varnost hrane.

Obrazložitev

Priporočeni vnosi energije so okvirni, natančneje pa jih mora določiti Evropska agencija za varnost hrane.

Predlog spremembe  246

Predlog uredbe

Priloga XI – del B – tabela – vrstica 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

 

 

 

Energijska vrednost

8400 kJ (2000 kcal)

Energijska vrednost

2000 kcal

Obrazložitev

Navedene morajo biti tudi beljakovine kot življenjsko pomembne hranilne snovi, ki prispevajo k vnosu energije. Posebna navedba sladkorjev ni potrebna, saj so ogljikovi hidrati navedeni skupaj. Energijska vrednost se navaja samo v kilokalorijah, saj potrošnik ta podatek razume in uporablja.

Predlog spremembe  247

Predlog uredbe

Priloga XI – del B – tabela – vrstica 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

 

Beljakovina

80 g

Obrazložitev

Navedene morajo biti tudi beljakovine kot življenjsko pomembne hranilne snovi, ki prispevajo k vnosu energije. Posebna navedba sladkorjev ni potrebna, saj so ogljikovi hidrati navedeni skupaj. Energijska vrednost se navaja samo v kilokalorijah, saj potrošnik ta podatek razume in uporablja.

Predlog spremembe  248

Predlog uredbe

Priloga XII – tabela

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

ogljikovi hidrati (razen poliolov)

4 kcal/g — 17 kJ/g

ogljikovi hidrati (razen poliolov)

4 kcal/g

polioli

2,4 kcal/g — 10 kJ/g

polioli

2,4 kcal/g

beljakovine

4 kcal/g — 17 kJ/g

beljakovine

4 kcal/g

maščoba

9 kcal/g — 37 kJ/g

maščoba

9 kcal/g

salatrimi

6 kcal/g .25 kJ/g

salatrimi

6 kcal/g

alkohol (etanol)

7 kcal/g — 29 kJ/g

alkohol (etanol)

7 kcal/g

organska kislina

3 kcal/g — 13 kJ/g

organska kislina

3 kcal/g

Obrazložitev

Izračun z dvema različnima enotama privede do nasprotujočih si rezultatov zaradi neskladnih faktorjev pretvorbe. Ker potrošniki bolje razumejo mersko enoto „kcal“ kot pa „kJ“, je treba navedbo podati samo v „kcal“.

Predlog spremembe  249

Predlog uredbe

Priloga XIII – del C – tabela

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Energijska vrednost

kJ in kcal

Energijska vrednost

kcal

 

 

beljakovine

g

maščoba

g

maščoba

g

           od tega

           od tega

– nasičene maščobne kisline

g

– nasičene maščobne kisline

g

– transmaščobe

g

– transmaščobe

g

– mono-nenasičene maščobne kisline

g

 

 

– poli-nenasičene maščobne kisline

g

– poli-nenasičene maščobne kisline

g

ogljikovi hidrati

g

ogljikovi hidrati

g

           od tega

           od tega

– sladkorji

g

– sladkorji

g

– polioli

g

– polioli

g

– škrob

g

– škrob

g

vlaknine

g

vlaknine

g

beljakovine

g

natrij

g

sol

g

 

 

vitamini in minerali

enote, opredeljene v točki 1 dela A Priloge XI

vitamini in minerali

enote, opredeljene v točki 1 dela A Priloge XI

 

 

druge snovi

enote, ki ustrezajo posameznim zadevnim snovem

Obrazložitev

Združitev delov A do C v priloge XIII.

OBRAZLOŽITEV

1. Splošno ozadje

Potrošniki imajo pravico vedeti, kakšna je sestava njihovih živil. Zaradi tega so informacije o sestavi in hranilni vrednosti živil nujno potrebne, saj jim omogočajo ozaveščeno odločitev za nakup. Pravo Skupnosti vsebuje sicer vrsto uredb in direktiv o sestavinah in označevanju živil, vendar do sedaj še ni obsežnejših obveznosti glede označevanja. Poleg dejstva, da je množica splošnih in specifičnih pravnih predpisov Skupnosti glede informacij o živilih komaj pregledna ter pogostokrat povzroči pravno negotovost, vodijo dodatni predpisi na ravni držav članic do izkrivljanja konkurence in ovirajo trgovino na notranjem trgu Evropske unije. Te nepravilnosti lahko odpravi samo usklajeno označevanje živil, ki bo enotno v vsej Evropski uniji.

2. Stopnje postopka

Komisija je konec januarja 2008 Parlamentu in Svetu predložila predlog za preoblikovanje pravil EU o označevanju živil. Evropski parlament je konec avgusta 2008 imenoval poročevalko. Njeno poročilo o predlogu Komisije je bilo v začetku decembra 2008 predstavljeno in obravnavano v pristojnem Odboru Evropskega parlamenta za okolje, javno zdravje in varnost hrane (ENVI). Po izteku roka za vložitev predlogov sprememb je pristojni odbor sredi februarja 2009 ponovno obravnaval poročilo, in sicer je bilo vloženih skupno 1332 predlogov sprememb. Zaradi velikega števila predlogov sprememb in bližajočih se evropskih volitev je pristojni odbor 16. marca 2009 sklenil, da bo dokumentacijo v skladu s členom 185(5) Poslovnika Evropskega parlamenta prenesel v novo zakonodajno obdobje. Poročevalka Parlamenta je s tem dobila nalogo, da predloži nov osnutek poročila, v katerem bo upoštevala čim več predlogov sprememb. To poročilo je zdaj pred vami. Za vložitev predlogov sprememb k temu osnutku bo določen nov rok.

3. Predlog Komisije

Namen predloga Komisije za preoblikovanje pravil EU o označevanju živil je boljša pravna ureditev, kar pomeni poenostavitev obstoječega pravnega okvira za označevanje živil, združil in nadomestil pa naj bi sedem direktiv in eno uredbo. Poleg tega naj bi zmanjšal birokracijo, ustvaril večjo pravno varnost za udeležence živilske verige, povečal konkurenčnost evropske živilske industrije, zagotovil varnost hrane, potrošniku omogočil informacije o živilih ter spodbudil zdravo prehrano kot del strategije Evropske unije proti debelosti. Osnutek uredbe vsebuje naslednje osrednje predloge:

Obvezne navedbe

Za označevanje živil predvideva osnutek Komisije vrsto novih obveznih navedb (člen 9). K tem med drugim spada razširjeno označevanje alergenov na nepredpakiranih živilih (člen 22) in natančna označba hranilne vrednosti. Komisija predlaga, da morajo biti vse obvezne navedbe navedene v najmanjši dovoljeni velikosti črk, ki znaša 3 mm. Izjeme glede obveznega označevanja so predvidene za alkoholne pijače, to je za vino, pivo in žgane pijače.

Navedba in prikaz hranilnih vrednosti

V nadaljevanju predlaga Komisija, da se na glavnem vidnem polju embalaže natančno navede hranilna vrednost (členi od 29 do 34). Obvezni podatki o energijski vrednosti živila in hranilnih snovi, kot so maščobe, nasičene maščobne kisline, ogljikovi hidrati, sladkor in sol (člen 29(1)), morajo biti navedeni v ustreznem vrstnem redu na prednji strani embalaže in so izraženi v količinah na 100 g ali 100 ml ali na obrok. Ostale navedbe (člen 29(2)) se navedejo drugje na embalaži, vendar morajo biti navedene v obliki tabele hranilnih vrednosti (člen 34(2)). Vse navedbe se nanašajo na 100g/100ml ali – v primeru hrane, pakirane v posamezne obroke – na obrok in so za posamezno hranilno snov izražene z deležem priporočenega dnevnega vnosa (člen 31).

Nacionalni sistemi označevanja

Osnutek predloga Komisije dopušča državam članicam široke zakonodajne možnosti. V skladu s poglavjema VI in VII lahko države članice v posebnih primerih sprejmejo pravne predpise za posamezne kategorije živil in smejo poleg predpisane predstavitvene oblike razviti dodatne nacionalne sisteme označevanja (člen 44(3) in člen 34(5)). Poleg tega je v pristojnosti držav članic, da za nepredpakirana živila, na primer pekovske in mesne izdelke ter za pripravo in dostavo hrane iz restavracij in velikih gostinskih obratov itd., sprejmejo nacionalne predpise glede prikaza navedb oziroma se odločijo, da ne bodo zahtevale navedbe določenih podatkov (člen 41) – z izjemo označevanja alergenov.

4. Pripombe poročevalke

Poročevalka na splošno pozdravlja predlog uredbe Komisije, saj je treba uvesti enotno označevanje živil v vsej Evropi. Na eni strani takšna ureditev zagotavlja preglednost v interesu potrošnikov, na drugi strani pa tudi boljši pregled pravnega reda Skupnosti na področju zakonodaje o živilih. S tem je zagotovljena tudi boljša pravna varnost v interesu nosilcev živilske dejavnosti, saj bo nova uredba združila vrsto že obstoječih pravil. Takšna nova in obsežna uredba o označevanju živil lahko potrošnikom tudi pomaga, da se bodo pri nakupu odločali namensko ter svojo prehrano prilagodili svojim potrebam in željam.

Glede na skupni notranji trg je izredno pomemben tudi vidik usklajevanja označevanja živil, saj dosedanji nacionalni dodatni predpisi in različni načini, kako države članice razlagajo zakonodajo Skupnosti o živilih, ovirajo trgovino ter konkurenco. Odprava teh nepravilnosti lahko zniža stroške za proizvajalce in trgovce živil in navsezadnje tudi za potrošnike.

Oblikovanje vseevropskega označevanja živil, ki ga predvideva predlog uredbe, po mnenju poročevalke ni primerno za zmanjšanje birokracije, ne bi poenostavilo zakonodaje in ne bi zagotovilo boljših informacij o živilih potrošnikom. Komisija jemlje nekatere točke preveč z lahkoto. Poleg tega kratko malo pozablja na posebne oblike trženja oziroma ponudb živil, kot so neposredno trženje kmetijskih proizvodov, oskrba s hrano pri prevozu potnikov, prostocarinska območja ali upravljanje z avtomati. Prav tako niso upoštevani posebni proizvodi, na primer jedilni zlati lističi ter živila – barvila in inovativna živila. Nekatere zahteve predloga so neuresničljive in bi med drugim povzročile znatne stroške za proizvajalce in trgovce živil, tako da bi se morale zaradi novih pravil o označevanju povišati cene živil. Te pomanjkljivosti v predlogu Komisije ogrožajo preživetje malih in srednje velikih podjetij v živilskem sektorju. Kar se tiče potrošnikov, lahko sklepamo, da bi predlagana velika količina in prikaz obveznih informacij prej povzročila zmedo kot pa prispevala k ozaveščenosti potrošnika. Povsem nerazumljiv pa je namen, da se državam članicam priznajo lastne obsežne zakonodajne možnosti, kar bi dodatno razdrobilo notranji trg na področju živil, zadevni osnutek uredbe pa bi postal absurden. Predlog Komisije je v nasprotju z njeno lastno namero, ki je navedena v obrazložitvi pod točko 5 in jo je na tem mestu vredno citirati: „Uporaba uredbe kot pravnega instrumenta podpira cilj poenostavitve, ker zagotavlja, da morajo vsi udeleženci hkrati upoštevati ista pravila.“

Med drugim ni jasno, do kdaj mora Komisija predložiti osnutek, saj se je šele avgusta 2008 začela do sedaj edina znanstvena raziskava, ki poteka v vseh državah članicah in preučuje, kako označevanje živil vpliva na potrošnikovo odločitev za nakup. Ta študija, ki je financirana iz 7. okvirnega raziskovalnega programa, bi pravzaprav morala biti temelj zadevnega zakonodajnega osnutka glede informacij o živilih, vendar izkušnje kažejo, da lahko dejanske rezultate pričakujemo šele v približno treh letih. Za zdaj lahko nova zakonodaja o označevanju upošteva kvečjemu predvidevanja in lastne izkušnje udeležencev, zaradi česar lahko osnutek Komisije operira zgolj z domnevami glede želja in potreb potrošnikov. Nihče ne more oceniti, ali bo končna uredba dejansko ustrezala povprečnemu potrošniku v vsej EU, in ali je v nekaj letih ne bo treba bistveno spremeniti zaradi novih rezultatov raziskave. Omenjeno je še toliko bolj pomembno, ker lahko domnevamo, da bo imela nova ureditev znaten finančni vpliv na proizvajalce in trgovce z živili. Vendar Komisija tudi v zvezi s tem nima nobenih podatkov; opozoriti pa je treba tudi na stališče, razvidno iz njenega osnutka, da posvetovanje z zunanjimi strokovnjaki ni bilo potrebno.

Poročevalka torej meni, da so temeljite spremembe osnutka Komisija nujne; nekatere izmed njih so pojasnjene v nadaljevanju.

Najmanjša dovoljena velikost črk 3 mm v celotnem besedilu v praksi dejansko ni izvedljiva. To velja zlasti za izdelke z večjezičnimi oznakami, vendar ne samo zanje. Obvezna velikost črk 3 mm bi pomenila večjo embalažo, dodatno odpadno embalažo in morebitne večje obroke. Poleg tega pa sama velikost črk ni odločilna za čitljivost. Poročevalka zato podaja opredelitev pojma „čitljivost“ informacij o živilih in predlaga, da se v okviru posvetovalnega postopka razvijejo smernice za izvajanje pravil glede čitljivosti.

Komisija utemeljuje to, da je državam članicam priznala razvoj lastnih sistemov označevanja, z načelom subsidiarnosti. Opozarja na možnost, da se z mehanizmom od spodaj navzgor razvijejo inovativne rešitve glede označevanja. Poročevalka sicer meni, da bi nacionalni sistemi označevanja vsekakor povzročili dokončno zmedo, pravno negotovost in dodatno izkrivljanje konkurence na notranjem trgu. Velja namreč, da bi pravila za označevanje živil držav članic, tudi če ne bi bila pravno zavezujoča, imela enak učinek kot obvezujoče zahteve. Glede na dejstvo, da večina nosilcev živilske dejavnosti v EU trži svoje izdelke v več državah članicah, bi bilo treba proizvesti specifično embalažo in predvsem zagotoviti ustrezne skladiščne zmogljivosti. Dodatne stroške v višini nekaj milijard evrov bi živilski sektor, v katerem prevladujejo mala in srednje velika podjetja, težko prenesel, in bi bili nenazadnje naloženi potrošnikom. Navsezadnje pa k absurdnosti te namere pripomore še dejstvo, da bi se morda v prihodnje postopoma uvedlo 27 različnih in dopolnjujočih se sistemov označevanja in povrh vsega še v različnih časovnih obdobjih. Poročevalka zato predvideva črtanje ustreznih členov. Vendar to ne pomeni, da se že obstoječi, prostovoljni sistemi označevanja trgovine ali nekaterih proizvajalcev živil v prihodnje prepovedo. Nasprotno: poleg obveznih navedb je vsekakor tudi dovoljeno, da se ne glede na obliko prikaza navedbe ponovijo na drugem mestu na embalaži oziroma se dodajo še dodatni podatki. To pa seveda ne sme vplivati na čitljivost obveznih navedb ali otežiti njihovega iskanja.

Treba je preprečiti zavajanje potrošnikov z obliko embalaže živil. Slikovne in/ali besedilne predstavitve ne smejo zavajati glede izvora proizvoda, sestave ali vsebnosti hranilnih snovi v živilu. Poročevalka zato predlaga ustrezne dopolnitve osnutka predloga Komisije. Ker je bila prisotnost cenovno ugodnih imitacij živil, ki jih povprečen potrošnik ne prepozna kot take, nedavno v središču javne razprave, se zdi smiselno, da se ustrezni proizvodi jasno označijo na sprednji strani embalaže.

Poročevalka meni, da se ob prepolni prednji strani embalaže, ki bi vsebovala preveč informacij o živilu oziroma hranilni vrednosti, informacije pa bi se nanašale na 100 g ali 100 ml ali obrok ali bi bile celo sestavljene iz več navedb, na primer poleg količine v gramih še delež v odstotku dnevne potrebe določene skupine prebivalstva, te informacije navsezadnje sploh ne bi upoštevale. Nenazadnje potrošnik pri nakupu nima na izbiro samo enega izdelka, ampak mu je na policah v trgovinah z živili na voljo vrsta proizvodov. Ker dosedanje ugotovitve kažejo, da se večina potrošnikov, ki skrbijo za svojo prehrano, zanima predvsem za energijsko vrednost posameznega živila, bi morala obvezna navedba energijske vrednosti v kcal, ki se zaradi primerljivosti z drugimi proizvodi nanaša na 100 g ali 100 ml, na prednji strani embalaže zadostovati. Informacije o energijski vrednosti hranilnih snovi, ki sestavljajo določen proizvod, pa so razvidne iz obveznih navedb v tabeli hranilnih vrednosti drugje na embalaži. Če vsebuje embalaža samo en obrok, morajo biti navedbe o hranilnih snoveh za ta obrok obvezno dodatno navedene. Če bi s potrošniškimi raziskavami v prihodnje ugotovili drugačne želje potrošnikov, bi lahko trgovina in/ali industrija dodatno in prostovoljno navedli želene informacije. V zvezi s tem pa je ponovno treba predpisati določeno referenčno vrednost in njeno jasno razlago potrošnikom, da bi preprečili arbitrarnost pri navajanju dodatnih podatkov.

Živilska obrt, na primer peki, slaščičarji, mesarji, restavracije itd., prodaja predvsem nepredpakirano blago oziroma blago za neposredno prehrano. Tovrstni proizvodi praviloma niso standardizirani, zato lahko njihova sestava in prodajna teža nihata, kar pa je pogojeno s proizvodnim postopkom. Treba je upoštevati, da ravno živilska obrt zagotavlja ohranjanje in raznolikost regionalnih specialitet v Evropski uniji. Zato mora zadevna uredba upoštevati te posebne okoliščine. Predlog Komisije predvideva, da so za urejanje označevanja živil v primeru nepredpakiranih proizvodov zadolžene države članice, ki ne določijo samo oblike prikaza navedb, ampak lahko opredelijo tudi izjeme glede obveznih navedb. Če države članice ne določijo izjem ali s tovrstno posebno ureditvijo odlašajo, morajo ponudniki nepakiranega blaga dati na razpolago vse v uredbi določene navedbe. To pa bi zaradi opisanih posebnosti živilske obrti spet vodilo v pomanjkanje pravne varnosti in bi še zlasti ogrozilo obstoj malih podjetij. Za mala podjetja je skorajda nemogoče, da bi zagotovila obsežno označbo hranilne vrednosti. Zato poročevalka meni, da bi bilo treba nepredpakirano blago v glavnem izvzeti iz te uredbe. Izjema so informacije o alergenih, ki jih lahko posreduje tudi živilska obrt. V zvezi s tem je treba omeniti, da Uredba (ES) št. 1924/2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih že izvzema takšne proizvode, ki se zapakirajo šele ob prodaji.

Zaradi prilagoditve obravnavani uredbi je treba Uredbo (ES) št. 1924/2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih revidirati. Poročevalka priporoča, da se v celoti črta njen člen 4, ker je bilo medtem ugotovljeno, da tam opisanih profilov hranil ni mogoče znanstveno utemeljiti, temveč da jih Evropska komisija arbitrarno določi. Arbitrarnost zakonodaje o živilih pa bi povečala birokracijo, pravno negotovost in neravnovesje v konkurenci ter ogrozila uravnoteženo prehrano evropskega prebivalstva.

Podoben učinek pa bi imelo obvezno barvno označevanje živil po „modelu semaforja“, ki ga zdaj uporablja nekaj nosilcev živilske dejavnosti za končne proizvode in polproizvode (tako imenovane „prikladne proizvode“). Mejne vrednosti za razdelitev med tri barve, tj. rdečo, rumeno in zeleno, se arbitrarno določijo, razpon med posameznimi barvami pa je prevelik. Ob upoštevanju, da je cilj zadevnega osnutka uredbe usklajeno obvezno označevanje, ki se uporablja za vsa živila in brezalkoholne pijače, se barvno označevanje osnovnih živil zapostavlja, prednost pa daje na primer prej manjvrednim imitacijam živil, kot je živilo z umetnimi namesto naravnimi sestavinami. S tem bi se povečale možnosti oblikovanja pogojev za nepravilno in pomanjkljivo prehrano velikega dela prebivalstva. Zato niti Komisija niti poročevalka ne priporočata takšne komponente obveznega označevanja živil.

5. Zaključek

Zadevna uredba mora določiti označevanje živil, veljavno v vsej Evropi, ki bi se razen z nekaj izjemami uporabljala za vse proizvode nosilcev živilske dejavnosti in ne samo za nekatere kategorije živil. Poudariti je treba, da takšna ureditev lahko ustreza samo povprečnemu potrošniku, to pomeni povprečno izobraženemu, obveščenemu in zdravemu potrošniku, z izjemo alergikov na nekatera živila pa ta ureditev ne ustreza posebnim skupinam bolnikov. Obvezno označevanje živil omogoča, da se polnoletni državljani pri odločitvi za nakup odločajo odgovorno, namensko in ozaveščeno.

Vendar tega cilja ni mogoče doseči z zelo zapletenim osnutkom Komisije iz 53 večinoma zelo pomembnih členov in 13 prilog. Predlagani prikaz obveznih navedb spominja bolj na izobraževanje potrošnika kot pa na njegovo obveščanje: Komisija želi z zakonodajo uvesti „zdravo“ prehrano potrošnikov. Osnutek Komisije je tudi vsebinsko pomanjkljiv. Nekatere zahteve temeljijo na domnevah glede želja in potreb potrošnikov, predlagane referenčne vrednosti pa so vprašljive. Namen usklajevanja, ki je v interesu evropskega notranjega trga, bi z načrtom, ki dovoli posebna nacionalna pravila, postal absurden. Veliko predlogov Komisije poleg tega ogroža obstoj malih in srednje velikih podjetij. Osnutek Komisije s tem nasprotuje „Aktu za mala podjetja“.

Poleg tega je omembe vredno in zaskrbljujoče dejstvo, da je Komisija pripravila osnutek uredbe, ne da bi se posvetovala s stroko. Prav tako bega tudi dejstvo, da je osnutek predlagan v obdobju, ko so sicer na voljo posamične znanstvene raziskave, obsežna študija, ki bo pokrila vse države članice, pa se je šele začela.

Poročevalka zato predlaga temeljit pregled smeri, ki jo je predlagala Komisija. Opozarja, da lahko načrtovano obvezno označevanje živil zaradi pomanjkanja obsežnih znanstvenih ugotovitev o tem, kako informacije o živilih vplivajo na vedenje potrošnikov v 27 državah članicah EU, vključuje le bistvene osnovne informacije. Poleg tega lahko zakonodajalec zagotovi čitljiv in razumljiv prikaz obveznih navedb ter prepreči zavajanje potrošnikov. V primeru novih ugotovitev bi se lahko nosilci živilskih dejavnosti na predlog poročevalke hitro odzvala na želje in potrebe potrošnikov z dodatnimi prostovoljnimi informacijami. Le ena takšna ureditev zagotavlja zadostno prožnost in lahko ustreza vsem udeležencem.

Na koncu je treba opozoriti, da je označevanje živil le eden izmed številnih vidikov obveščanja potrošnikov glede prehrane. Označevanje lahko le dopolni ozaveščanje prebivalstva o razmeroma zdravem načinu življenja, na primer s kampanjami in izobraževalnimi ukrepi v državah članicah, ne more pa ga nadomestiti. Navsezadnje zakoni v našem družbenem sistemu ne morejo in tudi ne smejo odvzeti državljanom odgovornosti za lastna dejanja oziroma odgovornosti, ki jo imajo starši do svojih otrok.

MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (25.2.2010)

za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta     o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom
(KOM(2008)0040 – C6‑0052/2008 – 2008/0028(COD))

Pripravljavka mnenja: Christel Schaldemose

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Tokrat Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov že drugič obravnava predlog Komisije o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom. Pripravljavka mnenja priznava, da je prejšnji odbor vložil veliko dela v mnenje, ki ga je pripravila Bernadette Vergnaud. Odločila se je, da ne bo odprla Pandorine skrinjice in ne bo vložila številnih novih predlogov sprememb. Namesto tega je sklenila, da bo vključila glavni del mnenja, ki je dobil večino glasov v prejšnjem odboru. Odločitev je bila sprejeta na podlagi dejstva, da je prejšnji odbor opravil ogromno delo in da je potreben kompromis za oblikovanje trajnostnega označevanja živil v Evropi.

Pripravljavka mnenja ugotavlja, da je bila razprava o označevanju živil pomembno vprašanje med kampanjo za spomladanske za volitve v Evropski parlament. Zaradi tega je treba obravnavati nekatere pomisleke v predlogu Komisije. Namen tega mnenja je isti kot pri mnenju, ki ga je Bernadette Vergnaud pripravila februarja 2009. Potrošniki morajo imeti možnost, da na podlagi informacij izberejo neko živilo. Ta ozaveščena odločitev bi med drugim pripomogla k reševanju vedno večjih težav glede debelosti v Evropi.

Informacije o živilih morajo zato natančno navesti vsebino določenega živila, ki ga potrošnik želi kupiti, obenem pa omogočiti hiter pregled, ali je živilo z vidika zdrave prehrane primerno ali ne. Zaradi tega se je pripravljavka mnenja odločila, da bo vključila številne predloge sprememb iz mnenja prejšnjega odbora.

Pripravljavka mnenja je kot glavno točko ohranila obvezno vsebino v označbi hranilne vrednosti, kot je priporočil prejšnji odbor. Vključila je osem pomembnih hranilnih snovi (vse so navedene na 100 g ali 100 ml), ki morajo biti v istem vidnem polju na embalaži. Ni pa nujno, da so navedene v glavnem vidnem polju na sprednji strani embalaže. Pripravljavka mnenja predlaga, da bi na sprednji strani embalaže omogočili hiter pregled. Zaradi tega meni, da bi bilo energijsko vrednost (kalorično vrednost) primerno navesti na sprednji strani embalaže. Ta podatek bi dopolnili z barvno kodo, iz katere bi bilo razvidno, ali je energijska vrednost živila velika, srednja ali majhna.

Drugi dodatek je povezan s predlogom pripravljavke mnenja, da bi morale biti označene vse vrste alkohola. Alkohol vsebuje veliko kalorij, ki lahko izrazito vplivajo na dnevno porabo energije. Pripravljavka mnenja ugotavlja, da bi morali imeti potrošniki te informacije na voljo v istem času, ko analizirajo podatke o živilu.

Dobro obveščen in bolje izobražen potrošnik je tudi bolj odgovoren do svojega zdravja. Pripravljavka mnenja je prepričana, da bo izboljšanje informacij o živilih bistven element za evropske potrošnike v njihovem vsakdanjem življenju, ko se ozaveščeno odločajo o nakupu.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10) Obstaja javni interes za povezavo med prehrano in zdravjem ter izbiro ustrezne prehrane, ki ustreza potrebam posameznika. Komisija v Beli knjigi o strategiji za Evropo glede vprašanj v zvezi s prehrano, prekomerno telesno težo in debelostjo ugotavlja, da je označevanje hranilne vrednosti pomembno orodje za obveščanje potrošnikov o sestavi živil ter jim pomaga, da lahko izbirajo na podlagi informacij. Strategija potrošniške politike EU 2007–2013 poudarja, da je omogočanje izbire potrošnikom na podlagi informacij bistveno za učinkovito konkurenco in blaginjo potrošnikov. Poznavanje osnovnih načel prehranjevanja in ustrezne informacije o hranilni vrednosti na živilih lahko znatno prispevajo k temu, da se potrošnikom omogoči izbira živil na podlagi informacij.

(10) Obstaja javni interes za povezavo med prehrano in zdravjem ter izbiro ustrezne prehrane, ki ustreza potrebam posameznika. Komisija v Beli knjigi o strategiji za Evropo glede vprašanj v zvezi s prehrano, prekomerno telesno težo in debelostjo ugotavlja, da je označevanje hranilne vrednosti eden od načinov obveščanja potrošnikov o sestavi živil ter jim pomaga, da lahko izbirajo na podlagi informacij. Izobraževalne in informativne kampanje držav članic so pomemben mehanizem za izboljšanje razumevanja informacij o hrani pri potrošnikih. Strategija potrošniške politike EU 2007–2013 poudarja, da je omogočanje izbire potrošnikom na podlagi informacij bistveno za učinkovito konkurenco in blaginjo potrošnikov. Poznavanje osnovnih načel prehranjevanja in ustrezne informacije o hranilni vrednosti na živilih lahko znatno prispevajo k temu, da se potrošnikom omogoči izbira živil na podlagi informacij.

Obrazložitev

Izboljšanja prehranjevanja in razumevanja prehrambenih lastnosti živil pri potrošnikih ni mogoče doseči samo z označevanjem. Potrošniki še vedno ne razumejo nekaterih informacij na oznakah, zato je nujno, da se države članice bolj potrudijo z informacijskimi kampanjami, s katerimi bi se razumevanje pri potrošnikih izboljšalo.

Predlog spremembe  2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15) Pravila Skupnosti se morajo uporabljati samo za podjetja, katerih koncept vključuje določeno stalnost dejavnosti in določeno stopnjo organizacije. Operacije, kot so občasno ravnanje, streženje in prodajanje živil, ki ga izvajajo posamezniki na prireditvah, kot so dobrodelne prireditve ali sejmi in srečanja lokalnih skupnosti, niso zajete v področje uporabe te uredbe.

(15) Pravila Skupnosti se morajo uporabljati samo za podjetja, katerih koncept vključuje določeno stalnost dejavnosti in določeno stopnjo organizacije. Operacije, kot so občasna dobava živil tretjim osebam, streženje in prodajanje živil, ki ga izvajajo posamezniki, na primer na dobrodelnih prireditvah ali sejmih in srečanjih lokalnih skupnosti, pa tudi prodaja živil v različnih oblikah neposrednega trženja kmetijskih proizvodov, niso zajete v področje uporabe te uredbe.

Obrazložitev

Pomembna je dobava živil tretjim osebam, ne ravnanje z njimi; izogniti se je treba podvajanju. Kmetijska podjetja, ki se ukvarjajo z neposrednim trženjem (prodaja na kmetiji, tržnici, ulici, od vrat do vrat) bi z zahtevami o izpolnjevanju določb te uredbe preobremenili. Ker je neposredno trženje živil zanje pomemben vir dohodka, bi moralo biti izvzeto iz te uredbe.

Mala in srednje velika podjetja v sektorju tradicionalne živilske proizvodnje proizvajajo izdelke, ki niso predpakirani in so namenjeni za neposredno prodajo potrošnikom. Pri tem še ni standardiziranih postopkov, sestavine pa se vsakodnevno spreminjajo. Upoštevati je treba tudi, da živilska obrt ohranja regionalne specialitete ter vzdržuje ustvarjalnost in inovativnost, s čimer zagotavlja raznolikost ponudbe. Zato je pomembno, da so ti izdelki izvzeti iz obveznosti označevanja.

Predlog spremembe  3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(19) Vendar je treba nove zahteve po obveznih informacijah o živilih oblikovati le, če in kadar je to potrebno, v skladu z načeli subsidiarnosti, sorazmernosti in trajnosti.

(19) Vendar je treba nove zahteve po obveznih informacijah o živilih oblikovati le, če in kadar je to potrebno, v skladu z načeli subsidiarnosti, sorazmernosti, preglednosti in trajnosti.

Obrazložitev

Da bi ostali v skladu s sedanjimi cilji EU glede v celoti delujočega notranjega trga, je bistveno, da se vse nove zahteve sporočijo vsem udeležencem in da jih ti temeljito preučijo, kar bi zagotovilo njihovo upravičenost in preprečilo oviranje prostega pretoka blaga.

Predlog spremembe  4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 21

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(21) Da se prepreči razdrobljenost predpisov o odgovornosti nosilcev živilske dejavnosti v zvezi z informacijami o živilih, je primerno, da se na tem področju pojasnijo odgovornosti nosilcev živilske dejavnosti.

(21) Da se prepreči razdrobljenost predpisov o odgovornosti nosilcev živilske dejavnosti v zvezi z informacijami o živilih, je primerno, da se na tem področju pojasnijo odgovornosti nosilcev živilske dejavnosti. Nosilci živilske dejavnosti, ki so odgovorni za maloprodajo ali distribucijske dejavnosti, ki ne vplivajo na informacije o živilih, ne glede na člen 19 Uredbe (ES) št. 178/2002 nemudoma ukrepajo, kadar ugotovijo, da informacije niso v skladu z določbami te uredbe.

Obrazložitev

Pojasniti je treba, v katerih okoliščinah so nosilci živilske dejavnosti, ki ne vplivajo na informacije o živilih, odgovorni za skladnost z zahtevami te uredbe. Pomembno je tudi izrecno navesti, da določbe člena 8 ne zmanjšajo obveznosti iz člena 19 Uredbe (ES) št. 178/2002, ki jih morajo spoštovati prodajalci na drobno.

Predlog spremembe  5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 23

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(23) Za upoštevanje sprememb in razvoja na področju informacij o živilih je treba oblikovati določbe za pooblastitev Komisije, da spremeni seznam obveznih informacij z dodajanjem ali odstranitvijo podatkov, in za možnost razpoložljivosti nekaterih podatkov prek drugih sredstev. Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi morajo olajšati pravočasne in ustrezne spremembe zahtev po informacijah o živilih.

(23) Za upoštevanje sprememb in razvoja na področju informacij o živilih je treba oblikovati določbe za pooblastitev Komisije, da spremeni seznam obveznih informacij z dodajanjem ali odstranitvijo podatkov, in za možnost razpoložljivosti nekaterih podatkov prek drugih sredstev. Javna posvetovanja z vsemi zainteresiranimi stranmi morajo olajšati pravočasne in ustrezne spremembe zahtev po informacijah o živilih.

Obrazložitev

Vsaka sprememba seznama zahtev glede obveznega označevanja močno vpliva na industrijo hrane in pijače. Zato je pomembno, da je iz zakonodaje jasno razvidno, da se je treba ob uvajanju novih zahtev pri označevanju posvetovati z vsemi zainteresiranimi stranmi, kar bi zagotovilo preglednost postopka, udeleženci pa bi lahko izrazili svoje mnenje.

Predlog spremembe  6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 25

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(25) Označbe na živilih morajo biti jasne in razumljive za pomoč potrošnikom, ki želijo več informacij pri izbiri živil in prehrane. Študije kažejo, da je čitljivost pomembna za povečanje možnosti vpliva informacij na označbah na uporabnike in da je majhnost črk eden glavnih vzrokov za nezadovoljstvo potrošnikov v zvezi z označbami na živilih.

(25) Označbe na živilih morajo biti jasne in razumljive za pomoč potrošnikom, ki želijo več informacij pri izbiri živil in prehrane. Študije kažejo, da je čitljivost pomembna za povečanje možnosti vpliva informacij na označbah na uporabnike, zato je treba dejavnike, kot so velikost, pisava, barva in kontrast črk obravnavati skupaj, da bi zagotovili zadovoljstvo potrošnikov v zvezi z označbami na živilih.

Obrazložitev

Čitljivost oznak je bistvena za potrošnike in bi morala soditi med zahteve tudi v novi uredbi. Vendar je treba pri ocenjevanju jasnosti oznak upoštevati številne dejavnike, ne samo velikost črk.

Predlog spremembe  7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 27 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(27a) V skladu s predhodno resolucijo Evropskega parlamenta, mnenjem Evropskega-socialnega odbora*, delom Komisije in zaskrbljenostjo splošne javnosti nad škodljivimi učinki alkohola, zlasti pri mladih in ranljivih potrošnikih, Komisija skupaj z državami članicami pripravi opredelitev pijač alkopop, ki so namenjene zlasti mladim. Zaradi svoje alkoholne narave morajo zanje veljati strožje zahteve označevanja, v trgovino pa morajo biti jasno ločene od brezalkoholnih pijač.

* UL C 77, 31.3.2009, str. 73.

Predlog spremembe  8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 28

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(28) Prav tako je potrošnikom pomembno zagotoviti informacije o drugih alkoholnih pijačah. Posebna pravila Skupnosti že obstajajo za označevanje vina. Uredba Sveta (ES) št. 1493/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za vino določa izčrpen sklop tehničnih standardov, ki v celoti zajemajo vse enološke prakse, metode proizvodnje ter načine predstavitve in označevanja vin, kar zagotavlja, da so zajete vse stopnje verige ter da so potrošniki zaščiteni in ustrezno informirani. Ta zakonodaja zlasti natančno in izčrpno opisuje snovi, ki se bodo najverjetneje uporabljale v proizvodnem postopku, skupaj s pogoji za njihovo uporabo prek pozitivnega seznama enoloških praks in obdelav, pri čemer je vsakršna praksa, ki ni vključena v seznam, prepovedana. Zato je vino na tej stopnji primerno izvzeti iz obveznosti navedbe sestavin in označbe hranilne vrednosti. Za pivo in žgane pijače iz člena 2(1) Uredbe (ES) št. […] Evropskega parlamenta in Sveta z dne […] o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1576/8922 ter z namenom zagotoviti skladen pristop in skladnost s pogoji, določenimi za vino, se uporabljajo iste izjeme. Vendar bo Komisija pripravila poročilo po petih letih od začetka veljavnosti te uredbe in lahko po potrebi predlaga posebne zahteve v okviru te uredbe.

(28) Prav tako je potrošnikom pomembno zagotoviti informacije o alkoholnih pijačah. Posebna pravila Skupnosti že obstajajo za označevanje vina. Uredba Sveta (ES) št. 1493/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za vino določa izčrpen sklop tehničnih standardov, ki v celoti zajemajo vse enološke prakse, metode proizvodnje ter načine predstavitve in označevanja vin, kar zagotavlja, da so zajete vse stopnje verige ter da so potrošniki zaščiteni in ustrezno informirani. Ta zakonodaja zlasti natančno in izčrpno opisuje snovi, ki se bodo najverjetneje uporabljale v proizvodnem postopku, skupaj s pogoji za njihovo uporabo prek pozitivnega seznama enoloških praks in obdelav, pri čemer je vsakršna praksa, ki ni vključena v seznam, prepovedana. Zato je vino na tej stopnji primerno izvzeti iz obveznosti navedbe sestavin in označbe hranilne vrednosti. Za pivo, likerska, peneča in aromatizirana vina ter podobne proizvode, pridobljene iz sadja, razen grozdja, sadna piva in žgane pijače iz člena 2(1) Uredbe (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač2 ter mešane alkoholne pijače in z namenom zagotoviti skladen pristop in skladnost s pogoji, določenimi za vino, bi se morale uporabljati iste izjeme. Vendar bo Komisija pripravila poročilo po petih letih od začetka veljavnosti te uredbe in lahko po potrebi predlaga posebne zahteve v okviru te uredbe.

2 UL L [ …], […], str.[…].

2 UL L 39, 13.2.2008, str. 16.

Obrazložitev

Zaradi pojasnitve bi bilo treba navesti tudi likerska, peneča in aromatizirana vina ter podobne proizvode, proizvedene iz sadja razen grozdja ter sadna piva. Vino, pivo in žgane pijače so zajete že v prejšnjih ureditvah EU, mešane alkoholne pijače pa ne. Dandanes je mešane alkoholne pijače pač težko razvrstiti, tako da bi morale biti zaenkrat izvzete, vendar zajete v poročilu Komisije.

Predlog spremembe  9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 29

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(29) Navedba države izvora ali kraja porekla živila je obvezna, kadar koli je verjetno, da bo pomanjkanje teh informacij potrošnika zavedlo glede prave države izvora ali kraja porekla navedenega izdelka. V drugih primerih je odločitev o navedbi države izvora ali kraja porekla prepuščena nosilcem živilske dejavnosti. V vsakem primeru navedba države izvora ali kraja porekla potrošnika ne sme zavajati in mora temeljiti na jasno opredeljenih merilih, ki zagotavljajo enake konkurenčne pogoje za industrijo in izboljšujejo potrošnikovo razumevanje informacij v zvezi z državo izvora ali krajem porekla živila. Takšna merila se ne smejo uporabljati za navedbe, povezane z imenom ali naslovom nosilca živilske dejavnosti.

(29) Za zagotovitev popolne preglednosti in sledljivosti mora biti za vse meso obvezna navedba države izvora ali kraja porekla. V vsakem primeru navedba države izvora ali kraja porekla potrošnika ne sme zavajati in mora temeljiti na jasno opredeljenih merilih, ki izboljšujejo potrošnikovo razumevanje informacij v zvezi z državo izvora ali krajem porekla živila. Takšna merila se ne smejo uporabljati za navedbe, povezane z imenom ali naslovom nosilca živilske dejavnosti.

Obrazložitev

Da se zagotovi preglednost, morajo potrošniki vedeti, iz katere države izvira meso.

Predlog spremembe  10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 36

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(36) V izogib nepotrebnim obremenitvam industrije je nekatere kategorije živil, ki niso predelane ali za katere informacije o hranilni vrednosti niso odločilen dejavnik za potrošnikovo odločitev, primerno izvzeti iz obveznosti označevanja hranilne vrednosti, razen če je obveznost zagotavljanja takšnih informacij določena v drugi zakonodaji Skupnosti.

(36) Da ne bi po nepotrebnem obremenjevali proizvajalce živil in trgovce, je nekatere kategorije živil, ki niso predelana ali za katere informacije o hranilni vrednosti niso odločilen dejavnik za potrošnikovo odločitev za nakup oziroma pri katerih je zunanja embalaža premajhna, da bi lahko zahtevali obvezno označevanje, primerno izvzeti iz obveznosti označevanja hranilne vrednosti, razen če je obveznost zagotavljanja takšnih informacij določena v drugi zakonodaji Skupnosti.

Obrazložitev

Ne bi bilo prav, da bi bilo treba zgolj zaradi obsežnih predpisov o označevanju v prihodnje povečati embalažo živil. To bi povzročilo več odpadne embalaže, lahko pa tudi povečanje obrokov ali zavajajoče veliko embalažo, ki bi bila deloma prazna.

Predlog spremembe  11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 37

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(37) Zagotovljene informacije morajo biti glede na sedanjo raven znanja o prehrani preproste in lahko razumljive, ker to ustreza povprečnemu potrošniku in izpolnjuje namene informiranja, zaradi katerega je bilo označevanje uvedeno. Raziskave so pokazale, da so informacije v osrednjem vidnem polju ali na sprednji strani embalaže koristne za potrošnike pri odločanju o nakupu. Zaradi zagotavljanja, da lahko potrošniki pri kupovanju živil brez težav vidijo bistvene informacije o hranilni vrednosti, morajo biti takšne informacije v osrednjem vidnem polju na oznaki.

(37) Zagotovljene informacije morajo biti glede na sedanjo raven znanja o prehrani preproste in lahko razumljive, ker to ustreza povprečnemu potrošniku in izpolnjuje namene informiranja, zaradi katerega je bilo označevanje uvedeno. Raziskave so pokazale, da so informacije v osrednjem vidnem polju ali na sprednji strani embalaže koristne za potrošnike pri odločanju o nakupu. Zaradi zagotavljanja, da lahko potrošniki pri kupovanju živil brez težav vidijo bistvene informacije o hranilni vrednosti, mora biti energijska vrednost (kalorična vrednost) navedena v 100g ali 100ml v osrednjem vidnem polju na sprednji strani embalaže. Vendar bi bilo treba vse informacije o hranilni vrednosti (s ponovljeno energijsko vrednostjo) umestiti skupaj v osrednje vidno polje na embalaži.

Obrazložitev

Zaželeno je, da so obvezne in prostovoljne informacije o hranilni vrednosti predstavljene v istem vidnem polju – kot veljavna zakonodaja predpisuje za označbo hranilne vrednosti – saj bi potrošnike zmedlo, če bi morali posamezne informacije o hranilni vrednosti iskati na različnih delih embalaže.

Predlog spremembe  12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 38

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(38) Nedavni razvoj v zvezi z navajanjem hranilne vrednosti, razen na 100 g/100 ml/obrok, nekaterih držav članic in organizacij v živilskem sektorju kaže, da so takšne sheme potrošnikom všeč, ker lahko z njimi hitreje sprejemajo odločitve na podlagi informacij. Vendar v vsej Skupnosti ni dokazov o tem, kako povprečen potrošnik razume in uporablja drugače navedene informacije. Zato je primerno, da se omogočita razvoj različnih shem in nadaljevanje raziskav o razumevanju potrošnikov v različnih državah članicah, da se lahko po potrebi uvedejo usklajene sheme.

(38) Nedavni razvoj v zvezi z navajanjem hranilne vrednosti, razen na 100 g/100 ml/obrok, nekaterih držav članic in organizacij v živilskem sektorju kaže, da so takšne sheme potrošnikom všeč, ker se lahko z njimi hitro odločajo. Vendar v vsej Skupnosti ni znanstvenih dokazov o tem, kako povprečen potrošnik razume in uporablja drugače navedene informacije. Zaradi primerljivosti izdelkov v različno veliki embalaži je zato smiselno, da je še naprej obvezno navajanje hranilne vrednosti na 100 g/100 ml. Primerno je tudi, da se omogočijo raziskave o razumevanju potrošnikov, tako da se lahko po potrebi uvedejo usklajene sheme.

Obrazložitev

Podatki o energijski in hranilni vrednosti za 100 gramov ali 100 mililitrov omogočajo potrošnikom primerjavo med proizvodi, zato bi morala biti ta informacija obvezna. Vse druge informacije so prostovoljne, tako da lahko proizvajalci izbirajo, kaj je za njihov izdelek ustrezno.

Predlog spremembe  13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 41

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(41) Države članice morajo še naprej imeti možnost, odvisno od lokalnih dejanskih razmer in okoliščin, da lahko določijo pravila o zagotavljanju informacij v zvezi z živili, ki niso predpakirana. Čeprav je v takšnih primerih zahteva potrošnika po drugih informacijah omejena, so informacije o možnih alergenih zelo pomembne. Dokazi kažejo, da je mogoče večino primerov alergij na živila izslediti nazaj do živila, ki ni predpakirano. Zato je treba potrošniku vedno zagotoviti takšne informacije.

(41) Države članice morajo še naprej imeti možnost, odvisno od lokalnih dejanskih razmer in okoliščin, da lahko določijo pravila o zagotavljanju informacij v zvezi z živili, ki niso predpakirana, ter predpakiranimi živili in obroki, ki jih lokalna maloprodajna podjetja ali obrati javne prehrane proizvajajo in neposredno dobavljajo končnemu potrošniku. Čeprav je v takšnih primerih zahteva potrošnika po drugih informacijah omejena, so informacije o možnih alergenih zelo pomembne. Dokazi kažejo, da je mogoče večino primerov alergij na živila izslediti nazaj do živila, ki ni predpakirano. Zato je treba potrošniku takšne informacije vedno priskrbeti na mestu, kjer se ta živila kupijo ali zaužijejo.

Obrazložitev

Predpakirana živila majhnih maloprodajnih prodajalcev ali obratov javne prehrane so proizvedena na nestandarden način, zato se lahko recepti in sestavine pogosto razlikujejo. Za te vrste živili je nemogoče določiti natančno oznako hranljivosti. Poleg tega bi to bila preveč zamudna in predraga naloga za ta podjetja. Pomembno je, da se ta živila izvzamejo iz zahteve za oznako hranljivosti na splošno ali z omogočanjem državam članicam, da imajo pravico postaviti pravila za te kategorije, kot je že bilo določeno za živila, ki niso predpakirana.

Predlog spremembe  14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 49 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(49a) Proizvodi tradicionalne živilske obrti in sveži proizvodi iz trgovine z živili na drobno, ki se proizvedejo in prodajo na istem kraju, lahko vsebujejo snovi, ki pri občutljivih ljudeh povzročajo alergične ali druge reakcije. Ker pa se v neposrednem stiku s potrošnikom prodajajo ravno proizvodi, ki niso predpakirani, je treba ustrezne informacije zagotoviti na primer v pogovoru ob prodaji ali z jasno vidnim napisom na kraju prodaje ali z razstavljenim informacijskim materialom.

Obrazložitev

V primeru proizvodov, ki niso predpakirani, bi bilo skoraj nemogoče zagotoviti obsežno označevanje alergenov za vse proizvode, obenem pa bi se zlasti mala in srednja podjetja znašla v precej slabšem konkurenčnem položaju ter bi se jim povečali tudi stroški. Poleg tega v prostorih z omejenimi možnostmi za ločeno predelavo ni mogoče izključiti možnosti kontaminacije.

Predlog spremembe  15

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Ta uredba se uporablja za vse stopnje živilske verige, kadar dejavnosti živilske dejavnosti zadevajo zagotavljanje informacij o živilih potrošnikom.

3. Ta uredba se uporablja za vse stopnje živilske verige, kadar gre za zagotavljanje informacij o živilih končnim potrošnikom.

Uredba se uporablja za vsa živila, ki so namenjena končnemu potrošniku, vključno z živili, ki jih dostavljajo obrati javne prehrane, in živili za dobavo obratom javne prehrane.

Uredba se uporablja za vsa predpakirana živila, ki so namenjena za dobavo končnemu potrošniku, vključno z živili, ki jih dostavljajo obrati javne prehrane, in živili za dobavo obratom javne prehrane.

 

Uredba se ne uporablja za živila, ki se pakirajo neposredno na kraju prodaje pred predajo končnemu potrošniku, z izjemo pravil, določenih v prilogi III k tej uredbi.

Obrazložitev

Ravno za trgovino z živili je značilno, da se izdelki pakirajo na kraju prodaje za takojšnjo prodajo končnemu potrošniku. Tako se izdelki v dobro potrošnikov (da lahko hitreje opravijo nakupe in lažje ravnajo z izdelki) vnaprej razdelijo v porcije (namazi) ali zavijejo v folijo (sendviči). Izdelki, ki so pakirani malo pred prodajo, bi morali biti praviloma izvzeti iz področja uporabe te uredbe, saj jih nikakor ni mogoče enačiti z industrijsko predpakiranimi izdelki.

Predlog spremembe  16

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 4 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Komisija do ...* objavi celosten in obnovljen seznam zahtev za označevanje, določene v posebni zakonodaji Unije, ki se uporablja za posebna živila. Komisija najpozneje ... ** Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o skladnosti posebnih zahtev za označevanje s to uredbo. Komisija poročilu po potrebi priloži ustrezen predlog.

 

___________

*

** 18 mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

Obrazložitev

Poenostavitev je med glavnimi cilji tega predloga. Preveč evropskih direktiv in uredb, ki so sektorsko omejene, vsebuje določbe o označevanju. Treba je vse zbrati, preveriti njihovo doslednost pri skladnosti s splošnimi načeli in omogočiti lahek dostop vsem akterjem in zainteresiranim stranem v prehrambeni verigi do te ogromne količine zahtev, ob tem pa upoštevati vse morebitne neskladnosti s splošnimi pravili.

Predlog spremembe  17

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2 – točka (e a) (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ea) „nepredpakirano živilo“ pomeni živilo, ki se končnemu potrošniku ponudi naprodaj brez embalaže in se zapakira šele ob prodaji končnemu potrošniku, ter živila in sveže proizvode, ki so predpakirani na kraju prodaje za neposredno prodajo; ta točka velja v skladu s prilogo III k tej uredbi;

Obrazložitev

V trgovinah so živila ponujena naprodaj predpakirana in ponavadi zraven pultov, ob katerih strežejo prodajalci, da se preprečijo dolge čakalne vrste potrošnikov pri pultu. V primeru živil, pakiranih v skladu s posameznimi željami potrošnikov, je v praksi nemogoče zagotoviti istih informacij, ki so obvezne za predpakirane proizvode, in sicer zaradi raznolikosti proizvodov, ki se lahko prodajajo, ter zato, ker se proizvajajo ročno in ker se izbor proizvodov v prodaji razlikuje od dneva do dneva.

Predlog spremembe  18

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2 – točka s

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(s) „datum minimalnega roka trajanja živila“ je datum, do katerega to živilo ohrani svoje značilne lastnosti, kadar je pravilno shranjeno;

(s) „datum minimalnega roka trajanja živila“ je datum, do katerega to živilo ohrani svoje značilne lastnosti, kadar je shranjeno, kot je označeno;

Obrazložitev

Datum minimalnega roka trajanja živila je treba obravnavati v povezavi z označenimi pogoji shranjevanja. Nosilec živilske dejavnosti je dolžan določiti in označiti datum minimalnega roka trajanja v povezavi s pogoji za shranjevanje. Poleg tega je treba na istem mestu označiti tudi datum uporabe.

Predlog spremembe  19

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2 – točka t a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ta) „imitacija živila“ pomeni živilo, ki po videzu spominja na neko drugo živilo in pri katerem je običajno uporabljena sestavina v celoti ali deloma nadomeščeno z drugo;

Obrazložitev

Z vedno večjo uporabo imitacij živil se zavaja potrošnike, v katerih so običajne sestavine nadomeščene s cenejšimi nadomestki.

Predlog spremembe  20

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2 – točka t b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(tb) „datum proizvodnje“ pomeni datum, ko živilo postane opisani proizvod.

Obrazložitev

Da bi izboljšali informacije za potrošnike, je treba opredeliti datum proizvodnje. Predlagana opredelitev je enaka tisti v kodeksu (CODEX STAN 1-1985).

Predlog spremembe  21

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Kadar zakonodaja o informacijah o živilih določi nove zahteve, se upoštevajo potrebe po prehodnem obdobju po začetku veljavnosti novih zahtev, v katerem se lahko živila z oznakami, ki niso v skladu z novimi zahtevami, dajo v promet in se zaloge takšnih živil, ki so bila dana v promet pred iztekom prehodnega obdobja, še naprej prodajajo, dokler se ne porabijo.

3. Kadar zakonodaja o informacijah o živilih določi nove zahteve, se odobri prehodno obdobje po začetku veljavnosti novih zahtev, v katerem se lahko živila z oznakami, ki niso v skladu z novimi zahtevami, dajo v promet in se zaloge takšnih živil, ki so bila dana v promet pred iztekom prehodnega obdobja, še naprej prodajajo, dokler se ne porabijo.

Obrazložitev

Da se olajša nemoteno delovanje notranjega trga in zmanjša količina odpadne embalaže, je ob uvedbi novih zahtev za označevanje naravno, da se zagotovi prehodno obdobje.

Predlog spremembe  22

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – točka a b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ab) z opisom ali slikovnimi predstavitvami na embalaži, ki bi potrošnika opozarjale na nek izdelek ali sestavino, čeprav bi bila to dejansko imitacija živila oziroma nadomestek sestavine, ki se za ta izdelek običajno uporablja. V takih primerih mora biti na embalaži izdelka vidno navedeno „imitacija“ ali „proizvedeno z (navedba nadomestne sestavine) namesto z (navedba nadomeščene sestavine)“.

 

Določeno živilo, ki je imitacija ali vsebuje nadomestno sestavino se, če je to mogoče, loči od drugih živil na kraju prodaje.

Obrazložitev

Vedno pogosteje se tržijo imitacije živil, npr. iz rastlinske maščobe proizvedeni siri. Ugotavljamo tudi, da so včasih sestavine, uporabljene za pripravo nekega proizvoda, deloma nadomeščene s cenejšimi nadomestki. Potrošnik tega večinoma ne more ugotoviti. Zaradi preglednosti bi bilo treba uvesti ustrezno označevanje.

Predlog spremembe  23

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – točka (c a) (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ca) glede slikovnih predstavitev, ki potrošnika zavajajo o pravi naravi ali izvoru živila;

Obrazložitev

Podobe in grafika ne smejo biti uporabljeni tako, da bi namerno zavajali potrošnika o pravem izvoru proizvoda. Oglaševanje ali prostovoljno naveden informacije ne bi smele zasenčiti ali uničiti obveznih informacij.

Predlog spremembe  24

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Nosilci živilske dejavnosti pri dejavnostih pod svojim nadzorom ne spremenijo informacij, ki spremljajo živilo, če bi takšne spremembe zavajale končnega potrošnika ali drugače znižale raven varstva potrošnikov, zlasti v zvezi z zdravjem.

2. Nosilci živilske dejavnosti pri dejavnostih pod svojim nadzorom ne spremenijo informacij, ki spremljajo živilo, če bi takšne spremembe zavajale končnega potrošnika ali drugače znižale raven varstva potrošnikov, zlasti v zvezi z zdravjem, in njihovo možnost odločanja na podlagi informacij.

Obrazložitev

Ta zahteva ne bi smela biti omejena zgolj na vprašanja varovanja zdravja.

Predlog spremembe  25

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Nosilci živilske dejavnosti, ki prvič dajejo na trg živila, namenjena za ponudbo končnemu potrošniku ali obratom javne prehrane, zagotovijo prisotnost in točnost informacij o živilih v skladu z veljavno zakonodajo o informacijah o živilih.

3. Nosilci živilske dejavnosti, ki prvič dajejo na trg Unije živila, namenjena za ponudbo končnemu potrošniku ali obratom javne prehrane, zagotovijo prisotnost in točnost informacij o živilih v skladu z veljavno zakonodajo o informacijah o živilih.

Obrazložitev

Beseda „trg“ se lahko napačno razume (na primer svetovni trg). Zato je pomembno opredeliti, da gre tu za notranji trg EU.

Predlog spremembe  26

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Nosilci živilske dejavnosti, ki so odgovorni za maloprodajo ali distribucijske dejavnosti, ki ne vplivajo na informacije o živilih, delujejo s potrebno skrbnostjo, da v mejah svojih zadevnih dejavnosti zagotovijo upoštevanje veljavnih zahtev po informacijah o živilih, zlasti tako, da ne dobavljajo živil, za katere na podlagi informacij, ki jih imajo kot strokovnjaki, vedo ali menijo, da niso skladna z zahtevami.

4. Nosilci živilske dejavnosti, ki so odgovorni za maloprodajo ali distribucijske dejavnosti, ki ne vplivajo na informacije o živilih, v mejah svojih zadevnih dejavnosti ne dobavljajo živil, za katere na podlagi informacij, ki jih imajo kot strokovnjaki ali ki jim jih posredujejo njihovi dobavitelji, vedo, da niso skladna s to uredbo.

Obrazložitev

Distributerji ne morejo biti v celoti in vnaprej odgovorni za informacije, označene na proizvodih, ki ne nosijo njihovega imena.

Predlog spremembe  27

Predlog uredbe

Člen 9 - odstavek 1 - uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. V skladu s členi 10 do 34 in ob upoštevanju izjem iz tega poglavja je obvezna navedba naslednjih podatkov:

1. V skladu s členi 10 do 34 in ob upoštevanju izjem iz tega poglavja, poglavja V in poglavja VI, je obvezna navedba naslednjih podatkov:

Obrazložitev

Sklicevanje na poglavje V in VI pojasnjuje, da za nepredpakirana živila niso zahtevane vse obvezne navedbe in da za živila, ki so označena prostovoljno, zahteve iz poglavja IV veljajo samo, če so navedene prostovoljne informacije. Nosilcu živilske dejavnosti, ki prostovoljno navede informacije o hranilni vrednosti, naj ne bi bilo treba navajati drugih informacij, ki bi se jih običajno zahtevalo za predpakirana živila, vendar je to pri nepredpakiranih živilih brezpredmetno. Poleg tega bi moral imeti nosilec živilske dejavnosti možnost, da se odloči, kako bo navedel to informacijo.

Predlog spremembe  28

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

a) ime živila;

(a) ime, pod katerim se izdelek prodaja;

Obrazložitev

-          Odstavek 1(a)-(h): Jezikovna prilagoditev v skladu s sedanjo terminologijo v direktivi o označevanju 2000/13/ES (prim. člen 3: "ime, pod katerim se izdelek prodaja", "neto količina").

Predlog spremembe  29

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) sestavine iz Priloge II, ki povzročajo alergije ali preobčutljivost, in katera koli snov, dobljena iz njih;

(c) sestavine iz Priloge II, ki povzročajo alergije ali preobčutljivost, in katera koli snov, dobljena iz njih, z ustreznim upoštevanjem posebnih določb za nepredpakirana živila;

Obrazložitev

V besedilu Komisije v povezavi s členom 13(4) so v obveznost označevanja alergenov vključena tudi nepredpakirana živila. Zahteva za označevanje alergenov za nepredpakirana živila bi pomenila sistematično označevanje alergenov, da bi preprečili vsakršno možnost navzkrižne kontaminacije. Vendar se zdi, da bi združenjem alergikov bolj ustrezala obveznost, da se informacije navedejo v prodajnem prostoru z razstavljenim informacijskim materialom.

Predlog spremembe  30

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f) datum minimalnega roka trajanja ali datum uporabe;

(f) datum minimalnega roka trajanja ali pri živilih, ki so z mikrobiološkega stališča hitro pokvarljiva, datum uporabe;

Predlog spremembe  31

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1 – točka f a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(fa) datum proizvodnje;

Obrazložitev

Da bi bil dosežen namen predpisov (zagotoviti potrošnikom ustrezne informacije o živilih, ki jih uživajo, da bodo lahko izbirali na podlagi informacij), je bistveno, da je potrošnik obveščen o datumu proizvodnje.

Predlog spremembe  32

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1 – točka h

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(h) ime ali naziv podjetja in naslov proizvajalca, pakirnice ali prodajalca s sedežem v Skupnosti;

(h) ime ali naziv podjetja in naslov proizvajalca, pakirnice, prodajalca, uvoznika ali po potrebi nosilca živilske dejavnosti, pod imenom ali nazivom podjetja, katerega živilo se trži;

Obrazložitev

Treba je zagotoviti obvezno navedbo imena ali naziv podjetja in naslov proizvajalca v Skupnosti, ki je prvi dal izdelek na trg Skupnosti. Zato je treba predvideni seznam razširiti in natančneje določiti.

Predlog spremembe  33

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1 – točka (i)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(i) država izvora ali kraj porekla v primerih, kadar bi pomanjkanje teh podatkov lahko bistveno zavedlo potrošnika glede prave države izvora ali kraja porekla živila, zlasti če bi informacije, priložene živilu, ali oznaka kot celota sicer pomenile, da ima živilo drugačno državo izvora ali kraj porekla; v takšnih primerih je navedba v skladu s pravili iz člena 35(3) in (4) ter pravili, določenimi v skladu s členom 35(5);

(i) država izvora ali kraj porekla neobdelanih živil in mesa, vključno z ribami in lupinarji, v skladu z veljavnimi predpisi v zvezi z govedino;

Obrazložitev

Da se zagotovi preglednost, morajo potrošniki vedeti, iz katere države izvira meso. Kraj vzreje živali in kraj pakiranja mesa sta bistveni sestavini, da lahko potrošnik sprejme odločitev na podlagi informacij.

Predlog spremembe  34

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Komisija lahko spremeni seznam obveznih podatkov iz odstavka 1. Navedeni ukrepi, katerih namen je sprememba nebistvenih elementov te uredbe z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 49(3).

črtano

Obrazložitev

Glede na velik pomen te določbe Komisiji ne bi smela biti podeljena izključna pristojnost, kar zadeva spremembo seznama obveznih podatkov.

Predlog spremembe  35

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Komisija lahko spremeni Prilogo III. Navedeni ukrepi, katerih namen je sprememba nebistvenih elementov te uredbe z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 49(4).

črtano

Obrazložitev

Spremembe obveznega označevanja niso nebistveni deli uredbe, ki bi se sprejeli s postopkom komitologije. To je obveznost zakonodajalca.

Predlog spremembe  36

Predlog uredbe

Člen 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 9 ne posega v natančnejše določbe Skupnosti v zvezi s težo in količino.

Člen 9 ne posega v natančnejše določbe Skupnosti v zvezi s težo in količino. Upoštevajo se določbe Direktive 2007/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o določitvi predpisov v zvezi z nazivnimi količinami predpakiranih proizvodov1.

 

_________

 

1 UL L 247, 21.9.2007, str. 17.

Obrazložitev

Za lažjo berljivost uredbe je treba dodati sklic na direktivo 2007/45/ES o določitvi predpisov v zvezi z nazivnimi količinami predpakiranih proizvodov.

Predlog spremembe  37

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Komisija lahko določi razpoložljivost nekaterih obveznih podatkov s pomočjo drugih sredstev, razen na embalaži ali oznaki, pod pogojem, da so izpolnjeni glavna načela in zahteve iz poglavja II te uredbe. Navedeni ukrepi, katerih namen je sprememba nebistvenih elementov te uredbe z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 49(3).

črtano

Obrazložitev

Navedba obveznih podatkov je jedro uredbe. Načina, na katerega se podatki navajajo, ni mogoče spremeniti z ukrepi, katerih namen je sprememba nebistvenih določb te uredbe.

Predlog spremembe  38

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Za nepredpakirana živila se uporabljajo določbe člena 41.

4. Za nepredpakirana živila, za živila, pakirana na mestu prodaje na zahtevo potrošnika, ali za predpakirana živila za neposredno prodajo, se uporabljajo določbe člena 41.

Obrazložitev

To dopolnilo omogoča pojasnilo, da se člen 13(4) navezuje na člen 41 za vsa živila, ki so neposredno pakirana (živila, pakirana na mestu prodaje), in ne samo za predpakirana živila. Besedilo člena 13(4), ki ga predlaga Komisija, se ne nanaša na neposredno pakirana živila, za katera velja člen 41, na katerega se navezuje člen 13(4).

Predlog spremembe  39

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Brez poseganja v posebno zakonodajo Skupnosti, ki se uporablja za posebna živila v zvezi z zahtevami iz člena 9(1)(a) do (k), so obvezni podatki iz člena 9(1), kadar so navedeni na embalaži ali na oznaki, pritrjeni nanjo, natisnjeni na embalaži ali oznaki z znaki, velikimi najmanj 3 mm, ter so prikazani tako, da je med tiskanim besedilom in ozadjem velik kontrast.

1. Brez poseganja v posebno zakonodajo Skupnosti, ki se uporablja za posebna živila v zvezi z zahtevami iz člena 9(1)(a) do (k), so obvezni podatki iz člena 9(1), kadar so navedeni na embalaži ali na oznaki, pritrjeni nanjo, natisnjeni na embalaži v jasno čitljivem formatu, ki ne dopušča možnosti zavajanja potrošnika. Elementi, ki jih je treba upoštevati pri zagotavljanju čitljivosti informacij o živilu so postavitev besedila, stil, velikost in barva črk, barva ozadja, embalaža in tisk ter vidljivost z razdalje in pod kotom.

Obrazložitev

Vse informacije na oznaki bi morale biti za potrošnike lahko vidne, jasno čitljive in nezavajajoče, da mu omogočijo sprejemanje odločtiev, na podlagi informacij.

Predlog spremembe  40

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a. Obvezni podatki iz člena 9(1) so prikazani tako, da je med tiskanim besedilom in ozadjem velik kontrast, ter so dobro vidni, jasno berljivi in neizbrisljivi. Elementi, ki jih je treba upoštevati pri zagotavljanju čitljivosti informacij o živilu so postavitev besedila, stil in vrsta črk. Oglaševanje na embalaži ne sme zakrivati obveznih informacij.

Predlog spremembe  41

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Podatki iz člena 9(1)(a), (e) in (k) so prikazani v istem vidnem polju.

2. Podatki iz člena 9(1)(a), (e) in (k) in člena 9(1)(c), (f), (g) in (j) so prikazani v istem vidnem polju.

Obrazložitev

Vse informacije v zvezi z zdravjem bi morale biti prikazane v istem vidnem polju (alergeni, rok uporabe, pogoji shranjevanja in navodila za uporabo).

Predlog spremembe  42

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) Komisija lahko sprejme podrobna pravila v zvezi s prikazom obveznih podatkov in razširitvijo zahtev iz odstavka 2 na dodatne obvezne podatke za posebne kategorije ali vrste živil iz členov 10 in 38. Navedeni ukrepi, katerih namen je sprememba nebistvenih elementov te uredbe z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 49(3).

črtano

Obrazložitev

Ta odstavek bi Komisiji podelil preširoke pristojnosti, saj nikakor ne zadeva „nebistvenih elementov“.

Predlog spremembe  43

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Najmanjša dovoljena velikost črk iz odstavka 1 se ne uporablja v primeru embalaže ali posod, katerih največja površina je manjša od 10 cm2.

4. Najmanjša dovoljena velikost črk iz odstavka 1 se ne uporablja v primeru embalaže ali posod, katerih največja površina je manjša od 50 cm2.

Predlog spremembe  44

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Odstavek 2 se ne uporablja v primeru živil iz člena 17(1) in (2).

5. Odstavek 2 se ne uporablja v primeru živil iz člena 17(1) in (2). Za te embalaže ali posode se lahko v državah članicah z več uradnimi jeziki sprejmejo posebne nacionalne določbe.

Predlog spremembe  45

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Brez poseganja v člen 9(2) se obvezne informacije o živilih navedejo v jeziku, ki ga potrošniki držav članic, v katerih se živilo trži, zlahka razumejo.

1. Brez poseganja v člen 9(2) se obvezne informacije o živilih navedejo v jeziku, ki ga zlahka razumejo vsi potrošniki držav članic, v katerih se živilo trži, vključno s slepimi ali slabovidnimi.

Obrazložitev

V skladu s členom 56a direktive 2004/27/ES (ki spreminja direktivo 2001/83/ES), morajo biti zdravila obvezno označena v Braillovi pisavi, navodila za uporabo zdravil pa morajo biti v obliki, ki je primerna za slepe in slabovidne. Ker živila, ki vsebujejo alergenske sestavine, lahko povzročijo resne težave tistim, ki ne vejo, da jih vsebujejo, je treba obvezno uporabo Braillove pisave razširiti na seznam sestavin v živilih.

Predlog spremembe  46

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Pri embalažah ali posodah, katerih največja površina je manjša od 10 cm2, je obvezna navedba podatkov iz člena 9(1)(a), (c), (e) in (f) na embalaži ali oznaki. Podatki iz člena 9(1)(b) se zagotovijo z drugimi sredstvi ali so na voljo na zahtevo potrošnika.

2. Pri embalažah ali posodah, katerih največja površina je manjša od 50 cm2, je obvezna navedba podatkov iz člena 9(1)(a), (c), (e) in (f) na embalaži ali oznaki. Podatki iz člena 9(1)(b) se zagotovijo z drugimi sredstvi ali so na voljo na zahtevo potrošnika.

Predlog spremembe  47

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 3 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1a. Podatki iz členov 9 in 29 niso obvezni za živila, ki niso predpakirana, vključno z živili iz obratov javne prehrane iz člena 2(2)(d) z izjemo člena 9(1)(c) in priloge III.

Obrazložitev

Mandatory particulars and content (art 9 and article 29) should not apply to non pre-packed food or for mass caterers (restaurants, canteens, schools and hospitals). The amount of small and middle sized enterprises supplying non pre-packed food is high and labelling should, through the perspective of lowering costs and bureaucracy, not be mandatory for this category of suppliers. Also the procedures are most often not standardised: ingredients change on a daily basis. It should also be borne in mind that the traditional food production sector is particularly responsible for preserving regional specialities, for creativity and for innovation and thus ensures the diversity of the products available. It is therefore important to exclude these producers from the nutrition declaration requirement. Any ingredient listed in Annex II causing allergies or intolerances, and any substance derived there from should not be included in this exception.

Predlog spremembe  48

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Ime živila je njegovo pravno ime. Če tega imena ni, je ime živila njegovo običajno ime, ali če običajnega imena ni ali se ne uporablja, se navede opisno ime živila.

1. Ime živila je njegovo zakonsko predpisano ime. Če tega imena ni, je ime živila njegovo običajno ime, ali če običajnega imena ni ali se ne uporablja, se navede opisno ime živila.

Obrazložitev

Jezikovna prilagoditev glede na doslej uporabljeno terminologijo v direktivi o označevanju 2000/13/ES.

Predlog spremembe  49

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Vse sestavine iz Priloge II ali vse snovi, ki izvirajo iz sestavin iz navedene priloge, za katere veljajo izjeme iz navedene priloge, se navedejo na oznaki z natančnim sklicevanjem na ime sestavine.

1. Vse sestavine iz Priloge II ali vse snovi, ki izvirajo iz sestavin iz navedene priloge, za katere veljajo izjeme iz navedene priloge, se navedejo na oznaki z natančnim sklicevanjem na ime sestavine ali snovi, ki povzroča alergije ali preobčutljivost.

Obrazložitev

Označevanje snovi, ki povzroča alergije ali preobčutljivost namesto sestavine, ki vsebuje to snov, je jasnejše in bolj učinkovito.

Predlog spremembe  50

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 1 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

ba) živilo ni predpakirano, na kraju prodaje pa je vidno navedeno, da:

 

– potrošniki lahko pridobijo informacije o alergenih snoveh neposredno v brošurah, ki se nahajajo na prodajnih mestih in tudi v pogovoru s prodajalcem;

 

– so potrošniki obveščeni, da možnost navzkrižne kontaminacije ni izključena;

Obrazložitev

Information concerning potential allergens is very important for allergic persons in connection with food which is not pre-packed, i.e. in a bakery or in a mass catering. But far-reaching allergy labelling for non pre-packed products is virtually impossible to provide. It would place small and medium-sized undertakings at a considerable competitive disadvantage and increase their costs. In addition, the possibility of cross-contamination cannot be excluded in premises where the area available for processing is limited. Therefore, the retailer of non pre-packed food can choose the method of informing the customer i.e. through a sales talk, by a clear sign, in a menu or via a hand-out.

Predlog spremembe  51

Predlog uredbe

Člen 24 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) v enotah za merjenje prostornine pri tekočinah;

(a) v enotah za merjenje prostornine pri tekočinah v smislu Direktive Sveta št. 85/339/EGS z dne 27. junija 1985 o posodah za tekočine za prehrano ljudi1;

 

__________

 

1 UL L 176, 6.7.1985, str. 18.

Obrazložitev

Jezikovna prilagoditev glede na doslej uporabljeno terminologijo v direktivi o označevanju 2000/13/ES. Ker v praksi pri določenih živilih sedaj ni pravno jasne ločnice med "trden" in "tekoč" (na primer pri kečapu, omakah, majonezi, sladoledu, začimbah), je treba odstavek 1 natančneje opredeliti.

Predlog spremembe  52

Predlog uredbe

Člen 25 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Ustrezen datum se navede v skladu s Prilogo IX.

2. Ustrezen datum se enostavno najde in ni skrit. Navede se torej:

 

Datum minimalne trajnosti:

 

Pred datumom se navede naslednje besedilo:

 

– „Uporabno najmanj do [datum]“, kadar se datum navede z dnevom,

 

– „Uporabno najmanj do konca [mesec]“ v vseh drugih primerih.

Obrazložitev

Zaradi večje jasnosti je treba Prilogo IX vključiti v zakonodajno besedilo. Izraz „uporabno najmanj do...“ je treba razlagati v skladu z nacionalno zakonodajo ali z nacionalnimi zakonsko nezavezujočimi sporazumi. Črta se odstopanje od navedbe minimalnega roka trajanja za posamezne porcije sladoleda. Posamezne obroke je mogoče vzeti iz embalaže ali kompleta, v katerem se prodajajo, zato je nujno, da je na vsakem obroku, ki ga je mogoče ločiti, označen minimalni rok trajanja.

Predlog spremembe  53

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Označba hranilne vrednosti vključuje (v nadaljnjem besedilu „obvezna označba hranilne vrednosti“):

1. Obvezna označba hranilne vrednosti vključuje (v nadaljnjem besedilu „obvezna označba hranilne vrednosti“):

Predlog spremembe  54

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) energijsko vrednost;

(a) energijsko vrednost (kalorično vrednost);

Predlog spremembe  55

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

b) količine maščob, nasičenih maščobnih kislin, ogljikovih hidratov, pri čemer je posebej označena vsebnost sladkorjev, in soli.

b) količine beljakovin, ogljikovih hidratov, maščob, pri čemer je posebej označena vsebnost nasičenih maščobnih kislin, vlaknin, sladkorjev, in soli.

Obrazložitev

Pomembno je, da obvezna označba hranilne vrednosti vključuje najpomembnejše hranilne vrednosti (beljakovine, ogljikove hidrate - sladkorje, maščobe, nasičene maščobne kisline, vlaknine in sol), kot je bilo predhodno določeno z veljavno zakonodajo (Direktiva 90/496/EGS). Informacija o hranilnih vrednostih se ne sme osredotočiti samo na hranilne snovi, ki bi lahko bile problematične, tako da se jih posebej poudari, saj zdrava prehrana zahteva uravnotežen vnos vseh sestavin.

Predlog spremembe  56

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ba) količine nasičenih maščobnih kislin, transmaščob, vlaknin in beljakovin.

Predlog spremembe  57

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Ta odstavek se ne uporablja za vino, kot je opredeljeno v Uredbi Sveta (ES) št. 1493/1999, pivo in žgane pijače iz člena 2(1) Uredbe (ES) št. […] Evropskega parlamenta in Sveta z dne […] o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1576/89. Komisija pripravi poročilo po [petih letih od začetka veljavnosti te uredbe] v zvezi z uporabo tega odstavka o teh izdelkih, temu poročilu pa lahko priloži posebne ukrepe za določitev pravil za obvezno navedbo hranilne vrednosti za te izdelke. Navedeni ukrepi, katerih namen je sprememba nebistvenih elementov te uredbe z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 49(3).

Ta odstavek se ne uporablja za vino ali vinske proizvode, kot je opredeljeno v členu 1(1) Uredbe (ES) št. 479/2008 in v členu 2(1) Uredbe (ES) št. 1601/1991, podobne proizvode, pridobljene iz sadja, razen grozdja, jabolčni in hruškov mošt, pivo in žgane pijače iz člena 2(1) Uredbe (ES) št. 110/2008 ter druge alkoholne pijače. Komisija pripravi poročilo po [petih letih od začetka veljavnosti te uredbe] v zvezi z uporabo tega odstavka o teh izdelkih, temu poročilu pa lahko priloži posebne akte za določitev pravil za obvezno navedbo hranilne vrednosti za te izdelke. Navedeni akti, katerih namen je sprememba nebistvenih elementov te uredbe z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Obrazložitev

Preden se uvede označevanje sestavin ali hranilne vrednosti za alkoholne pijače, ki se ne uživajo zaradi hranilne vrednosti, je treba razčistiti vrsto temeljnih vprašanj. Poleg tega uredbe št. 479/2008, 1601/91 in 110/2008 določajo načine za predstavitev in označevanje vin in žganih pijač. Ravno tako omogočajo opredelitev izvedbenih predpisov s posebnim postopkom komitologije. Zaradi doslednosti je treba te določbe ohraniti.

Predlog spremembe  58

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 2 – točka f in g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f) prehranske vlaknine;

črtano

(g) beljakovine;

 

Predlog spremembe  59

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 2 – točka (g a) (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ga) holesterol,

Obrazložitev

Za potrošnika je lahko koristno, če je ločeno od maščob navedena tudi vsebnost holesterola.

Predlog spremembe  60

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Komisija lahko sezname iz odstavkov 1 in 2 spremeni. Navedeni ukrepi, katerih namen je sprememba nebistvenih elementov te uredbe z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 49(3).

črtano

Obrazložitev

Menimo, da to ni nebistveno. Sprememba seznama hranil bo imela občutne posledice, zato menimo, da mora biti zanjo pristojen zakonodajalec.

Predlog spremembe  61

Predlog uredbe

Člen 30 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Navedene vrednosti so, glede na posamezen primer, povprečne vrednosti, ki temeljijo na:

4. Navedene vrednosti so povprečne vrednosti ob izteku minimalnega roka trajanja, ki ustrezno temeljijo na:

(a) proizvajalčevi analizi živila ali

(a) proizvajalčevi analizi živila ali or

(b) izračunu iz znanih ali dejanskih povprečnih vrednosti uporabljenih sestavin ali

(b) izračunu iz znanih dejanskih ali povprečnih vrednosti uporabljenih sestavin ali or

(c) izračunu iz splošno veljavnih in sprejetih podatkov.

(c) izračunu iz splošno veljavnih in sprejetih podatkov.

Pravila za izvajanje označbe energijske vrednosti in hranilnih snovi v zvezi z natančnostjo navedenih vrednosti, kot so razlike med navedenimi vrednostmi ter vrednostmi, ugotovljenimi pri uradnih pregledih, se določijo v skladu s postopkom iz člena 49(2).

Pravila za izvajanje označbe energijske vrednosti in hranilnih snovi v zvezi z natančnostjo navedenih vrednosti, kot so razlike med navedenimi vrednostmi ter vrednostmi, ugotovljenimi pri uradnih pregledih, se določijo po tem, ko je Agencija za varnost hrane podala mnenje, v skladu s postopkom iz člena 49(2).

Obrazložitev

Zaradi pravne varnosti je treba v pravnem besedilu natančno opredeliti, da povprečne vrednosti veljajo do preteka minimalnega roka trajanja. Naravni ali dodani vitamini in minerali se namreč razgrajujejo in spreminjajo. Tako se lahko na primer precej vitamina C v minimalnem času trajanja proizvoda na naraven način razgradi (odvisno od pogojev skladiščenja, sončne svetlobe itd.). Poleg tega je količina hranilnih snovi v proizvodu različna tudi glede na letino ali sorto, zato je treba čim prej določiti vseevropska pravila zaokroževanja in tolerančne vrednosti hranilnih snovi.

Predlog spremembe  62

Predlog uredbe

Člen 31 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Količina energije in hranilnih snovi iz odstavka 1 se izrazi na 100 g ali na 100 ml ali, v skladu s členom 32(2) in (3), na obrok.

2. Količina energije in hranilnih snovi ali njihovih sestavnih delov iz odstavka 1 se izrazi na 100 g ali na 100 ml.

 

 

 

Če je živilo predpakirano kot posamezen obrok, se količina energije in hranilnih snovi izrazi na obrok.

 

Če so informacije navedene na porcijo, se navede število porcij v embalaži.

 

Obroki so lahko označeni z besedo „obrok“.

Obrazložitev

Da bi potrošniki lahko primerjali različna živila iste kategorije, ne glede na velikost ali vsebino embalaže, je bistveno, da se vedno označijo energetska vrednost in hranila na 100 g ali 100 ml. Poleg tega je mogoče izraziti količine na obrok, če proizvajalec to želi.

Predlog spremembe  63

Predlog uredbe

Člen 31 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Obvezna označba hranilne vrednosti se izrazi, kot je primerno, v odstotkih referenčnih vnosov iz dela B Priloge XI v razmerju do vrednosti na 100 g ali na 100 ml ali na obrok. Kadar je označba za vitamine in minerale na voljo, je prav tako izražena kot odstotek referenčnih vnosov iz točke 1 dela A Priloge XI.

3. Označba hranilne vrednosti za energijsko vrednost, vsebnost maščob, nasičenih maščobnih kislin in soli se lahko dodatno, izrazi, kot je primerno, v odstotkih referenčnih vnosov iz dela B Priloge XI v razmerju do vrednosti na 100 g ali na 100 ml ali v skladu s členom 31(2) na obrok. Kadar je označba za vitamine in minerale na voljo, je prav tako izražena kot odstotek referenčnih vnosov iz točke 1 dela A Priloge XI.

Obrazložitev

Predlog spremembe je treba brati v povezavi s poročevalčevim predlogom spremembe 135, v katerem se zavzema za enotne navedbe obrokov. Označevanju samo z absolutnimi podatki na 100g oziroma 100 ml je treba dodati označevanje v odstotkih, da bi ponazorili, kaj pomeni zaužitje proizvoda glede na dnevne potrebe ter tako potrošniku ponudili dodatno informacijo, saj mnogo potrošnikov glede na absolutne podatke ne more presoditi, ali so navedene vrednosti visoke ali nizke.

Predlog spremembe  64

Predlog uredbe

Člen 31 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Označba poliolov in/ali škroba in označba vrste maščobnih kislin, razen obvezne označbe nasičenih maščobnih kislin iz člena 29(1)(b), je navedena v skladu z delom B Priloge XIII.

4. Označba poliolov in/ali škroba in označba vrste maščobnih kislin, razen obvezne označbe nasičenih maščobnih kislin in transmaščob iz člena 29(1)(b), je navedena v skladu z delom B Priloge XIII.

Obrazložitev

Transmaščobe so poleg nasičenih maščob del obvezne označbe hranilne vrednosti, zato jih je treba črtati s seznama podrobnosti, ki se navajajo prostovoljno.

Predlog spremembe  65

Predlog uredbe

Člen 32 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Poleg označbe hranilne vrednosti na 100 g ali 100 ml iz člena 31(2) se lahko navedejo informacije za obrok, ki je določen na oznaki, pod pogojem, da je navedeno število obrokov, vsebovanih v embalaži.

1. Razen označevanja hranilne vrednosti na 100 g ali 100 ml se lahko označevanje hranilne vrednosti izrazi na obrok, pod pogojem, da je opredeljena količina obroka.

Obrazložitev

Jezikovna prilagoditev angleškemu besedilu („in addition“). Da bi preprečili zavajanje potrošnikov, je treba omogočiti označevanje hranilne vrednosti na obrok, če je količina obroka jasno označena na izdelku. Dodatne informacije o številu obrokov, vsebovanih v embalaži, se navedejo prostovoljno.

Predlog spremembe  66

Predlog uredbe

Člen 32 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Označba hranilne vrednosti je lahko navedena le za obrok, če je živilo predpakirano v embalaže za posamezen obrok.

2. Označba hranilne vrednosti je lahko navedena le za obrok, če je živilo očitno predpakirano v embalaže za posamezen obrok ali za več obrokov enake velikosti.

Obrazložitev

Za živila, za katera je jasno razvidno, da so predpakirana kot en ali več posameznih obrokov enake velikosti, mora veljati isto kot za predpakirane izdelke v posameznih obrokih.

Predlog spremembe  67

Predlog uredbe

Člen 32 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Navedbo hranilne vrednosti samo za obrok za živila, pakirana v embalaži z več obroki živila, ki ni predpakirano v posamezne obroke, določi Komisija. Navedeni ukrepi, katerih namen je sprememba nebistvenih elementov te uredbe z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 49(3).

3. Komisija določi navedbo hranilne vrednosti v glavnem vidnem polju za element iz člena 29(1)(a) samo za obrok za živila, ki jih odstavek 2 ne navaja. Navedeni akti, katerih namen je sprememba nebistvenih elementov te uredbe z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije do konca prehodnega obdobja.

Obrazložitev

V nekaterih primerih bi bilo za potrošnike tudi koristno, če bi bila energijska vrednost navedena na obrok. Vendar pa mora biti opredelitev velikosti obrokov usklajena tako, da omogoča preprosto primerjavo med različnimi znamkami istega izdelka.

Predlog spremembe  68

Predlog uredbe

Člen 33

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Poleg oblik navedbe iz člena 31(2) in (3) se označba hranilne vrednosti lahko predloži v drugih oblikah navedbe, če so izpolnjene naslednje osnovne zahteve:

1. Poleg oblik navedbe iz člena 31(2) in (3) se označba hranilne vrednosti lahko predloži v grafičnih oblikah navedbe, če so izpolnjene naslednje osnovne zahteve:

(a) cilj oblike navedbe potrošniku olajšati razumevanje prispevka ali pomembnosti živila za energetsko in hranilno vsebino prehrane in

(a) cilj oblike navedbe je potrošniku olajšati razumevanje prispevka ali pomembnosti živila za energetsko in hranilno vsebino prehrane in

(b) temelji na usklajenih referenčnih vnosih, ali če teh ni, na splošno sprejetih znanstvenih nasvetih glede vnosa energijskih ali hranilnih snovi ter

(b) temelji na referenčnih vnosih, navedenih v prilogi XI, del B, na 100 g ali 100 ml. Če je proizvod predpakiran kot posamezen obrok ali če je dobavljen v količinah, manjših od 100 g/ml, zadostuje navedba po obroku, ki se nanaša na dobavljeno količino. Če ni referenčnih vnosov, oznaka hranilne vrednosti temelji na splošno sprejetih znanstvenih nasvetih glede vnosa energijskih ali hranilnih snovi ter

(c) je podprta z dokazi o razumevanju in uporabi navedbe informacij pri povprečnem potrošniku.

(c) je podprta z dokazi o razumevanju in uporabi navedbe informacij pri povprečnem potrošniku.

2. Takšne dodatne oblike navedbe iz odstavka 1 se določijo v nacionalni shemi iz člena 44.

2. Vzorčne grafične predstavitve so prikazane v prilogi XIII, del Ca.

Obrazložitev

Grafična predstavitev lahko bistveno izboljša potrošnikovo razumevanje označbe hranilne vrednosti.

Predlog spremembe  69

Predlog uredbe

Člen 34 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Podatki iz člena 31(2) v zvezi z obvezno označbo hranilne vrednosti se vključijo v osrednje vidno polje na oznaki. Po potrebi so navedeni skupaj v jasni obliki v naslednjem vrstnem redu: energijska vrednost, nasičenih maščobnih kislin, ogljikovih hidratov, pri čemer je posebej označena vsebnost sladkorjev, in soli.

1. Podatki iz člena 31(2) v zvezi z obvezno označbo hranilne vrednosti so prikazani v istem vidnem polju na oznaki. Po potrebi so navedeni skupaj v jasni obliki v naslednjem vrstnem redu: energijska vrednost, beljakovine, ogljikovi hidrati, maščobe, pri čemer je posebej označena vsebnost nasičenih maščobnih kislin, vlaknine, sladkorji in sol.

Obrazložitev

Da bi lahko potrošniki na hitro opazili energijsko vrednost izdelka, bi ta morala biti navedena na sprednji strani embalaže. S tem potrošniki dobijo celovitejše informacije, je pa tudi koristno, da potrošniki vse informacije, ki jih potrebujejo za ozaveščeno izbiro, najdejo v istem vidnem polju.

Predlog spremembe  70

Predlog uredbe

Člen 34 – odstavek 2 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Kadar ta označba hranilne vrednosti ni v osrednjem vidnem polju, se navede v obliki tabele s poravnanimi številkami, če prostor to dopušča. Kadar prostor tega ne dopušča, se označba navede v linearni obliki.

črtano

Predlog spremembe  71

Predlog uredbe

Člen 34 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Kadar je energetska vrednost ali količina hranilnih snovi v proizvodu zanemarljiva, se lahko označba hranilne vrednosti o navedenih elementih nadomesti z izjavo, kot je „Vsebuje zanemarljivo količino ...“, v neposredni bližini označbe hranilne vrednosti.

4. Kadar je energetska vrednost ali količina hranilnih snovi v proizvodu zanemarljiva, označba hranilne vrednosti o navedenih elementih ni obvezna, razen v primeru alergenov.

Predlog spremembe  72

Predlog uredbe

Člen 34 – odstavek 4 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Kadar je energijska vrednost ali količina ene ali več hranilnih snovi v proizvodu enaka nič, se lahko označba hranilne vrednosti za te elemente nadomesti z navedbo „Ne vsebuje ...“ v neposredni bližini označbe hranilne vrednosti, če obstaja.

Predlog spremembe  73

Predlog uredbe

Člen 35 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Brez poseganja v označevanje v skladu s posebno zakonodajo Skupnosti se odstavka 3 in 4 uporabljata, kadar se država izvora ali kraj porekla živila navede prostovoljno, da se potrošnike obvesti, da živilo izvira ali ima poreklo v Evropski skupnosti ali v dani državi ali kraju.

2. Brez poseganja v označevanje v skladu s posebno zakonodajo Skupnosti, natančneje v Uredbo Sveta (ES) št. 509/2006 z dne 20. marca 2006 o zajamčenih tradicionalnih posebnostih kmetijskih proizvodov in živil1, Uredbo Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila2, Uredbo Sveta (ES) št. 479/2008 z dne 29. aprila 2008 o skupni ureditvi trga za vino3, Uredbo (EC) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač4 in Uredbo Sveta (EGS) št. 1601/91 z dne 10. junija 1991 o določitvi splošnih pravil za opredelitev, opis in predstavitev aromatiziranih vin, aromatiziranih pijač na osnovi vina in aromatiziranih mešanih pijač iz vinskih proizvodov5, se odstavka 3 in 4 uporabljata, kadar se država izvora ali kraj porekla živila navede prostovoljno, da se potrošnike obvesti, da živilo izvira ali ima poreklo v Evropski skupnosti ali v dani državi ali kraju.

 

1 UL L 93, 31.3.2006, str. 1.

2 UL L93, 31.3.2006, str. 12.

3 UL L 148, 6.6.2008, str. 1.

4 UL L 39, 13.2.2008, str. 16.

5 UL L 149, 14.6.1991, str. 1.

Obrazložitev

Pomembno je pojasniti točno področje uporabe odstavka 2. Zdi se, da je cilj Komisije izvzeti proizvode z geografskimi označbami iz označevanja izvora. Obstaja pet uredb, ki vključujejo geografsko označevanje, ki jih je treba navesti.

Predlog spremembe  74

Predlog uredbe

Člen 35 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a. Določbe iz člena 14 se ne uporabljajo za prostovoljno navedene informacije, vsekakor pa morajo biti te informacije jasno čitljive.

Predlog spremembe  75

Predlog uredbe

Člen 35 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Kadar država izvora ali kraj porekla živila ni enaka ali enak državi ali kraju njegove(-ih) osnovne(-ih) sestavin(-e), se navede tudi država izvora ali kraj porekla navedene(-ih) sestavin(-e).

3. Kadar država izvora ali kraj porekla živila ni enaka ali enak državi ali kraju njegove(-ih) osnovne(-ih) sestavin(-e), se navede tudi država izvora ali kraj porekla navedene(-ih) sestavin(-e), razen za proizvode, katerih sestavin ni treba navesti, v skladu s členom 20 Uredbe.

Obrazložitev

Treba je spremeniti odstavek 3, da bi ohranili doslednost besedila, s tem da se navede, da odstavek 3 ne velja za kategorije proizvodov, za katere velja izjema v členu 20(1).

Predlog spremembe  76

Predlog uredbe

Člen 35 – odstavek 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5a. Za viski se vedno označi država izvora, in sicer v glavnem vidnem polju. Če je viski izdelek več kot ene države, morajo biti navedene vse države izvora.

Obrazložitev

Za viski, ki se prodaja v EU, je običajno, da je država porekla označena, in temu podatku potrošniki tudi pripisujejo precejšen pomen. Na nekaterih viskijih država porekla ni označena in so uporabljene druge označbe, ki napeljujejo na to, da izdelek prihaja iz ene od glavnih držav proizvajalk viskija, pa to ne drži. Zato je primerno, da je na vseh viskijih, ki se prodajajo v EU, navedena država porekla, da bi se tako izognili zavajanju potrošnikov.

Predlog spremembe  77

Predlog uredbe

Poglavje VI

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Poglavje črtano

Obrazložitev

Nacionalne določbe so v nasprotju z načelom usklajevanja in prostega pretoka blaga na notranjem trgu.

Predlog spremembe  78

Predlog uredbe

Poglavje VII

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Poglavje črtano

Obrazložitev

Nacionalne določbe so v nasprotju z načelom usklajevanja in prostega pretoka blaga na notranjem trgu.

Predlog spremembe  79

Predlog uredbe

Člen 53 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 17(1) se uporablja od [prvega dne v mesecu 15 let po začetku veljavnosti].

Predlog spremembe  80

Predlog uredbe

Člen 53 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Členi 29 do 34 se uporabljajo od [prvega dne v mesecu tri leta po začetku veljavnosti], razen v primeru živil, ki jih označijo nosilci živilske dejavnosti, ki imajo na datum začetka veljavnosti manj kot 10 zaposlenih ter imajo letni promet in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 2 milijonov EUR, za katera se uporabljajo od [prvega dne v mesecu pet let po začetku veljavnosti]. Člen 14(1) se uporablja od [prvega dne v mesecu 5 let po začetku veljavnosti].

Členi 29 do 34 se uporabljajo od [prvega dne v mesecu tri leta po začetku veljavnosti], razen v primeru živil, ki jih označijo nosilci živilske dejavnosti, ki imajo na datum začetka veljavnosti manj kot 10 zaposlenih ter imajo letni promet in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 2 milijonov EUR, za katera se uporabljajo od [prvega dne v mesecu pet let po začetku veljavnosti]. Člen 14(1) se uporablja od [prvega dne v mesecu 5 let po začetku veljavnosti].

 

Živila, ki so bila dana na trg pred začetkom veljave te uredbe, se lahko tržijo do porabe zalog.

Obrazložitev

Posebne določbe za mala in srednje velika podjetja in število njihovih zaposlenih je treba razširiti, če naj bi bile učinkovite. Za živila, dana na trg pred začetkom veljavnosti uredbe, je treba zagotoviti možnost nadaljnjega trženja do porabe zalog.

Predlog spremembe  81

Predlog uredbe

Člen 53 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Živila, dana na trg pred začetkom veljavnosti te uredbe, ki ne izpolnjujejo njenih zahtev, se smejo na trgu Unije tržiti naprej do porabe zalog.

Predlog spremembe  82

Predlog uredbe

Priloga III – točka 2.3 – desni stolpec

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

„vsebuje vir fenilalanina“

„vsebuje aspartam“

Obrazložitev

Z uporabo običajnega imena namesto strokovnega izraza bi izboljšali razumevanje potrošnika.

Predlog spremembe  83

Predlog uredbe

Priloga III – točka 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5a. POVRŠINSKA OBDELAVA SADJA IN ZELENJAVE

Sadje in zelenjava, ki sta bila po nabiranju površinsko obdelana z aditivi ali pesticidi.

„Površinsko obdelano“

Obrazložitev

Sedanja pravila ne vsebujejo splošne zahteve po informacijah o površinski obdelavi po nabiranju sadja in zelenjave z aditivi ali pesticidi, ki vzdržujejo svežino. To pomeni, da imajo proizvodi drugo obliko „svežine“ od tiste, ki jo pričakuje potrošnik. Potrošniki imajo pravico do informacij glede površinske obdelave živil, ki jih kupujejo.

Predlog spremembe  84

Predlog uredbe

Priloga III – točka 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

5a. Proizvodi iz mesa in perutnine

 

Če se pri proizvodnji piščančjih izdelkov uporabijo goveje ali prašičje beljakovine, je treba to vedno jasno označiti na embalaži.

Obrazložitev

Če se pri proizvodnji piščančjih izdelkov uporabijo goveje ali prašičje beljakovine, morajo biti potrošniki o tem obveščeni. To je za potrošnike bistvena informacija, zlasti za osebe, ki imajo verske zadržke.

Predlog spremembe  85

Predlog uredbe

Priloga IV – alineje 3,4,5 in 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

vode za prehranjevanje ljudi, vključno s tistimi, v katerih so edine dodane sestavine ogljikov dioksid in/ali arome;

- naravne mineralne vode ali druge vode za prehranjevanje ljudi, vključno s tistimi, v katerih so edine dodane sestavine ogljikov dioksid in/ali arome;

zelišča, začimbe ali njihove mešanice;

– zelišča, začimbe, začimbna sredstva in njihove mešanice;

sol in nadomestki soli;

- sol in nadomestki soli;

 

- sladkor;

Obrazložitev

Vode: Člen 28(1), oddelek 3, predloga pravi: „Določbe tega oddelka se ne uporabljajo za živila na področju uporabe naslednje zakonodaje: (b) ... (b) Direktive Sveta 80/777/EGS z dne 15. julija 1980 o približevanju zakonodaje držav članic o izkoriščanju in trženju naravnih mineralnih vod. “ Da bi se izognili nejasnostim, je v Prilogi IV potrebna ena sama izjema, v kateri bodo zajete vse ustekleničene vode, podobno kot v Direktivi 90/496/EGS, člen 1(2).

Zelišča: Pojasnitev.

Sladkor: sladkor je sestavljen iz enega zlahka prepoznavnega hranila, kar potrošnikov ne zavaja.

Predlog spremembe  86

Predlog uredbe

Priloga IV – alinea 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

živila v embalaži ali posodi, katere največja površina je manjša od 25 cm2;

- živila v embalaži ali posodi, katere največja površina je manjša od 75 cm2;

Obrazložitev

Za embalažo s površino, manjšo od 75 cm2, označevanje hranilne vrednosti ne bi smelo biti obvezno.

Predlog spremembe  87

Predlog uredbe

Priloga IV – alinea 16 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

- žvečilni gumi;

Obrazložitev

Izvzeti bi bilo treba tudi izdelke, kot so izbori izdelkov in darilni seti, mešani skupinski paketi in žvečilni gumi.

Predlog spremembe  88

Predlog uredbe

Priloga IV – alinea 17 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

– živila, ki niso predpakirana, vključno z izdelki obratov javne prehrane, namenjena neposrednemu zaužitju.

Obrazložitev

Tudi v podjetjih, ki živila prodajajo na drobno, in živilskopredelovalnih podjetjih, vključno z obrati javne prehrane, proizvajajo izdelke, ki so namenjeni za neposredno prodajo potrošnikom. Pri tem še ni standardiziranih postopkov, sestavine pa se vsakodnevno spreminjajo. Tradicionalna živilska obrt zagotavlja regionalne specialitete ter s tem raznolikost ponudbe. Zato je pomembno, da za te proizvajalce označevanje hranilne vrednosti ni obvezno.

Predlog spremembe  89

Predlog uredbe

Priloga V – del C a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

DEL Ca – URADNO POIMENOVANJE ŽIVIL, KI PO VIDEZU SPOMINJAJO NA NEKO DRUGO ŽIVILO

 

Št.

Razlika v vrsti, kakovosti in sestavi

Ime, pod katerim se izdelek prodaja

 

1.

V primerjavi s sirom, nadomestitev mlečne maščobe z rastlinsko maščobo deloma ali v celoti

Imitacija sira

 

2.

V primerjavi s šunko, spremenjena sestava, ki vsebuje sesekljane sestavine s precej nižjo vsebnostjo mesa;

Imitacija šunke

Obrazložitev

Potrošniki so v svojih pričakovanjih razočarani zaradi vedno večje uporabe imitacije živil, ki vsebujejo cenejše nadomestne sestavine.

Predlog spremembe  90

Predlog uredbe

Priloga VI – del A – točka 5 – leva kolona

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Mešanice začimb ali zelišč, pri čemer nobena sestavina ne prevladuje bistveno v deležu teže.

5. Mešanice in pripravki začimb ali zelišč, pri čemer nobena sestavina ne prevladuje bistveno v deležu teže.

Obrazložitev

Dosedanjo ureditev je treba ohraniti. Prej so bili vključeni tudi pripravki začimb.

Predlog spremembe  91

Predlog uredbe

Priloga VI – del B – točka 1 in 2 – desna kolona

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. „Olje“, skupaj s

1. „Olje“, skupaj s

pridevnikom „rastlinsko“ ali „živalsko“, kot je primerno, ali

pridevnikom „rastlinsko“ ali „živalsko“, kot je primerno, ali

navedbo značilnega rastlinskega ali živalskega izvora.

navedbo značilnega rastlinskega ali živalskega izvora.

Pridevnik „hidrogenirano“ mora spremljati navedbo hidrogeniranega olja, razen če je količina nasičenih maščob in transmaščob vključena v označbo hranilne vrednosti.

Pridevnik „hidrogenirano“ mora spremljati navedbo hidrogeniranega olja.

2. „Maščoba“, skupaj s

2. „Maščoba“, skupaj s

pridevnikom „rastlinsko“ ali „živalsko“, kot je primerno, ali

pridevnikom „rastlinsko“ ali „živalsko“, kot je primerno, ali

navedbo značilnega rastlinskega ali živalskega izvora.

navedbo značilnega rastlinskega ali živalskega izvora.

Pridevnik „hidrogenirano“ mora spremljati navedbo hidrogenirane maščobe, razen če je količina nasičenih maščob in transmaščob vključena v označbo hranilne vrednosti.

Pridevnik „hidrogenirana“ mora spremljati navedbo hidrogenirane maščobe.

Obrazložitev

Znano je, da so transmaščobe škodljive, zato so v več državah prepovedane. Označba njihove prisotnosti mora biti torej obvezna in posebej vidna. Dejstvo, da so vključene v označbo hranilne vrednosti, ne preprečuje, da ne bi bile jasno omenjene tudi med sestavinami.

Predlog spremembe  92

Predlog uredbe

Priloga VI – del B – točka 4 – leva kolona

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Škrobi in škrobi, modificirani s fizikalnim postopkom ali encimi

4. Škrobi, škrobi, modificirani s fizikalnim postopkom ali encimi, pražen ali dekstriniran škrob, modificiran s kislinsko ali alkalno obdelavo in beljen škrob

Obrazložitev

Generično ime „škrob“ je treba dopolniti s poimenovanjem pražen ali dekstriniran škrob, modificiran s kislinsko ali alkalno obdelavo in beljen škrob. Te snovi se v praksi uporabljajo pri proizvodnji živil in se dodajo na seznam sestavin. Direktiva 95/2/ES o aditivih za živila jih izrecno izključuje iz področja uporabe.

Predlog spremembe  93

Predlog uredbe

Priloga VIII – točka 5 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Kadar se trdno živilo pojavlja v tekočem mediju, se prav tako navede odcejena neto teža živila.

5. Kadar se trdno živilo pojavlja v tekočem mediju, se prav tako navede odcejena neto teža živila ob pakiranju.

Obrazložitev

Trdno živilo v tekočem mediju spremeni neto težo od časa proizvodnje do časa prodaje potrošniku, zaradi običajnega medsebojnega vpliva trdnega živila in tekočega medija. Obseg spremembe neto teže je odvisen od vrste okoliščin, npr. časa, temperature ter pogojev prevoza in shranjevanja. Zato bi bilo treba navesti neto težo v času proizvodnje, kadar je proizvajalec živila v celoti odgovoren za proizvod in lahko navede pravilno neto težo.

Predlog spremembe  94

Predlog uredbe

Priloga XI – del A –točka 1 in tabela

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Vitamini in minerali, ki se lahko navedejo, ter njihovi priporočeni dnevni vnosi (PDV)

1. Vitamini in minerali, ki se lahko navedejo, ter njihovi priporočeni dnevni vnosi (PDV)

Vitamin A (µg)

800

Vitamin A (µg)

800

Vitamin D (µg)

5

Vitamin D (µg)

5

Vitamin E (mg)

10

Vitamin E (mg)

12

 

 

Vitamin K (µg)

75

Vitamin C (mg)

60

Vitamin C (mg)

 

80

Tiamin (mg)

1,4

Tiamin (Vitamin B1) (mg)

1,1

Riboflavin (mg)

1,6

Riboflavin (mg)

1,4

Niacin (mg)

18

Niacin (mg)

16

Vitamin B6 (mg)

2

Vitamin B6 (mg)

1,4

Folacin (µg)

200

Folna kislina (µg)

200

Vitamin B12 (µg)

1

Vitamin B 12 (µg)

2,5

Biotin (mg)

0,15

Biotin (µg)

50

Pantotenska kislina (mg)

6

Pantotenska kislina (mg)

6

 

 

Kalij (mg)

2000

 

 

Klorid (mg)

800

Kalcij (mg)

800

Kalcij (mg)

800

Fosfor (mg)

800

Fosfor (mg)

700

Železo (mg)

14

Železo (mg)

14

Magnezij (mg)

300

Magnezij (mg)

375

Cink (mg)

15

Cink (mg)

10

 

 

Baker (mg)

1

 

 

Mangan (mg)

2

 

 

Fluorid (mg)

3,5

 

 

Selen (µg)

55

 

 

Krom (µg)

40

 

 

Molibden (µg)

50

Jod (µg)

150

Jod (µg)

150

Obrazložitev

Vrednosti priporočenih dnevnih vnosov je treba prilagoditi novim referenčnim vrednostim v skladu s spremembami v Direktivi 2008/100/ES o označevanju hranilne vrednosti živil (UL L 285, str. 9).

Predlog spremembe  95

Predlog uredbe

Priloga XII – tabela

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

ogljikovi hidrati (razen poliolov)

4 kcal/g —17 kJ/g

ogljikovi hidrati (razen poliolov)

4 kcal/g

polioli

2,4 kcal/g —10 kJ/g

polioli

2,4 kcal/g

beljakovine

4 kcal/g —17 kJ/g

– beljakovine;

4 kcal/g

maščoba

9 kcal/g —37 kJ/g

maščoba

9 kcal/g

salatrimi

6 kcal/g —25 kJ/g

– salatrimi

6 kcal/g

alkohol (etanol)

7 kcal/g —29 kJ/g

– alkohol (etanol)

7 kcal/g

organska kislina

3 kcal/g —13 kJ/g

– organska kislina

3 kcal/g

Obrazložitev

Izračun z dvema različnima enotama privede do nasprotujočih si rezultatov zaradi neskladnih faktorjev pretvorbe. Ker potrošniki bolje razumejo mersko enoto „kcal“ kot pa „kJ“, je treba navedbo podati samo v „kcal“.

Predlog spremembe  96

Predlog uredbe

Priloga XIII – del A – tabela – prva vrstica

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Energijska vrednost

kJ in kcal

– Energijska vrednost

kcal

Predlog spremembe  97

Predlog uredbe

Priloga XIII – del C a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Del C – GRAFIČNA PREDSTAVITEV HRANILNIH VREDNOSTI

 

Če je hranilna vrednost prikazana tudi grafično, se lahko poleg drugih grafičnih ponazoritev prikaže v eni izmed naslednjih oblik:

 

V obliki valjev

 

100 g vsebuje:

kcal / sladkorji / maščoba / nasičene maščobne kisline / sol

% priporočenega dnevnega vnosa za odraslo osebo

 

V obliki 1 plus 4

 

Različica 1

 

na obrok (obrok = 50 g) energijska vrednost / sladkorji / maščoba / nasičene maščobne kisline / sol

referenčne vrednosti v % dnevnega vnosa

 

 

Različica 2

 

na obrok (obrok = 50 g) energijska vrednost / sladkorji / maščoba / nasičene maščobne kisline / sol

referenčne vrednosti v % dnevnega vnosa

 

Obrazložitev

Predlog spremembe je treba brati v povezavi s predlogom spremembe, ki ga je vložil isti poslanec k členu 33(1). Grafična predstavitev lahko bistveno izboljša potrošnikovo razumevanje označb o hranilni vrednosti.

POSTOPEK

Naslov

Obveščanje potrošnikov o živilih

Referenčni dokumenti

KOM(2008)0040 – C6-0052/2008 – 2008/0028(COD)

Pristojni odbor

ENVI

Mnenje pripravil

       Datum razglasitve na zasedanju

IMCO

19.10.2009

 

 

 

Pripravljavec/-ka mnenja

       Datum imenovanja

Christel Schaldemose

14.9.2009

 

 

Obravnava v odboru

6.10.2009

1.12.2009

25.1.2010

 

Datum sprejetja

23.2.2010

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

21

15

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Pablo Arias Echeverría, Adam Bielan, Cristian Silviu Buşoi, Lara Comi, Anna Maria Corazza Bildt, António Fernando Correia De Campos, Jürgen Creutzmann, Christian Engström, Evelyne Gebhardt, Louis Grech, Iliana Ivanova, Philippe Juvin, Eija-Riitta Korhola, Edvard Kožušník, Kurt Lechner, Toine Manders, Hans-Peter Mayer, Tiziano Motti, Gianni Pittella, Zuzana Roithová, Heide Rühle, Matteo Salvini, Christel Schaldemose, Andreas Schwab, Laurence J.A.J. Stassen, Catherine Stihler, Róża, Gräfin von Thun Und Hohenstein, Kyriacos Triantaphyllides, Emilie Turunen, Bernadette Vergnaud, Barbara Weiler

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Cornelis de Jong, Anna Hedh, Emma McClarkin, Antonyia Parvanova, Konstantinos Poupakis, Oreste Rossi, Anja Weisgerber, Kerstin Westphal

MNENJE Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (29.1.2010)

za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta     o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom
(KOM(2008)0040 – C7‑0000/2009 – 2008/0028(COD))

Pripravljavec mnenja: Marc Tarabella

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Uvod:

Ta nova uredba razveljavlja dve direktivi:

– Direktivo 2000/13/ES o označevanju živil in

– Direktivo 90/496/ES o označevanju hranilne vrednosti živil.

Namen uredbe je oblikovati pravni okvir, ki bi urejal informacije, navedene na živilih. Uredba se je pripravila v okviru splošnega spoznanja o pomembnosti bolj zdrave prehrane. Evropski potrošniki so vedno bolj pozorni na vsebino živilskih proizvodov, k čemur so pripomogle informacijske kampanje, ki so jih organizirale Evropska komisija in države članice. Poleg tega so številne industrijske skupine v odziv na zahteve potrošnikov že izboljšale označevanje.

Uporaba te uredbe bi morala omogočiti, da so potrošnikom na voljo jasne, razumljive in čitljive informacije, s katerimi lahko dobro obveščeno izbirajo živila.

Smernice, ki so predlagane v mnenju Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja

- obvezne informacije o živilih

Poleg obveznih navedb, ki jih je predlagala Komisija, je Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja sprejel kompromisni predlog za obvezno navedbo porekla na nekaterih vrstah proizvodov. Sklic na izvor se ukine: država izvora je lahko tudi država, v kateri je bila opravljena zadnja predelava blaga (Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti). Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja želi, da se na embalaži navede kraj pridelave sadja in zelenjave, kraj ulova rib, kraj rojstva in vzreje živali itd., ne pa države, kjer so bili kuhani ali dimljeni. Zato v tem mnenju raje govori o kraju porekla. Vsak Evropejec mora poznati poreklo živil, ki jih uživa, da se lahko bolj premišljeno odloči (zlasti mora vedeti, ali kupuje lokalna živila ali ne) in določi ekološki odtis živila. Te zahteve po preglednosti in sledljivosti so osnovne pravice potrošnikov. Odbor za kmetijstvo zato zahteva navedbo kraja porekla za nepredelana živila in za živila, ki so sestavljena iz ene same sestavine (slednja so opredeljena kot vsa živila, ki poleg soli, sladkorja, začimb, vode, dodatkov, arom ali encimov vsebujejo eno samo sestavino), pa tudi za osnovne sestavine na podlagi mesa in mlečnih proizvodov iz sestavljenih živil. Poleg tega se pri mesu, razen govedini in teletini, kraj porekla lahko navede kot en sam kraj samo, kadar so živali rojene, vzrejene in zaklane v isti državi ali kraju. V drugih primerih se navedejo informacije o različnih krajih rojstva, vzreje in zakola.

Obvezne informacije morajo biti jasno, čitljivo in razumljivo navedene, da se prepreči zmeda pri potrošnikih. Pravilo, da morajo biti znaki veliki 3 mm, ni ustrezno, saj se bo zaradi tega povečala velikost zavojev, kar bo negativno vplivalo na okolje. Zato odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja predlaga, da se pri navedbi obveznih informacij velikost znakov prilagodi velikosti zavoja, tako da bi bili ti na embalaži z največjo površino med 25 in 100 cm2 ali oznaki te velikosti veliki najmanj 1 mm, na embalaži s površino nad 100 cm2 ali oznaki te velikosti pa najmanj 1,2 mm. Poleg tega je treba zagotoviti velik kontrast med natisnjenim besedilom in ozadjem.

Zaradi razumljivosti oznak in večje učinkovitosti te uredbe je treba uvesti programe obveščanja in usposabljanja na evropski ravni. Evropski potrošniki morajo izpopolniti znanje o tej temi, da bi lahko izbirali živila na podlagi dobre obveščenosti. V nekaterih državah se izvajajo izobraževalni programi za odrasle, kot so na primer večerni tečaji, pa tudi vzgojni programi za otroke od najmlajših let dalje. V nekaterih belgijskih šolah delujejo „odbori za zdravje“, ki združujejo učitelje, vzgojitelje in kuharje, ki spodbujajo uporabo zdravih proizvodov in uravnoteženo prehranjevanje. Te programe je treba spodbujati po vsej Evropi, da bi potrošnikom omogočili dostop do bolj zdrave in uravnotežene prehrane. Združenja, ki si za to prizadevajo, je treba podpreti in okrepiti, saj so bistveni posredniki pri ozaveščanju evropskih državljanov.

Če Evropska komisija odobri prenos nekaterih obveznih informacij z drugimi sredstvi in ne z oznako, se za to lahko uporabijo nove informacijske in komunikacijske tehnologije. Potrošniki bi obvezne informacije lahko dobili na primer prek elektronskih naprav v trgovinah ob samem nakupu.

- obvezna označba hranilne vrednosti

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja meni, da je za večjo obveščenost potrošnikov pri obvezni označbi hranilne vrednosti nujno treba dodati sintetične transmaščobe, beljakovine in vlaknine. Razlikovati je treba tudi med naravnimi in dodanimi sladkorji. Nasprotuje pa vsakemu novemu dodajanju informacij, saj je razumljivo, da preveč informacij informacijo izniči.

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja je spremenil predlog Komisije tudi glede prikaza obvezne označbe hranilne vrednosti. Zahteva označevanje energijske vrednosti v kcal spodaj desno na sprednji strani embalaže, preostanek označb hranilne vrednosti pa v celoti v istem vidnem polju, v obliki tabele na enem mestu.

- alkoholne pijače

Alkoholne pijače v predloge niso vključene, ker vsebujejo alkohol. Označevanje teh proizvodov na način, ki bi lahko zavajal potrošnike ali spodbujal neustrezno uživanje, bi bilo napačno. Prav tako bi bilo neprimerno, da bi bili ti predlogi diskriminatorni in bi izkrivljali konkurenco med konkurenčnimi izdelki. V prvotnem predlogu Komisije velja za vino, pivo in žgane pijače petletno izvzetje iz obveznosti navedbe obveznih informacij. Zaradi večje pravičnosti Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja predlaga, da bi bile izvzete vse alkoholne pijače (to so pijače, ki vsebujejo več kot 1,2 volumenskega odstotka alkohola), razen mešanih pijač, ki vsebujejo alkohol, t. i. pijače alkopop. Te pijače zavajajo mlade potrošnike, ker vsebujejo veliko alkohola, katerega okus je prikrit s sladko gazirano vodo, zato ne smejo biti izvzete. Na njih morajo biti navedene sestavine in hranilna vrednost, da so mladi potrošniki seznanjeni z vsebino pijač.

- nepredpakirana živila

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja podpira predlog Komisije, da se za nepredpakirana živila navedejo alergeni. Da bi ohranili sedanje stanje in prodajalcev nepredpakiranih živil ne bi preobremenili z zahtevami, pa predlaga, da se predlog Komisije glede drugih informacij spremeni tako, da njihova navedba ne bi bila obvezna, razen če posamezna država članica ne sprejme predpisov, da morajo biti navedene vse ali nekatere informacije. Poleg tega se informacije o alergenih potrošnikom na njihovo zahtevo posredujejo na samem prodajnem mestu.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10) Obstaja javni interes za povezavo med prehrano in zdravjem ter izbiro ustrezne prehrane, ki ustreza potrebam posameznika. Komisija v Beli knjigi o strategiji za Evropo glede vprašanj v zvezi s prehrano, prekomerno telesno težo in debelostjo ugotavlja, da je označevanje hranilne vrednosti pomembno orodje za obveščanje potrošnikov o sestavi živil ter jim pomaga, da lahko izbirajo na podlagi informacij. Strategija potrošniške politike EU 2007–2013 poudarja, da je omogočanje izbire potrošnikom na podlagi informacij bistveno za učinkovito konkurenco in blaginjo potrošnikov. Poznavanje osnovnih načel prehranjevanja in ustrezne informacije o hranilni vrednosti na živilih lahko znatno prispevajo k temu, da se potrošnikom omogoči izbira živil na podlagi informacij.

(10) Obstaja javni interes za povezavo med prehrano in zdravjem ter izbiro ustrezne prehrane, ki ustreza potrebam posameznika. Komisija v Beli knjigi o strategiji za Evropo glede vprašanj v zvezi s prehrano, prekomerno telesno težo in debelostjo ugotavlja, da je označevanje hranilne vrednosti eden od načinov obveščanja potrošnikov o sestavi živil ter jim pomaga, da lahko izbirajo na podlagi dobre obveščenosti. Izobraževalne in informacijske kampanje držav članic so pomembno sredstvo za izboljšanje razumljivosti informacij o živilih za potrošnike. Strategija potrošniške politike EU 2007–2013 poudarja, da je omogočanje izbire potrošnikom na podlagi dobre obveščenosti bistveno za učinkovito konkurenco in blaginjo potrošnikov. Poznavanje osnovnih načel prehranjevanja in ustrezne informacije o hranilni vrednosti na živilih lahko znatno prispevajo k temu, da se potrošnikom omogoči izbira živil na podlagi dobre obveščenosti. Zato bi morale države članice financirati programe usposabljanja, prek katerih bi evropski državljani pridobivali ali izpopolnjevali znanje o tem. Ti bi se lahko izvajali tudi prek spletnih informativnih in izobraževalnih programov. Tako bi imeli potrošniki na voljo vsa potrebna sredstva za dobro obveščenost pri izbiri.

Obrazložitev

Treba je pojasniti, da so države članice odgovorne za financiranje informativnih in izobraževalnih programov, in tako preprečiti, da bi sredstva odtekala iz proračuna EU.

Predlog spremembe  2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14) Da se upošteva obsežen in evolucijski pristop k informacijam, zagotovljenim potrošnikom v zvezi z živili, ki jih uživajo, sta potrebni široka opredelitev zakonodaje o informacijah o živilih, ki zajema pravila splošne in posebne narave, ter široka opredelitev informacij o živilih, ki zajema informacije, poleg oznak zagotovljene tudi z drugimi sredstvi.

(14) Da se upošteva obsežen in evolucijski pristop k informacijam, zagotovljenim potrošnikom v zvezi z živili, ki jih uživajo, sta potrebni široka opredelitev zakonodaje o informacijah o živilih, ki zajema pravila splošne in posebne narave, ter široka opredelitev informacij o živilih in akcijah ozaveščanja, ki zajema informacije, poleg oznak zagotovljene tudi z drugimi sredstvi.

Predlog spremembe  3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15) Pravila Skupnosti se morajo uporabljati samo za podjetja, katerih koncept vključuje določeno stalnost dejavnosti in določeno stopnjo organizacije. Operacije, kot so občasno ravnanje, streženje in prodajanje živil, ki ga izvajajo posamezniki na dobrodelnih prireditvah ali sejmih in srečanjih lokalnih skupnosti, niso zajete v področje uporabe te uredbe.

(15) Pravila Skupnosti se morajo uporabljati samo za podjetja, katerih koncept vključuje določeno stalnost dejavnosti in določeno stopnjo organizacije. Operacije, kot so občasna dobava živil tretjim osebam, streženje jedi in prodajanje živil, ki ga izvajajo posamezniki, na primer na dobrodelnih prireditvah ali sejmih in srečanjih lokalnih skupnosti, pa tudi prodaja živil v različnih oblikah neposrednega trženja kmetijskih proizvodov, niso zajete v področje uporabe te uredbe. Da mala in srednje velika podjetja v sektorju tradicionalne živilske proizvodnje in trgovine na drobno z živili, kamor spadajo tudi storitve javne prehrane, ne bi bila preobremenjena, je treba nepredpakirane proizvode izvzeti iz zahteve o označevanju.

Predlog spremembe  4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16) Zakonodaja o informacijah o živilih mora zagotavljati zadostno prožnost, da je lahko v koraku z novimi zahtevami potrošnikov glede informacij, ter ravnovesje med varstvom notranjega trga in razlikami v razumevanju potrošnikov v državah članicah.

(16) Zakonodaja o informacijah o živilih mora tudi upoštevati zahteve potrošnikov glede informacij. Z možnostjo, da nosilci živilske dejavnosti prostovoljno dodajajo informacije, je zagotovljena dodatna prožnost.

Obrazložitev

Inovacije koristijo potrošnikom. Zadostna prožnost v zvezi z novo zakonodajo je zagotovljena le, če imajo nosilci živilske dejavnosti možnost, da se s prostovoljnimi dodatnimi informacijami odzovejo na nove želje potrošnikov.

Predlog spremembe  5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(19) Vendar je treba nove zahteve po obveznih informacijah o živilih oblikovati le, če in kadar je to potrebno, v skladu z načeli subsidiarnosti, sorazmernosti in trajnosti.

(19) Vendar je treba nove zahteve po obveznih informacijah o živilih oblikovati le, če in kadar je to potrebno, v skladu z načeli subsidiarnosti, sorazmernosti, preglednosti in trajnosti.

Obrazložitev

Za ohranjanje skladnosti s sedanjimi cilji EU v zvezi s polnim delovanjem notranjega trga je bistvenega pomena, da se o vsaki novi zahtevi obvestijo vse zainteresirane strani in da jo te temeljito proučijo, s čimer se zagotovi, da je upravičena in da ne bo preprečevala prostega pretoka blaga.

Predlog spremembe  6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 20

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(20) Pravila o informacijah o živilih morajo prepovedati uporabo informacij, ki bi potrošnika zavedle ali živilom pripisovale zdravilne lastnosti. Da je ta prepoved učinkovita, mora veljati tudi za oglaševanje in predstavitev živil.

(20) Poleg že obstoječe zakonodaje o zavajajočem oglaševanju bi morala pravila o informacijah o živilih prepovedati uporabo informacij, ki bi potrošnika zavedle, zlasti glede energijske vrednosti, porekla ali sestave živil. Da je ta prepoved učinkovita, mora veljati tudi za oglaševanje in predstavitev živil.

Obrazložitev

Treba je opozoriti, da že obstaja zakonodaja o zavajajočem oglaševanju. Oglaševanje izdelkov z zdravilnimi lastnostmi je urejeno že z Uredbo (ES) št. 1924/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih.

Predlog spremembe  7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 22

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(22) Oblikovati je treba seznam vseh obveznih informacij, ki jih je načeloma treba zagotoviti za vsa živila, namenjena končnemu potrošniku in obratom javne prehrane. Ta seznam mora vključevati informacije, ki jih že zahteva obstoječa zakonodaja, glede na to, da se na splošno šteje kot koristen pravni red za informiranje potrošnikov.

(22) Oblikovati je treba seznam vseh obveznih informacij, ki jih je treba zagotoviti za vsa živila, namenjena končnemu potrošniku in obratom javne prehrane. Ta seznam mora vključevati informacije, ki jih že zahteva obstoječa zakonodaja, glede na to, da se na splošno šteje kot koristen pravni red za informiranje potrošnikov.

Predlog spremembe  8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 22 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(22a) Nove informacijske in komunikacijske tehnologije imajo lahko pomembno vlogo pri prenosu dodatnih informacij potrošnikom, saj omogočajo hitro in cenovno ugodno izmenjavo informacij. Potrošniki bi na primer lahko dobili dodatne informacije prek naprav v trgovinah, ki bi odčitale črtno kodo in prikazale informacije o proizvodu. Do dodatnih informacij bi lahko dostopali tudi prek spletne strani, ki bi jim bila na voljo.

Obrazložitev

Nove tehnologije imajo pomembno vlogo pri tem, da potrošniki bolje razumejo informacije o izdelkih, ki jih kupujejo.

Predlog spremembe  9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 23

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(23) Za upoštevanje sprememb in razvoja na področju informacij o živilih je treba oblikovati določbe za pooblastitev Komisije, da spremeni seznam obveznih informacij z dodajanjem ali odstranitvijo podatkov, in za možnost razpoložljivosti nekaterih podatkov prek drugih sredstev. Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi morajo olajšati pravočasne in ustrezne spremembe zahtev po informacijah o živilih.

(23) Za upoštevanje sprememb in razvoja na področju informacij o živilih je treba oblikovati določbe za pooblastitev Komisije, da spremeni seznam obveznih informacij z dodajanjem ali odstranitvijo podatkov, in za možnost razpoložljivosti nekaterih podatkov prek drugih sredstev. Javna posvetovanja z vsemi zainteresiranimi stranmi morajo olajšati pravočasne in ustrezne spremembe zahtev po informacijah o živilih.

Obrazložitev

Vsaka sprememba obveznega označevanja ima velike posledice za prehrambeno industrijo. Zato je pomembno z zakonodajo jasno določiti, da se je treba pri določanju novih zahtev glede označevanja posvetovati z vsemi deležniki, kar bo zagotovilo, da bo postopek pregleden, vse zainteresirane strani pa bodo lahko izrazile svoje mnenje.

Predlog spremembe  10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 25

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(25) Označbe na živilih morajo biti jasne in razumljive za pomoč potrošnikom, ki želijo več informacij pri izbiri živil in prehrane. Študije kažejo, da je čitljivost pomembna za povečanje možnosti vpliva informacij na označbah na uporabnike in da je majhnost črk eden glavnih vzrokov za nezadovoljstvo potrošnikov v zvezi z označbami na živilih.

(25) Označbe na živilih morajo biti jasne in razumljive za pomoč potrošnikom pri zavestni izbiri živil in prehrane. Študije kažejo, da je dobra čitljivost pomembna za povečanje možnosti vpliva informacij na označbah na uporabnike in da so nečitljive informacije o izdelku eden glavnih vzrokov za nezadovoljstvo potrošnikov v zvezi z označbami na živilih. Zato bi bilo treba dejavnike, kot so vrsta pisave, barva in kontrast upoštevati skupaj.

Predlog spremembe  11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 28

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(28) Posebna pravila Skupnosti že obstajajo za označevanje vina. Uredba Sveta (ES) št. 1493/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za vino določa izčrpen sklop tehničnih standardov, ki v celoti zajemajo vse enološke prakse, metode proizvodnje ter načine predstavitve in označevanja vin, kar zagotavlja, da so zajete vse stopnje verige ter da so potrošniki zaščiteni in ustrezno informirani. Ta zakonodaja zlasti natančno in izčrpno opisuje snovi, ki se bodo najverjetneje uporabljale v proizvodnem postopku, skupaj s pogoji za njihovo uporabo prek pozitivnega seznama enoloških praks in obdelav, pri čemer je vsakršna praksa, ki ni vključena v seznam, prepovedana. Zato je vino na tej stopnji primerno izvzeti iz obveznosti navedbe sestavin in označbe hranilne vrednosti. Za pivo in žgane pijače iz člena 2(1) Uredbe (ES) št. […] Evropskega parlamenta in Sveta z dne […] o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1576/892 ter z namenom zagotoviti skladen pristop in skladnost s pogoji, določenimi za vino, se uporabljajo iste izjeme. Vendar bo Komisija pripravila poročilo po petih letih od začetka veljavnosti te uredbe in lahko po potrebi predlaga posebne zahteve v okviru te uredbe.

(28) Posebna pravila Skupnosti že obstajajo za označevanje vina. Uredba Sveta (ES) št. 479/2008 z dne 29. aprila 2008 o skupni ureditvi trga za vino, spremembi uredb (ES) št. 1493/1999, (ES) št. 1782/2003, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 3/2008 ter razveljavitvi uredb (EGS) št. 2392/86 in (ES) št. 1493/199911 določa izčrpen sklop tehničnih standardov, ki v celoti zajemajo vse enološke prakse, metode proizvodnje ter načine predstavitve in označevanja vin, kar zagotavlja, da so zajete vse stopnje verige ter da so potrošniki zaščiteni in ustrezno informirani. kar zagotavlja, da so zajete vse stopnje verige ter da so potrošniki zaščiteni in ustrezno informirani. Ta zakonodaja zlasti natančno in izčrpno opisuje snovi, ki se bodo najverjetneje uporabljale v proizvodnem postopku, skupaj s pogoji za njihovo uporabo prek pozitivnega seznama enoloških praks in obdelav, pri čemer je vsakršna praksa, ki ni vključena v seznam, prepovedana. Zato je vino na tej stopnji primerno izvzeti iz obveznosti navedbe sestavin in označbe hranilne vrednosti. Za pivo, likerska vina, peneča vina, aromatizirana vina in podobne proizvode, pridobljene iz sadja, razen grozdja, sadno pivo in žgane pijače iz člena 2(1) Uredbe (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1576/892 ter z namenom zagotoviti skladen pristop in skladnost s pogoji, določenimi za vino, se uporabljajo iste izjeme. Vendar bo Komisija pripravila poročilo po petih letih od začetka veljavnosti te uredbe in lahko po potrebi predlaga posebne zahteve v okviru te uredbe.

____________________

1 UL L 179, 14. 7. 1999, str. 1.

____________________

1 UL L 148, 6.6.2008, str. 1.

2 UL L […] z dne [...], str. [...]

2 UL L 39, 13.2.2008, str.16.

Obrazložitev

Aromatizirana vina, katerih glavna sestavina je vino in ki jim je dodano omejeno število naravnih sestavin, bi bila diskriminirana glede na pivo in destilate, za katere je odobrena uporaba umetnih dodatkov. To bi lahko imelo resne gospodarske posledice za nekatere izdelke.

Predlog spremembe  12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 29

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(29) Navedba države izvora ali kraja porekla živila je obvezna, kadar koli je verjetno, da bo pomanjkanje teh informacij potrošnika zavedlo glede prave države izvora ali kraja porekla navedenega izdelka. V drugih primerih je odločitev o navedbi države izvora ali kraja porekla prepuščena nosilcem živilske dejavnosti. V vsakem primeru navedba države izvora ali kraja porekla potrošnika ne sme zavajati in mora temeljiti na jasno opredeljenih merilih, ki zagotavljajo enake konkurenčne pogoje za industrijo in izboljšujejo potrošnikovo razumevanje informacij v zvezi z državo izvora ali krajem porekla živila. Takšna merila se ne smejo uporabljati za navedbe, povezane z imenom ali naslovom nosilca živilske dejavnosti.

(29) Navedba kraja porekla živila je obvezna, kadar koli je verjetno, da bo pomanjkanje teh informacij potrošnika zavedlo glede prave države izvora ali kraja porekla navedenega izdelka. Da bi poleg tega zagotovili še večjo preglednost in sledljivost, je treba navesti tudi kraj izvora za nepredelana živila, živila sestavljena iz ene same sestavine in za osnovne sestavine na podlagi mesa in mlečnih proizvodov iz sestavljenih živil. V vsakem primeru navedba države izvora ali kraja porekla potrošnika ne sme zavajati in mora temeljiti na jasno opredeljenih merilih, ki zagotavljajo enake konkurenčne pogoje za industrijo in izboljšujejo potrošnikovo razumevanje informacij v zvezi z državo izvora ali krajem porekla živila.

Obrazložitev

Kraj porekla osnovne sestavine živila na podlagi mesa in mlečnih proizvodov bi moral biti naveden na embalaži, da bi se lahko vsak potrošnik premišljeno odločil. Kar zadeva sestavljena živila, se pripravljavec mnenja zaveda posledic za podjetja, ki bodo morala predvsem redno spreminjati embalažo glede na dobavljene sestavine. Vseeno meni, da je to nujno, ker koristi potrošnikom in zagotavlja pravičnejšo obravnavo proizvajalcev.

Predlog spremembe  13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 34

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(34) Na splošno se potrošniki ne zavedajo potencialnega prispevka alkoholnih pijač k njihovi splošni prehrani. Zato je primerno zagotoviti navedbo informacij o vsebnosti hranilnih snovi zlasti mešanih alkoholnih pijač.

(34) Potrošniki bi se morali zavedati potencialnega prispevka alkoholnih pijač k njihovi splošni prehrani. Zato morajo Komisija in ustrezne zainteresirane strani izvesti raziskave v vmesnem obdobju, da bi ugotovile, katere informacije bi bile za potrošnika najbolj uporabne ter kakšen bi bil najučinkovitejši način za predstavitev teh informacij.

Obrazložitev

Alkoholne pijače so iz tega predloga izvzete, ker vsebujejo alkohol. Paziti je treba, da ukrepi, ki so namenjeni obveščanju potrošnikov, teh ne zavajajo ali jih ne spodbujajo k neustreznemu uživanju. Komisija in zainteresirane strani bi zato morale poiskati ustrezna sredstva za koristno in učinkovito obveščanje potrošnikov.

Predlog spremembe  14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 37

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(37) Zagotovljene informacije morajo biti glede na sedanjo raven znanja o prehrani preproste in lahko razumljive, ker to ustreza povprečnemu potrošniku in izpolnjuje namene informiranja, zaradi katerega je bilo označevanje uvedeno. Raziskave so pokazale, da so informacije v osrednjem vidnem polju ali na sprednji strani embalaže koristne za potrošnike pri odločanju o nakupu. Zaradi zagotavljanja, da lahko potrošniki pri kupovanju živil brez težav vidijo bistvene informacije o hranilni vrednosti, morajo biti takšne informacije v osrednjem vidnem polju na oznaki.

(37) Zagotovljene informacije morajo biti glede na sedanjo raven znanja o prehrani preproste in lahko razumljive, ker to ustreza povprečnemu potrošniku in izpolnjuje namene informiranja, zaradi katerega je bilo označevanje uvedeno. Raziskave o razporeditvi takih informacij niso privedle do enoznačnih sklepov. Zaradi zagotavljanja, da lahko potrošniki pri kupovanju živil brez težav vidijo bistvene informacije o hranilni vrednosti, morajo biti takšne informacije prikazane skupaj v istem vidnem polju.

Obrazložitev

Povprečnemu potrošniku bi se zdelo bolj ustrezno, pa tudi lažje bi razumel označbo, če bi se bistvene informacije nahajale v istem vidnem polju. To pomeni, da bo označba na zadnji strani vedno vsebovala vse informacije, ki jih potrošnik potrebuje, da je pri izbiri dobro obveščen.

Predlog spremembe  15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 42

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(42) Države članice naj ne bi sprejele drugih določb, razen določb iz te uredbe, na področju, ki ga usklajujejo, razen če je to posebej navedeno.

(42) Države članice naj ne bi sprejele drugih določb, razen določb iz te uredbe, na področju, ki ga usklajujejo, razen če je to posebej navedeno. Poleg tega lahko nacionalne zahteve glede označevanja ovirajo prost pretok na notranjem trgu, zato morajo države članice utemeljiti, zakaj so takšni ukrepi potrebni, in načrtovati, na kakšen način jih bodo izvajale, da bodo čim manj omejevali trgovino.

Obrazložitev

Eden najpomembnejših namenov tega predloga je poenostaviti pravila in zagotoviti delovanje notranjega trga. Ker nacionalna pravila prinašajo dodatne stroške za industrijo in zapletajo prost pretok blaga, so za njihovo uvajanje potrebni utemeljitev in dokazi, da je delovanje takšnih pravil v skladu s prostim pretokom blaga.

Predlog spremembe  16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 49

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(49) Da se zainteresiranim stranem, zlasti malim in srednje velikim podjetjem, omogoči zagotavljanje informacij o hranilni vrednosti njihovih proizvodov, je treba postopoma s podaljšanjem prehodnih obdobij uvesti izvajanje ukrepov za obvezne informacije o hranilni vrednosti z dodatnim prehodnim obdobjem za mikropodjetja.

(49) Da se zainteresiranim stranem, zlasti malim in srednje velikim podjetjem, omogoči zagotavljanje informacij o hranilni vrednosti njihovih proizvodov, je treba postopoma s podaljšanjem prehodnih obdobij uvesti izvajanje ukrepov za obvezne informacije o hranilni vrednosti s primernim prehodnim obdobjem za mikropodjetja. Predvideti je treba tudi finančno pomoč Unije, s katero bi malim in srednje velikim podjetjem v kmetijskem sektorju pomagali pridobiti strokovno znanje, da bodo lahko ocenile hranilno vrednost svojih izdelkov. Poleg tega bi morali podjetniki v tem sektorju tudi izkoristiti programe usposabljanja, da bi izpopolnili svoje znanje na tem področju.

Predlog spremembe  17

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

živila s poreklom iz tretjih držav se lahko dajo na trg v Uniji šele, ko ustrezajo zahtevam te uredbe.

Obrazložitev

V interesu potrošnikov je, da so živila iz tretjih držav v skladu z zahtevami za označevanje.

Predlog spremembe  18

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2 – točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

g) „kraj porekla“ pomeni vsak navedeni kraj, iz katerega živilo izvira, in to ni „država izvora“, kot je določeno v skladu s členi 23 do 26 Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92;

g) „kraj porekla“ pomeni kraj, državo ali regijo, kjer so izdelki ali sestavine kmetijskega izvora v celoti pridobljeni, v skladu s členom 23(2) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92;

Obrazložitev

Kraj porekla je treba pravilno opredeliti. Po mnenju pripravljavca mnenja je opredelitev v členu 23(2) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 popolna, čeprav je izraz „pridobljen“ neroden. Izraz „pridobljen v kraju“ pomeni zlasti tam pridelane rastlinske izdelke ter tam skotene in vzrejene živali. Pripravljavec mnenja se ne strinja, da bi kraj predelave lahko veljal za kraj porekla.

Predlog spremembe  19

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2 – točka g a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

( ga) „država izvora“ pomeni kraj izvora izdelka ali sestavine kmetijskega izvora v skladu s členi 23 do 26 Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92;

Obrazložitev

Treba je dodati opredelitev za „državo izvora“, da bi jo razlikovali od opredelitve kraja porekla.

Predlog spremembe  20

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2 – točka p

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

p) „bistvena(-e) sestavina(-e)“ pomeni sestavino živila, ki predstavlja več kot 50 % tega živila;

črtano

Predlog spremembe  21

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Kadar zakonodaja o informacijah o živilih določi nove zahteve, se upoštevajo potrebe po prehodnem obdobju po začetku veljavnosti novih zahtev, v katerem se lahko živila z oznakami, ki niso v skladu z novimi zahtevami, dajo v promet in se zaloge takšnih živil, ki so bila dana v promet pred iztekom prehodnega obdobja, še naprej prodajajo, dokler se ne porabijo.

3. Kadar zakonodaja o informacijah o živilih določi nove zahteve, se, razen če so te zahteve povezane z varovanjem zdravja ljudi, odobri prehodno obdobje po začetku veljavnosti novih zahtev, v katerem se lahko živila z oznakami, ki niso v skladu z novimi zahtevami, dajo v promet in se zaloge takšnih živil, ki so bila dana v promet pred iztekom prehodnega obdobja, še naprej prodajajo, dokler se ne porabijo.

Obrazložitev

Da bi olajšali nemoteno delovanje notranjega trga in čim bolj zmanjšali količino odpadne embalaže, je ob uvajanju novih zahtev v zvezi z označevanjem seveda treba zagotoviti prehodno obdobje, razen če je nova zahteva povezana z neposrednim tveganjem za zdravje ljudi, saj v takem primeru prehodno obdobje morda ni primerno.

Predlog spremembe  22

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – alinea 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Novi predpisi o označevanju se uvedejo v enotnih rokih za izvajanje, ki jih določi Komisija po posvetovanju z zainteresiranimi stranmi v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 290 PDEU.

Obrazložitev

Razdrobljeno izvajanje novih predpisov o označevanju ima kljub prehodnemu obdobju znatne učinke na stroške oblikovanja novih oznak kot tudi na upravljanje zaloge proizvodov, pakiranja živil in oznak. Novo zakonodajo o informacijah o živilih je treba zato uresničevati po enotnem časovnem razporedu, kot je prvotno predlagala Komisija.

Predlog spremembe  23

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

a) informacije o identiteti in sestavi, lastnostih ali drugih značilnostih živila;

a) informacije o identiteti in sestavi, količinah, lastnostih ali drugih značilnostih živila;

Predlog spremembe  24

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka b – podtočka iii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(iii) vplivu na zdravje, vključno s tveganjem in posledicami v zvezi s škodljivim in nevarnim uživanjem živila;

črtano

Predlog spremembe  25

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. V zvezi s potrebo po obveznih informacijah o živilih je treba upoštevati splošno potrebo večine potrošnikov po nekaterih informacijah, ki jim pripisujejo poseben pomen, ali vse splošno sprejete koristi za potrošnike, da se jim omogoči odločanje na podlagi informacij.

2. V zvezi s potrebo po obveznih informacijah o živilih je treba upoštevati možne stroške in koristi zainteresiranih strani pri zagotavljanju nekaterih informacij, ki jim pripisujejo poseben pomen, ali vse splošno sprejete koristi, da se potrošnikom omogoči odločanje na podlagi dobre obveščenosti.

Obrazložitev

Uvajanje novih pravil v zvezi z označevanjem je možno le, če obstajajo z raziskavo pridobljeni dokazi o tem, da nove zahteve prinašajo prednosti. Stroški zagotavljanja novih informacij ne smejo biti nesorazmerni. Spreminjanje označb znatno vpliva na proizvajalce iz EU, kot tudi na uvoz iz tretjih držav; zato je treba najti ravnovesje med potrebami potrošnikov in potrebami proizvajalcev.

Predlog spremembe  26

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2 a. Evropski parlament in Svet lahko v skladu s postopkom, določenim v členu 114 PDEU, sestavita neizčrpen seznam zahtev in pogojev, katerih uporaba je v skladu s prvim odstavkom v vseh primerih prepovedana ali omejena.

Obrazložitev

Namen predlagane spremembe je ohraniti obstoječo določbo iz živilske zakonodaje EU (direktiva 2000/13), ki od držav članic zahteva skupno ukrepanje v primeru, ko je treba omejiti uporabo določenih zahtev in pogojev označevanja. Brez takšne določbe bi lahko posamezne države izdajale lastne predpise in opredelitve, ki bi se lahko med državami članicami razlikovale, kar bi predstavljalo ovire za trgovanje na notranjem trgu.

Predlog spremembe  27

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Ob upoštevanju odstopanj, določenih z zakonodajo Skupnosti, ki se uporablja za naravne mineralne vode in živila za posebne prehranske namene, informacije o živilih nobenemu živilu ne pripisujejo lastnosti, kot so preprečevanje, zdravljenje ali ozdravljenje bolezni pri ljudeh, ali opozarjajo na take lastnosti.

3. Ob upoštevanju odstopanj, določenih z zakonodajo Skupnosti, ki se uporablja za naravne mineralne vode in živila za posebne prehranske namene, informacije o živilih nobenemu živilu ne smejo pripisovati lastnosti, kot so preprečevanje, zdravljenje ali ozdravljenje bolezni pri ljudeh, ali opozarjajo na take lastnosti.

Predlog spremembe  28

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Nosilci živilske dejavnosti pri dejavnostih pod svojim nadzorom zagotovijo, da se informacije v zvezi z živili, ki niso predpakirana, prenesejo nosilcu, ki prejme živila, da bi se končnemu potrošniku po potrebi zagotovile obvezne informacije o živilih iz člena 9(1)(a) do (c) in (f).

5. Nosilci živilske dejavnosti pri dejavnostih pod svojim nadzorom zagotovijo, da so informacije v zvezi z živili, ki niso predpakirana, na voljo nosilcu, ki ravna z živili, da lahko, če se to od njega zahteva, končnemu potrošniku zagotovi obvezne informacije o živilih iz člena 9(1)(a) do (c) in (f).

Predlog spremembe  29

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e) neto količina živila;

(e) neto količina živila v času pakiranja;

Obrazložitev

Neto količina živila se lahko v obdobju med proizvodnjo ter prodajo in uporabo spremeni. Proizvajalec lahko na neto količino vpliva samo v času pakiranja in ne more biti odgovoren za kakršnokoli spremembo neto količine v času prodaje in/ali uporabe živila.

Predlog spremembe  30

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1 – točka h

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

h) ime ali naziv podjetja in naslov proizvajalca, pakirnice ali prodajalca s sedežem v Skupnosti;

h) ime, naziv podjetja ali blagovna znamka in naslov proizvajalca s sedežem v Evropski uniji, pakirnice ali uvoznika, če gre za proizvode iz tretjih držav;

Obrazložitev

V smislu enake obravnave proizvodov iz Skupnosti in uvoženih proizvodov je pomembno, da se pri proizvodih, uvoženih iz tretjih držav, navede uvoznik.

Predlog spremembe  31

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1 – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(i) država izvora ali kraj porekla v primerih, kadar bi pomanjkanje teh podatkov lahko bistveno zavedlo potrošnika glede prave države izvora ali kraja porekla živila, zlasti če bi informacije, priložene živilu, ali oznaka kot celota sicer pomenile, da ima živilo drugačno državo izvora ali kraj porekla; v takšnih primerih je navedba v skladu s pravili iz člena 35(3) in (4) ter pravili, določenimi v skladu s členom 35(5);

(i) kraj porekla se navede

 

- v primerih, kadar bi pomanjkanje teh podatkov lahko bistveno zavedlo potrošnika glede prave države izvora ali kraja porekla živila, zlasti če bi informacije, priložene živilu, ali oznaka kot celota sicer pomenile, da ima živilo drugačno državo izvora ali kraj porekla;

 

- za nepredelana živila in živila, sestavljena iz ene same sestavine;

 

- za osnovne sestavine na podlagi mesa in mlečnih proizvodov sestavljenih živil.

 

Za meso, razen za govedino in teletino, se lahko kraj porekla samo takrat navede kot en sam kraj, kadar so živali rojene, vzrejene in zaklane v isti državi ali kraju. V drugih primerih se navedejo informacije o vsakem od različnih krajev rojstva, vzreje in zakola.

Predlog spremembe  32

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1 – točka j

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

j) navodila za uporabo v primeru, kadar bi bilo živilo nemogoče ustrezno uporabiti brez teh navodil;

j) navodila za uporabo v primeru, kadar bi bilo nevarno uporabljati proizvod v obliki, v kateri se prodaja;

Obrazložitev

Prvotno besedilo bi navajalo na misel, da je treba na primer na zavojčku soli ali vreči moke navesti navodila za uporabo. Glavni namen je zagotoviti varnost.

Predlog spremembe  33

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Komisija lahko spremeni seznam obveznih podatkov iz odstavka 1. Navedeni ukrepi, katerih namen je sprememba nebistvenih elementov te uredbe z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 49(3).

črtano

Obrazložitev

Glede na velik pomen te določbe Komisiji ne bi smela biti podeljena izključna pristojnost za spreminjanje seznama obveznih podatkov.

Predlog spremembe  34

Predlog uredbe

Člen 11 – alinea 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Države članice lahko sprejemajo ukrepe, ki odstopajo od člena 9(1) in člena 10(2), v primeru mleka in mlečnih proizvodov, ki se prodajajo v steklenicah, namenjenih za ponovno uporabo. Komisiji nemudoma sporočijo besedilo teh ukrepov.

Predlog spremembe  35

Predlog uredbe

Člen 11 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 11 a

 

Izjeme za mikropodjetja in kmete

 

Proizvodi, ki jih ročno izdelujejo mikropodjetja in kmetje, so izvzeti iz zahteve iz člena 9(1)(l). Ravno tako so lahko izvzeti iz zahtev po informacijah iz člena 9(1) b, c, d, g, h, i, j, k, če se prodajajo na kraju proizvodnje in lahko ustrezne informacije posreduje prodajno osebje.

Obrazložitev

Treba se je izogniti nepotrebnemu obremenjevanju mikropodjetij in kmetov.

Predlog spremembe  36

Predlog uredbe

Člen 12 – alinea 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Meritve teže in količine zajemajo metode in tehnike, ki omogočajo opredelitev modela za prikaz dejanskega stanja.

Predlog spremembe  37

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Komisija lahko določi razpoložljivost nekaterih obveznih podatkov s pomočjo drugih sredstev, razen na embalaži ali oznaki, pod pogojem, da so izpolnjeni glavna načela in zahteve iz poglavja II te uredbe. Navedeni ukrepi, katerih namen je sprememba nebistvenih elementov te uredbe z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 49(3).

3. Komisija lahko v prizadevanju za čim večje zmanjšanje količine embalaže spodbuja razpoložljivost nekaterih obveznih podatkov s pomočjo drugih sredstev, razen na embalaži ali oznaki, zlasti z novimi informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami, pod pogojem, da so izpolnjeni glavna načela in zahteve iz poglavja II te uredbe. Navedeni ukrepi, katerih namen je sprememba nebistvenih elementov te uredbe z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 290 PDEU.

Predlog spremembe  38

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Za nepredpakirana živila se uporabljajo določbe člena 41.

4. Za nepredpakirana živila ali živila, ki se pakirajo na kraju prodaje, se uporabljajo določbe člena 41. Ne glede na to se potrošnike na njihovo zahtevo seznani s podatki po členu 9(1)(c).

Predlog spremembe  39

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Brez poseganja v posebno zakonodajo Skupnosti, ki se uporablja za posebna živila v zvezi z zahtevami iz člena 9(1)(a) do (k), so obvezni podatki iz člena 9(1), kadar so navedeni na embalaži ali na oznaki, pritrjeni nanjo, natisnjeni na embalaži ali oznaki z znaki, velikimi najmanj 3 mm, ter so prikazani tako, da je med tiskanim besedilom in ozadjem velik kontrast.

1. Brez poseganja v posebno zakonodajo Skupnosti, ki se uporablja za posebna živila v zvezi z zahtevami iz člena 9(1)(a) do (k), so obvezni podatki iz člena 9(1) na embalaži ali oznaki, natisnjeni s čitljivo pisavo naslednje velikosti:

 

– najmanj 1 mm na embalaži ali posodi z največjo površino od 25 do 100 cm2 ali na oznaki te velikosti;

 

- najmanj 1,2 mm na embalaži ali posodi z največjo površino nad 100 cm2 ali na oznaki te velikosti.

Predlog spremembe  40

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 1 – alinea 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Barva ozadja oznake se mora razlikovati od barve ozadja proizvoda, da se ustvari kontrast, ki zagotavlja čitljivost in razumljivost predstavljenih informacij.

Predlog spremembe  41

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Komisija lahko sprejme podrobna pravila v zvezi s prikazom obveznih podatkov in razširitvijo zahtev iz odstavka 2 na dodatne obvezne podatke za posebne kategorije ali vrste živil iz členov 10 in 38. Navedeni ukrepi, katerih namen je sprememba nebistvenih elementov te uredbe z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 49(3).

črtano

Predlog spremembe  42

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Najmanjša dovoljena velikost črk iz odstavka 1 se ne uporablja v primeru embalaže ali posod, katerih največja površina je manjša od 10 cm2.

črtano

Predlog spremembe  43

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Okrajšave, tudi začetnice, se ne smejo uporabljati, če obstaja možnost, da bodo zavedle potrošnike.

Predlog spremembe  44

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6. Obvezne informacije o živilih so označene na vidnem mestu tako, da so zlahka vidne, jasno čitljive, in po potrebi neizbrisne. Nikakor ne smejo biti prekrite, zakrite ali ločene z drugim pisnim ali slikovnim gradivom ali manj opazne zaradi njega ali katerega koli drugega dodatnega gradiva.

6. Obvezne informacije o živilih so označene na vidnem mestu tako, da so zlahka vidne, jasno čitljive, in po potrebi neizbrisne. Nikakor ne smejo biti prekrite, zakrite ali ločene z drugim pisnim ali slikovnim gradivom, ali samo embalažo živila, na primer zaradi zlepljenega pregiba.

Obrazložitev

Predlog spremembe uvaja potrebno dopolnitev. Ni enoznačnega odgovora na vprašanje, zaradi kakšnega gradiva bi bile informacije manj opazne; različne možne razlage bi ogrozile pravno varnost trgovcev z živili.

Predlog spremembe  45

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

6 a. Pri živilih za posebne prehranske namene v smislu Direktive Sveta št. 89/398/EGS z dne 3. maja 1989 o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanaša na živila za posebne prehranske namene1, za katera zakonodaja Unije poleg določb iz člena 9(1) določa obvezno etiketiranje, mora biti velikost črk skladna z zahtevami po čitljivosti za potrošnika in tudi z zahtevami po dodatnih informacijah o posebnem namenu teh izdelkov.

 

1 UL L 186, 30. 6. 1989, str. 27.

Predlog spremembe  46

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 6 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

6 b. Zaradi označevanja obveznih podrobnosti se ne sme povečati površine in/ali obsega embalaže ali posode za živila ali kakorkoli dodatno obremenjevati okolja.

Obrazložitev

Obvezno navajanje informacij o živilih lahko povzroči, da morajo operaterji na trgu zamenjati količino embalaže, kar bi imelo za posledico povečanje količine odpadkov zaradi embalaže. To bi bilo v nasprotju s preventivnim načelom Evropske unije o ravnanju z odpadki.

Predlog spremembe  47

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 6 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

6 c. Oznake za obvezne informacije o živilu ne smejo biti proizvedene iz materialov, ki bi občutno preprečevali ali ovirali ponovno uporabo ali recikliranje embalaže ali posod za živila.

Obrazložitev

V skladu s pravili Evropske unije o ravnanju z odpadki si je treba prizadevati, da bo material za embalažo ponovno uporabljen ali recikliran kar se da okolju prijazno. Izdelovanje oznak iz materiala, ki je drugačen od materiala za embalažo, bi občutno oviralo ustrezno ravnanje z odpadki.

Predlog spremembe  48

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Države članice, v katerih se živilo trži, lahko na svojem ozemlju predpišejo, da se podatki navedejo v enem ali več jezikih, ki spadajo med uradne jezike Skupnosti.

2. Države članice, v katerih se živilo trži, lahko na svojem ozemlju predpišejo, da se podatki navedejo v enem ali več jezikih, ki spadajo med uradne jezike Skupnosti, ali v drugih jezikih, ki se uporabljajo v tej državi članici.

Predlog spremembe  49

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Pri steklenicah za ponovno uporabo, ki so neizbrisno označene in zato nimajo oznake, obročka ali vratne etikete, so obvezni samo podatki iz člena 9(1)(a), (c), (e), (f) in (l).

črtano

Predlog spremembe  50

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Pri embalažah ali posodah, katerih največja površina je manjša od 10 cm2, je obvezna navedba podatkov iz člena 9(1)(a), (c), (e) in (f) na embalaži ali oznaki. Podatki iz člena 9(1)(b) se zagotovijo z drugimi sredstvi ali so na voljo na zahtevo potrošnika.

2. Pri embalažah ali posodah, katerih največja natisljiva površina je manjša od 80 cm2, je obvezna le navedba podatkov iz člena 9(1)(a), (c), (e) in (f) ter člena 29(1)(a) na embalaži ali oznaki. Nadaljnje navedbe na embalaži so možne na podlagi prostovoljne odločitve. Podatki iz člena 9(1)(b) se zagotovijo z drugimi sredstvi ali so na voljo na zahtevo potrošnika.

Obrazložitev

Navedba energetske vrednosti živila je bistvena informacija in je lahko odločilen dejavnik pri odločitvi za nakup na podlagi dobre obveščenosti. Dovoljene morajo biti tudi dodatne prostovoljne navedbe proizvajalca.

Predlog spremembe  51

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Naslednje sestavine je treba navesti v katerem koli vrstnem redu na koncu seznama sestavin iz odstavka 1: začimbne omake, aromatske rastline in začimbe (razen soli), naravne in umetne arome, ojačevalce arome, aditive za živila, vitamine in hranilne snovi ter minerale in njihove soli.

Predlog spremembe  52

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 1 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e) vino, kot je opredeljeno v Uredbi Sveta (ES) št. 1493/1999, pivo in žgane pijače iz člena 2(1) Uredbe (ES) št. […] Evropskega parlamenta in Sveta z dne […] o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1576/89. Komisija pripravi poročilo po petih letih od začetka veljavnosti te uredbe v zvezi z uporabo člena 19 o teh izdelkih, temu poročilu pa lahko priloži posebne ukrepe za določitev pravil za označevanje sestavin. Navedeni ukrepi, katerih namen je sprememba nebistvenih elementov te uredbe z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 49(3).

(e) pijače, ki vsebujejo več kot 1,2 volumenskega odstotka alkohola, z izjemo mešanih pijač, ki vsebujejo alkohol (pijače alkopop); zlasti vino in vinske proizvode, kot so opredeljeni v Uredbi Sveta (ES) št. 479/2008 o skupni ureditvi trga za vino in v Uredbi Sveta št. 1601/1991 z dne 10. junija 1991 o določitvi splošnih pravil o opredelitvi, označevanju in zunanji opremi aromatiziranih vin, aromatiziranih pijač na osnovi vina in aromatiziranih mešanih pijač iz vinskih proizvodov1, podobne proizvode, pridobljene iz sadja, razen grozdja, pivo in žgane pijače iz člena 2(1) Uredbe (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač. Komisija najkasneje do (...*) pripravi poročilo v zvezi z uporabo člena 19 o teh izdelkih, temu poročilu pa lahko priloži posebne ukrepe za določitev pravil za označevanje sestavin. Navedeni ukrepi, katerih namen je sprememba nebistvenih elementov te uredbe z njeno dopolnitvijo, se po potrebi sprejmejo v skladu s tem postopkom:

 

i) za proizvode iz Uredbe (ES) št. 479/2008, v skladu s pravili, določenimi v členu 113(2) te uredbe;

 

ii) za proizvode iz člena 2(1) Uredbe (ES) št. 1601/1991, v skladu s postopkom, navedenim v členu 14 te uredbe;

 

iii) za proizvode iz Uredbe (ES) št. 110/2008, v skladu s pravili, določenimi v členu 25(3) te uredbe;

 

iv) za druge proizvode v skladu s postopkom iz člena 290 PDEU.

 

Ne glede na posebnosti, opredeljene z navedenimi postopki za proizvode iz točk (i), (ii) in (iii), ukrepi dosledno veljajo in začnejo veljati hkrati za vse navedene proizvode;

 

___________*UL: pet let po dnevu začetka veljavnosti te uredbe.

 

1 UL L 149, 16. 6. 1991, str. 1.

Predlog spremembe  53

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2 a. Po potrebi se lahko podrobni predpisi za predstavitev navedbe iz prvega odstavka sprejmejo v skladu s temi postopki:

 

i) za proizvode iz člena 1(2) Uredbe (ES) št. 479/2008, v skladu s postopkom, navedenim v členu 113(1) te uredbe;

 

ii) za proizvode iz člena 2(1) Uredbe (ES) št. 1601/1991, v skladu s postopkom, navedenim v členu 13 te uredbe;

 

iii) za proizvode iz Uredbe (ES) št. 110/2008, v skladu s pravili, določenimi v členu 25(2) te uredbe;

 

iv) za druge alkoholne pijače v skladu s postopkom iz člena 290 PDEU.

Predlog spremembe  54

Predlog uredbe

Člen 23 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) je zadevna sestavina ali kategorija sestavin poudarjena na oznaki z besedami, slikami ali grafiko ali

(b) je zadevna sestavina ali kategorija sestavin poudarjena na oznaki z besedami, slikami ali grafiko, zato da se spoštuje načelo meritev teže in količine ter preprečijo zavajajoče prehranske trditve, ali

Predlog spremembe  55

Predlog uredbe

Člen 26 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Navodila za uporabo živila se navedejo na način, ki omogoča njegovo ustrezno uporabo.

1. Navodila za shranjevanje in uporabo živila je treba navesti na način, ki omogoča njegovo ustrezno uporabo.

Predlog spremembe  56

Predlog uredbe

Člen 27 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 27a

 

Podatki o načinih vzreje rejnih živali

 

Komisija v skladu s postopkom iz člena 290 PDEU do 31. decembra 2010 sprejme posebna merila za navajanje načinov reje različnih živalskih vrst, namenjenih za proizvodnjo mesa, mesnih izdelkov in mleka, ob upoštevanju označevanja jajc v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 557/2007 z dne 23. maja 2007 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št.. 1028/2006 o tržnih standardih za jajca1 . Na tej osnovi se potem označujejo živila, ki vsebujejo mleko in meso.

 

____________________

1 UL L 132, 24. 5. 2007, str. 5.

Predlog spremembe  57

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) količine maščob, nasičenih maščobnih kislin, ogljikovih hidratov, pri čemer je posebej označena vsebnost sladkorjev, in soli.

(b) količine beljakovin, maščob, nasičenih maščobnih kislin, industrijskih transmaščob in ogljikovih hidratov, pri čemer je posebej označena vsebnost naravnih ter dodanih sladkorjev, prehranskih vlaknin in soli.

Obrazložitev

Količino transmaščob in sladkorjev je treba vključiti v obvezno oznako hranilne vrednosti, da bi potrošnikom omogočili pregled nad celotno hranilno sestavo živila. Transmaščobe zvišujejo slab holesterol (lipoprotein majhne gostote) in zmanjšujejo dober holesterol (lipoprotein velike gostote). Poleg tega je treba za popolno obveščenost potrošnikov navesti delež naravnih in dodanih sladkorjev. Dodani sladkor ima toliko kalorij kot naravni, vendar nastane več maščob, ko se njegovo izgorevanje v telesu ustavi.

Predlog spremembe  58

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 1 – alinea 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Ta odstavek se ne uporablja za vino, kot je opredeljeno v Uredbi Sveta (ES) št. 1493/1999, pivo in žgane pijače iz člena 2(1) Uredbe (ES) št. […] Evropskega parlamenta in Sveta z dne […] o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1576/89. Komisija pripravi poročilo po [petih letih od začetka veljavnosti te uredbe] v zvezi z uporabo tega odstavka o teh izdelkih, temu poročilu pa lahko priloži posebne ukrepe za določitev pravil za obvezno navedbo hranilne vrednosti za te izdelke. Navedeni ukrepi, katerih namen je sprememba nebistvenih elementov te uredbe z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 49(3).

Ta odstavek se ne uporablja za pijače, ki vsebujejo več kot 1,2 volumenskega odstotka alkohola, z izjemo mešanih pijač, ki vsebujejo alkohol, znanih kot pijače alkopop. Zlasti ne velja za vino in vinske izdelke, kot jih določa Uredba (ES) št. 479/2008 in člen 2(1) Uredbe (EGS) št. 1601/91, ter podobne proizvode, narejene iz sadja, ki ni grozdje, jabolčnik in hruškov mošt, pivo in žgane pijače iz člena 2(1) Uredbe (ES) št. 110/2008 Komisija najkasneje do (...*) pripravi poročilo v zvezi z uporabo člena 19 o teh izdelkih, temu poročilu pa lahko priloži posebne ukrepe za določitev pravil za obvezno označevanje hranilne vrednosti teh proizvodov. Navedeni ukrepi, katerih namen je sprememba nebistvenih elementov te uredbe z njeno dopolnitvijo, se po potrebi sprejmejo v skladu z naslednjim postopkom:

 

(i) za proizvode iz Uredbe (ES) št. 479/2008 v skladu s pravili, določenimi v členu 113(2) te uredbe;

 

ii) za proizvode iz člena 2(1) Uredbe (ES) št. 1601/1991 v skladu s postopkom, navedenim v členu 14 te uredbe;

 

iii) za proizvode iz Uredbe (ES) št. 110/2008 v skladu s pravili, določenimi v členu 25(3) te uredbe;

 

iv) za druge proizvode v skladu s postopkom iz člena 290 PDEU.

 

Ne glede na posebnosti, opredeljene z navedenimi postopki za proizvode iz točk (i), (ii) in (iii), se ukrepi dosledno uporabljajo in začnejo veljati za vse navedene proizvode hkrati;

 

___________*UL: pet let po dnevu začetka veljavnosti te uredbe.

 

Predlog spremembe  59

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) enkrat nenasičene maščobne kisline;

(b) enkrat nenasičene maščobne kisline (vključno z omega 9 maščobnimi kislinami);

Predlog spremembe  60

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

c) večkrat nenasičene maščobne kisline;

c) večkrat nenasičene maščobne kisline (vključno z omega 3 maščobnimi kislinami in/ali alfa-linolensko kislino (ALA), ter dokozaheksanojsko kislino (DHA)/eikozapentojsko kislino (EPA), omega 6 maščobnimi kislinami);

Predlog spremembe  61

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 2 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ca) holesterol,

Predlog spremembe  62

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 2 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

f) prehranske vlaknine;

črtano

Predlog spremembe  63

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 2 – točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

g) beljakovine;

črtano

Predlog spremembe  64

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 2 – točka h a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ha) druge snovi, kot je navedeno v delu A Priloge XIII.

Predlog spremembe  65

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 2 – alinea 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

vključene so lahko tudi sestavine zgoraj omenjenih kategorij.

Predlog spremembe  66

Predlog uredbe

Člen 31 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Količina energije in hranilnih snovi iz odstavka 1 se izrazi na 100 g ali na 100 ml ali, v skladu s členom 32(2) in (3), na obrok.

2. Količina energije in hranilnih snovi iz odstavka 1 se izrazi na 100 g ali na 100 ml in, v skladu s členom 32, na porcijo ali enoto.

Obrazložitev

Da bi lahko potrošniki dejansko primerjali izdelke, ki jih želijo kupiti, morata biti energijska vrednost in količina hranilnih snovi vedno navedeni na 100 g ali 100 ml; edina izjema je opredeljena v členu 32.

Predlog spremembe  67

Predlog uredbe

Člen 31 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Obvezna označba hranilne vrednosti se izrazi, kot je primerno, v odstotkih referenčnih vnosov iz dela B Priloge XI v razmerju do vrednosti na 100 g ali na 100 ml ali na obrok. Kadar je označba za vitamine in minerale na voljo, je prav tako izražena kot odstotek referenčnih vnosov iz točke 1 dela A Priloge XI.

3. Prostovoljno dodatno označevanje hranilnih vrednosti se navede v obliki razpredelnice z vrednostmi, izraženimi v odstotkih priporočenih vnosov iz dela B Priloge XI na 100 g, na100 ml in v skladu s členom 31(2) na porcijo. Kadar je označba o vitaminih in mineralih na voljo, je izražena vsaj kot odstotek priporočenih vnosov iz točke 1 dela A Priloge XI.

Obrazložitev

Smiselno je oblikovati pravila za prostovoljno dodatno označevanje, da bi s tem dosegli ustrezno stopnjo standardiziranosti in se izognili morebitnemu zavajanju potrošnikov.

Predlog spremembe  68

Predlog uredbe

Člen 32 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Označba hranilne vrednosti je lahko navedena le za obrok, če je živilo predpakirano v embalaže za posamezen obrok.

2. Označba hranilne vrednosti je lahko navedena le za porcijo ali enoto, če je neto teža živila iz odstavka 1 manjša od 100 g.

Obrazložitev

Če se neko živilo redko zaužije v količini 100 g (npr. žvečilni gumi ali bonboni), hranilne vrednosti ni smiselno navajati za 100 g. Če je živilo predpakirano v embalaže ali posamezne enote enake velikosti, bi bilo treba dovoliti, da se vrednost izrazi samo za porcijo ali enoto.

Predlog spremembe  69

Predlog uredbe

Člen 33 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Takšne dodatne oblike navedbe iz odstavka 1 se določijo v nacionalni shemi iz člena 44.

2. Komisija v skladu s postopkom iz člena 290 PDEU določi pogoje uporabe teh dodatnih oblik navedbe. Merila temeljijo na znanstvenih spoznanjih o prehrani in prehranjevanju ter njihovi povezavi z zdravjem. Pri določanju meril Komisija od Evropske agencije za varnost hrane zahteva, da v 12 mesecih priskrbi ustrezno strokovno mnenje.

Obrazložitev

Dodatne oblike navedbe informacij o hranilni vrednosti bi morale biti dovoljene. Vendar bi morali biti pogoji uporabe tovrstnih oblik navedbe določeni na ravni Skupnosti.

Predlog spremembe  70

Predlog uredbe

Člen 34 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Podatki iz člena 31(2) v zvezi z obvezno označbo hranilne vrednosti se vključijo v osrednje vidno polje na oznaki. Po potrebi so navedeni skupaj v jasni obliki v naslednjem vrstnem redu: energijska vrednost, nasičene maščobne kisline, ogljikovi hidrati, pri čemer je posebej označena vsebnost sladkorjev in soli.

1. Podatki o hranilni vrednosti iz člena 31(1)(2) se v celoti vključijo v isto vidno polje skupaj na enem mestu v obliki tabele. Obvezni podatki so navedeni v naslednjem vrstnem redu: energijska vrednost, beljakovine, maščobe, nasičene maščobne kisline, industrijske transmaščobe, ogljikovi hidrati, pri čemer je posebej označena vsebnost naravnih ter dodanih sladkorjev, vlaknin in soli. Dodatni prostovoljni podatki se navedejo v vrstnem redu iz Priloge XIII.

Predlog spremembe  71

Predlog uredbe

Člen 34 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1 a. Poleg izražanja elementov iz člena 34(1) mora biti obvezna navedba energijske vrednosti iz člena 29(1)(a) in dela B Priloge XI, ki se v skladu s členom 34(1) poda v kcal na 100 g/ml, po potrebi in v skladu s členom 31(2) pa tudi na porcijo, vidna spodaj desno na sprednji strani embalaže.

Predlog spremembe  72

Predlog uredbe

Člen 34 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2 a. Čeprav je označba hranilne vrednosti za živila iz priloge IV obvezna, ker se navaja prehranska ali zdravstvena trditev, ni nujno, da se pojavi v osrednjem vidnem polju.

Obrazložitev

In Anhang IV aufgeführte Lebensmittel sind von der vorgeschriebenen Nährwertdeklaration ausgenommen, da sie nicht signifikante Mengen von Nährstoffen enthalten. Nach Artikel 7 der Verordnung (EG) Nr. 1924/2006 und Artikel 17 Absatz 3 des gegenwärtigen Entwurfes sind jedoch alle – auch die in Anhang IV aufgeführten – Lebensmittel zu einer Nährwertdeklaration verpflichtet, wenn sie eine nährwert- oder gesundheitsbezogene Angabe machen. Wenn Lebensmittel, die in Anhang IV aufgeführt werden, eine nährwert- oder gesundheitsbezogene Angabe machen, sollten sie deshalb von der Verpflichtung, dass sich die Nährwertdeklaration im Hauptblickfeld befinden muss, ausgenommen werden.

Predlog spremembe  73

Predlog uredbe

Člen 34 – odstavek 2 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2 b) Odstavek 1 ne velja za živila, opredeljena v Direktivi Sveta 89/398/EGS in v posebnih direktivah iz člena 4(1) navedene direktive.

Obrazložitev

PARNUTS foods such as infant formulae, follow-on formulae, complementary foods for infants and young children and dietary foods for special medical purposes falling under Council Directive 2009/39/EC are specifically formulated to meet the particular nutritional needs of their target population. The requirement to include a nutrition declaration on the basis of Article 9.1(l) of the proposed regulation is not in line with the use of these products. Furthermore, limited nutrition information in the principal field of vision on PARNUTS foods may present the products in a misleading way, prompting vulnerable consumer groups to choose other products believed to be nutritionally superior.

Predlog spremembe  74

Predlog uredbe

Člen 34 – odstavek 5 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Grafična oblika ali simboli za navedeno označbo hranilne vrednosti se lahko uporabljajo v okviru nacionalne sheme iz člena 44, če so izpolnjene naslednje osnovne zahteve:

5. Grafična oblika ali simboli za navedeno označbo hranilne vrednosti se lahko uporabljajo, če so izpolnjene naslednje osnovne zahteve:

Obrazložitev

Da bi zagotovili prost pretok izdelkov, je treba simbole z navedbo hranilne vrednosti uskladiti na evropski ravni.

Predlog spremembe  75

Predlog uredbe

Člen 35 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Kadar so informacije o živilih, ki jih zajema ta uredba, navedene prostovoljno, morajo biti takšne informacije v skladu z zadevnimi posebnimi zahtevami iz te uredbe.

1. Kadar so informacije o živilih, ki jih zajema ta uredba, navedene prostovoljno, morajo biti takšne informacije jasno čitljive.

Obrazložitev

Če bo za neobvezne informacije o živilih nujno, da so predstavljene na enak način, kot pri proizvodih, za katere velja obvezno označevanje, je verjetno, da jih bodo proizvajalci začeli opuščati. Posledica sedanjega predloga bi torej bila, da bi potrošniki dobili manj informacij, kot jih dobijo sedaj.

Predlog spremembe  76

Predlog uredbe

Člen 35 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1 a) Brez poseganja v člen 1 se lahko še naprej prostovoljno navajajo dodatne informacije o hranilni vrednosti za nekatere ciljne skupine, na primer otroke, če so te specifične referenčne vrednosti znanstveno dokazane, če ne zavajajo potrošnika in so v skladu s splošnimi pogoji, določenimi v tej uredbi.

Obrazložitev

Referenčne vrednosti iz priloge XI B se nanašajo na povprečno odraslo osebo. Odstopajoče referenčne vrednosti za proizvode za posebno ciljno skupino, na primer otroke, ki jih je industrija že uvedla in so znanstveno preverjene, bi morale biti še naprej dovoljene kot dodatne informacije.

Predlog spremembe  77

Predlog uredbe

Člen 35 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Brez poseganja v označevanje v skladu s posebno zakonodajo Skupnosti se odstavka 3 in 4 uporabljata, kadar se država izvora ali kraj porekla živila navede prostovoljno, da se potrošnike obvesti, da živilo izvira ali ima poreklo v Evropski skupnosti ali v dani državi ali kraju.

2. Brez poseganja v označevanje v skladu s posebno zakonodajo Skupnosti, zlasti z Uredbo Sveta (ES) št. 509/2006 z dne 20. marca 2006 o zajamčenih tradicionalnih posebnostih kmetijskih proizvodov in živil1 in Uredbo Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila2, Uredbo Sveta (ES) št. 491/2009 z dne 25. maja 2009, ki spreminja Uredbo (ES) št. 1234/2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“)3, Uredbo (ES) št. 110/2008 in Uredbo Sveta (ES) št. 1601/91/EGS, se odstavka 3 in 4 uporabljata, kadar se država izvora ali kraj porekla živila navede obvezno, da se potrošnike obvesti, da živilo izvira ali ima poreklo v dani državi ali kraju.

 

____________________

1 UL L 93, 31. 3. 2006, str. 1.

 

2 UL L 93, 31. 3. 2006, str. 12.

 

3 UL L 154, 17. 6. 2009, str. 1.

Obrazložitev

Da pri uporabi te uredbe ne bi prišlo do težav, je pomembno omeniti veljavno zakonodajo Skupnosti, zlasti tisto, ki določa označbe porekla za kmetijske proizvode in živila.

Predlog spremembe  78

Predlog uredbe

Člen 35 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2 a. Da bi zagotovili popolno sledljivost živila „od vil do vilic“, mora sistem označevanja tudi zagotavljati, da je proizvodom mogoče slediti tako do države porekla kot do prvotnega proizvajalca. Vendar ta določba ne velja za proizvode, pri katerih prvotnega proizvajalca ni mogoče ugotoviti, kot na primer za mleko.

Predlog spremembe  79

Predlog uredbe

Člen 35 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Za meso, razen za govedino in teletino, se država izvora ali kraj porekla lahko navede kot en sam kraj samo, kadar so živali rojene, vzrejene in zaklane v isti državi ali kraju. V drugih primerih se navedejo informacije o vsakem različnem kraju rojstva, vzreje in zakola.

črtano

Obrazložitev

Člen 35 predloga Komisije bi povzročil nepotrebne težave za vodje podjetij.

Predlog spremembe  80

Predlog uredbe

Člen 35 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Komisija določi izvedbena pravila v zvezi z uporabo odstavka 3. Navedeni ukrepi, katerih namen je sprememba nebistvenih elementov te uredbe z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 49(3).

črtano

Obrazložitev

Pomembno je, da potrošnik ve, od kod je proizvod. Vendar pa v nekaterih primerih države izvora ni mogoče vedno določiti, saj lahko vsebina proizvoda istočasno prihaja iz različnih držav in se dnevno spreminja. Veljavna pravila o zagotavljanju označevanja izvora predvidevajo, da se poreklo navede prostovoljno, razen če bi nenavedba hudo zavedla potrošnika o izvoru živila. Ta pravila je treba ohraniti in se jih ne sme zamenjati z novim besedilom.

Predlog spremembe  81

Predlog uredbe

Člen 35 – odstavek 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Za viski mora biti vedno navedena država porekla, in sicer v osrednjem vidnem polju. Če se viski izdeluje v več kot eni državi, morajo biti navedene vse.

Obrazložitev

Za viski, ki se prodaja v EU, je običajno, da je država porekla označena in temu podatku potrošniki tudi pripisujejo precejšen pomen. Na nekaterih viskijih država porekla ni označena in so uporabljene druge označbe, ki napeljujejo na to, da izdelek prihaja iz ene od glavnih držav proizvajalk viskija, pa to ne drži. Zato je primerno, da je na vseh viskijih, ki se prodajajo v EU, navedena država porekla, da bi se tako izognili zavajanju potrošnikov.

Predlog spremembe  82

Predlog uredbe

Člen 35 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6. Komisija določi izvedbena pravila v zvezi s pogoji in merili uporabe prostovoljno predloženih podatkov. Navedeni ukrepi, katerih namen je sprememba nebistvenih elementov te uredbe z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 49(3).

6. Komisija določi izvedbena pravila v zvezi s pogoji in merili uporabe prostovoljno predloženih podatkov. Navedeni ukrepi, katerih namen je sprememba nebistvenih elementov te uredbe z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo po posvetovanju z zainteresiranimi stranmi v skladu s postopkom iz člena 290 PDEU.

Predlog spremembe  83

Predlog uredbe

Poglavje VI

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

To poglavje in njegove določbe se črtajo.

Obrazložitev

Nacionalne določbe so v nasprotju z načelom usklajevanja in prostega pretoka blaga na notranjem trgu.

Predlog spremembe  84

Predlog uredbe

Poglavje VII

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

To poglavje in njegove določbe se črtajo.

Obrazložitev

Nacionalne določbe so v nasprotju z načelom usklajevanja in prostega pretoka blaga na notranjem trgu.

Predlog spremembe  85

Predlog uredbe – akt o spremembi

Člen 51 a (novo)

Direktiva 2001/110/ES

Člen 2 – odstavek 4

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 51 a

 

Sprememba Direktive 2001/110/ES

 

1. Člen 2(4)(a) Direktive Sveta 2001/110/ES z dne 20. decembra 2001 o medu1 se nadomesti z naslednjim:

 

„a) Državo ali države porekla, v katerih je bil med proizveden, je treba navesti na oznaki. Če med izvira iz več kot ene države članice ali tretje države, pa je treba uporabiti eno izmed naslednjih oznak:

 

- „Mešanica medu iz držav EU“

 

- „Mešanica medu iz držav zunaj EU“

 

Če količina medu iz držav članic EU presega med iz tretjih držav:

 

- „Mešanica medu iz držav EU in držav zunaj EU“

 

- Če količina medu iz tretjih držav presega med iz držav članic EU:

 

- „Mešanica medu iz držav zunaj EU in držav EU“

 

2. Členu 2(4) Direktive 2001/110/EC se doda naslednja točka:

 

„(aa) Če med deloma vsebuje tudi takega, ki izvira iz tretje države, je treba navesti odstotek medu iz države članice in tistega iz tretje države“.

 

_______

UL L 10, 2. 1. 2002, str. 47.“.

Obrazložitev

Sedanja pravila potrošnikom ne zagotavljajo ustreznih informacij, ampak so te lahko celo zavajajoče. Četudi med vsebuje le minimalno količino medu iz države članice EU, na primer le 5 %, je kljub temu treba navesti oznako „Mešanica medu iz držav EU in držav zunaj EU“.

Predlog spremembe  86

Predlog uredbe

Člen 53 – alinea 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Členi 29 do 34 se uporabljajo od [prvega dne v mesecu tri leta po začetku veljavnosti], razen v primeru živil, ki jih označijo nosilci živilske dejavnosti, ki imajo na datum začetka veljavnosti manj kot 10 zaposlenih ter imajo letni promet in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 2 milijonov EUR, za katera se uporabljajo od [prvega dne v mesecu pet let po začetku veljavnosti].

Členi 29 do 34 se uporabljajo od [prvega dne v mesecu tri leta po začetku veljavnosti], razen v primeru živil, ki jih označijo nosilci živilske dejavnosti, ki imajo na datum začetka veljavnosti manj kot 50 zaposlenih ter imajo letni promet in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 10 milijonov EUR, za katera se uporabljajo od [prvega dne v mesecu pet let po začetku veljavnosti].

 

Živila, dana na trg ali označena pred [datum začetka veljavnosti], ki niso v skladu s to uredbo, se smejo dajati na trg do datuma minimalnega roka trajanja ali datuma uporabe.

Predlog spremembe  87

Predlog uredbe

Priloga I – točka 1 – podtočka b – alinea 2 a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

- naravni sladkorji,

Predlog spremembe  88

Predlog uredbe

Priloga I – točka 1 – podtočka b – alinea 2 b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

- dodani sladkorji,

Predlog spremembe  89

Predlog uredbe

Priloga I – točka 1 – podtočka b – alinea 2 c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

- nasičene maščobne kisline,

Predlog spremembe  90

Predlog uredbe

Priloga I – točka 1 – podtočka b – alinea 2 d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

- transmaščobe,

Predlog spremembe  91

Predlog uredbe

Priloga I – točka 1 – podtočka b – alinea 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

- vlaknine,

črtano

Predlog spremembe  92

Predlog uredbe

Priloga I – točka 1 – podtočka b – alinea 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe