Postopek : 2009/2213(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0111/2010

Predložena besedila :

A7-0111/2010

Razprave :

PV 20/04/2010 - 8
CRE 20/04/2010 - 8

Glasovanja :

PV 05/05/2010 - 13.51
CRE 05/05/2010 - 13.51
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2010)0141

POROČILO     
PDF 197kWORD 142k
29.3.2010
PE 430.963v04-00 A7-0111/2010

o strategiji EU za odnose z Latinsko Ameriko

(2009/2213(INI))

Odbor za zunanje zadeve

Poročevalec: José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra

PRED. SPREM.
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 MNENJE Odbora za razvoj
 IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o strategiji EU za odnose z Latinsko Ameriko

(2009/2213(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju izjav s petih vrhunskih srečanj voditeljev držav in vlad Latinske Amerike in Karibov ter Evropske unije 28. in 29. junija 1999 v Riu de Janeiru, 17. in 18. maja 2002 v Madridu, 28. in 29. maja 2004 v Guadalajari, 12. in 13. maja 2006 na Dunaju ter 16. in 17. maja 2008 v Limi,

–   ob upoštevanju skupnega sporočila s XIV. ministrskega srečanja skupine iz Ria in Evropske unije, ki je potekalo 13. in 14. maja 2009 v Pragi,

–   ob upoštevanju skupnega sporočila z ministrskega srečanja o dialogu iz San Joséja med trojko Evropske unije in ministri srednjeameriških držav, ki je potekalo 14. maja 2009 v Pragi,

–   ob upoštevanju izjave z XIX. ibersko-ameriškega vrhunskega srečanja voditeljev držav in vlad, ki je potekalo 29. novembra in 1. decembra 2009 v Estorilu na Portugalskem (lizbonska deklaracija),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. septembra 2009 z naslovom Evropska unija in Latinska Amerika: partnerstvo svetovnih akterjev (KOM(2009)0495),,

–   ob upoštevanju zaključkov Sveta Evropske unije o odnosih med Evropsko unijo in Latinsko Ameriko z dne 8. decembra 2009,

–   ob upoštevanju resolucij evro-latinskoameriške parlamentarne skupščine (EuroLat), zlasti resolucije o odnosih med Evropsko unijo in Latinsko Ameriko v povezavi s petim vrhunskim srečanjem v Limi, s posebnim poudarkom na demokratičnem vladanju, z dne 20. decembra 2007, resolucije o evro-latinskoameriški listini za mir in varnost z dne 8. aprila 2009 in osnutka resolucije o partnerstvu med Evropsko unijo in Latinsko Ameriko v povezavi s šestim vrhunskim srečanjem v Madridu maja 2010 z dne 15. oktobra 2009,

–   ob upoštevanju resolucije z dne 15. novembra 2001 o globalnem partnerstvu in skupni strategiji za odnose med Evropsko unijo in Latinsko Ameriko(1), z dne 27. aprila 2006 o okrepljenem partnerstvu med Evropsko unijo in Latinsko Ameriko(2), z dne 24. aprila 2008 o petem vrhunskem srečanju latinskoameriških in karibskih držav in Evropske unije v Limi(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. oktobra 2007 o umorih žensk v Mehiki in Srednji Ameriki ter vlogi Evropske unije v boju proti temu pojavu(4),

–   ob upoštevanju člena 48 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in mnenja Odbora za razvoj (A7–0111/2010),

A. ker je dvoregijsko strateško partnerstvo med EU in Latinsko Ameriko bistvenega pomena in ga morata obe regiji še bolj poglobiti in izboljšati,

B.  ker je krepitev odnosov med EU in Latinsko Ameriko ena od prednostnih nalog trenutnega španskega predsedstva, pa tudi prihodnjega belgijskega in madžarskega,

C. ker je dvoregijsko strateško partnerstvo precej napredovalo od prvega vrhunskega srečanja leta 1999, zlasti z ustanovitvijo skupščine EuroLat (parlamentarna veja dvoregijskega strateškega partnerstva) na vrhunskem srečanju na Dunaju, a se je še vedno treba soočiti z nekaterimi ukrepi in izzivi,

D. ker je eden izmed glavnih ciljev dvoregijskega strateškega partnerstva regionalno povezovanje s sklepanjem podregionalnih in dvostranskih partnerskih sporazumov ter strateških partnerstev,

E.  ker lahko Zveza južnoameriških držav (UNASUR) – čeprav je drugačnega značaja kot preostali procesi povezovanja na tej celini (CAN, Mercosur, SICA) –spodbudi omenjene procese,

F.  ker je v luči morebitnih sedanjih oziroma prihodnjih medameriških sporov dobro, da vpletene vlade – v skladu z načelom subsidiarnosti – najprej izkoristijo pritožbene poti v okviru latinskoameriških sodišč, preden se obrnejo na sodišča zunaj latinskoameriške celine,

G. ker so se vojaški izdatki v Latinski Ameriki v zadnjih letih znatno povečali,

H. ker je dvoregijsko strateško partnerstvo še bolj utrdilo usklajevanje obeh strani na mednarodnih forumih in v mednarodnih institucijah in ker je treba poleg vzpostavitve skupne agende še naprej usklajevati stališča o svetovnih vprašanjih z upoštevanjem interesov in skrbi obeh strani,

I.   ker so Združene države dobile novo vlado, ki je vzbudila velika pričakovanja,

J.   ker je Latinska Amerika območje, na katerem živi več kot 600 milijonov ljudi, ki prispeva 10 % svetovnega bruto domačega proizvoda ter na katerem se nahaja 40 % vseh rastlinskih vrst sveta in ki ima izjemen človeški kapital,

K. ker slonijo odnosi med EU in Latinsko Ameriko na skupnih vrednotah in ker je spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin eden od bistvenih elementov strateškega partnerstva,

L.  ker pomeni razvoj odnosov z Latinsko Ameriko vzajemno korist in potencialne prednosti za vse države članice EU,

M. ker lahko vključitev načela enakosti spolov v vse politike prispeva k temu, da bodo družbe pravičnejše in bolj demokratične, saj bodo ženske in moški enakopravni pri vseh vidikih življenja,

N. ker imajo države EU in Latinske Amerike ter Karibov skupaj več kot milijardo prebivalcev in predstavljajo tretjino držav članic Združenih narodov,

O. ker je EU glavna donatorka pomoči za razvoj, glavna vlagateljica in druga trgovinska partnerica v Latinski Ameriki (prva v Mercosurju in Čilu) in ker je od začetka dvoregionalnega strateškega partnerstva leta 1999 financirala projekte in programe, vredne več kot 3 milijarde EUR,

P.  ker bo okrevanje po svetovni recesiji v letu 2010 še vedno počasno in čeprav se je Latinska Amerika bolje zoperstavila krizi kot druga, napredna gospodarstva ter bo v letu 2010 v povprečju zabeležila skoraj 3-odstotno rast, bo okrevanje neenakomerno, stopnja rasti pa ne bo zadoščala za bistveno izboljšanje socialnih pogojev prebivalstva, ki ima še vedno precej slabšo socialno zaščito v primerjavi z evropskimi partnerji,

Q. ker je stopnja brezposelnosti med mladimi v nekaterih večjih državah Latinske Amerike in državah članicah EU visoka,

R. ker je kljub precejšnjemu napredku stopnja smrtnosti otrok in mater v regiji še vedno precej visoka,

S.  ker sta proizvodnja drog in trgovanje z njimi še vedno velik problem v regiji; ker je število nasadov koke v Južni Ameriki naraslo in ker prihaja do političnih in kulturnih razhajanj med konvencijami in resolucijami Združenih narodov – zanje je koka prepovedana kultura – in uradnim stališčem nekaterih vlad, ki trdijo, da je ta rastlina del tradicije avtohtonega prebivalstva,

T.  ker so revščina, neenakost in diskriminacija tipične za nekatere avtohtone skupnosti v številnih latinskoamerških državah,

U. ker je v sektorjih energetike, oskrbe z vodo, infrastrukture in komunikacij potreben občutnejši napredek, ki bo primerljiv z napredkom, doseženim v sektorju telekomunikacij,

V. ker bosta razvoj latinskoameriške regije in njena sposobnost prispevati k procesom povezovanja brez ustreznih prilagoditev infrastrukture ovirana,

W. ker politika EU na področju priseljevanja povzroča veliko skrbi v Latinski Ameriki in ker je treba doseči sporazume, ki bodo upoštevali legitimne interese evro-latinskoameriških partnerjev glede tako občutljivega vprašanja,

X. ker je Evropska investicijska banka (EIB) svoje operacije v Latinski Ameriki začela leta 1993 in ker ima za svoj sedanji mandat (2007–2013) na voljo 2,8 milijard EUR za financiranje projektov v regiji,

Y. ker so inovacije in znanje temeljni instrument za izkoreninjanje revščine, boj proti lakoti in uresničenje trajnostnega razvoja, kot je bilo omenjeno na zadnjem ibero-ameriškem vrhunskem srečanju,

Z.  ker je bilo v nedavni študiji, ki sta jo opravili Organizacija ibero-ameriških držav za izobraževanje, znanost in kulturo (OEI) ter Ekonomski odbor za Latinsko Ameriko in Karibe (CEPAL), navedeno, da je potrebnih 55 milijard EUR za uresničitev izobraževalnih ciljev 2021 v desetih letih, torej med letoma 2011 in 2021, za odpravo obstoječih ogromnih neenakosti, izkoreninjenje nepismenosti, zagotovitev šolanja 15 milijonom nešolanih otrok med tremi in šestimi leti, za oblikovanje trdnih in učinkovitih sistemov strokovnega usposabljanja in bistveno izboljšanje pogojev za dostop do univerze,

1.  pozdravlja sporočilo Komisije z naslovom Evropska unija in Latinska Amerika: partnerstvo svetovnih akterjev, ki je namenjeno opredelitvi, oceni in pripravi operativnih predlogov za uresničitev polnega dvoregijskega strateškega partnerstva;

2. pozdravlja prizadevanja španskega predsedstva za podpis pridružitvenega sporazuma med EU in Srednjo Ameriko ter večstranskih trgovinskih sporazumov s Kolumbijo in Perujem, pa tudi trdno odločenost in pripravljenost za nadaljevanje pogajanj med Evropsko unijo in Mercosurjem;

3.  ponovno poudarja, da je podpora različnim procesom regionalnega povezovanja v Latinski Ameriki osnovno načelo dvoregijskega strateškega partnerstva, in verjame, da bo to partnerstvo omogočilo okrepitev usklajevanja stališč o kriznih razmerah in svetovnih vprašanjih na podlagi skupnih vrednot, interesov in skrbi;

4.  je seznanjen s političnimi spremembami v obeh regijah in meni, da je treba slediti razvoju dogodkov, da bi po potrebi latinskoameriško politiko EU na novo usmerili in prilagodili novim okoliščinam;

5.  poudarja pomembnost načel in vrednot, ki so osnova dvoregijskega strateškega partnerstva, kot so pluralistična in predstavniška demokracija, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, svoboda izražanja, ustavna in pravna država, spoštovanje ustreznih postopkov, pravna varnost in zavračanje vseh oblik diktature ali avtoritarizma;

6.  poziva vse udeležene v dvoregijskem strateškem partnerstvu, naj izpolnijo svojo odgovornost na področju upravljanja in socialne pravičnosti;

Strateška vizija EP o dvoregijskemu strateškemu partnerstvu med EU in Latinsko Ameriko

7.  poudarja, da je končni cilj dvoregijskega strateškega partnerstva med EU in Latinsko Ameriko vzpostavitev območja vsestranskega evro-latinskoameriškega medregijskega partnerstva, približno do leta 2015, na političnem, gospodarskem, trgovinskem, socialnem in kulturnem področju, ki bo zagotovilo trajnostni razvoj v obeh regijah;

Sredstva za dosego ciljev, povezanih z območjem vsestranskega evro-latinskoameriškega medregijskega partnerstva

(a) na političnem področju dvoregijskega strateškega partnerstva

8.  poziva, naj se izkoristijo nove možnosti, ki jih ponuja izvajanje Lizbonske pogodbe, v korist dvoregijskega strateškega partnerstva;

9.  poziva, naj podpredsednica/visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko zagotovi enotnost, skladnost in učinkovitost zunanjega delovanja Unije v povezavi z Latinsko Ameriko s podporo Evropske službe za zunanjepolitično delovanje in z dejavno udeležbo na naslednjem vrhunskem srečanju med EU ter Latinsko Ameriko in Karibi maja 2010 v Madridu;

10. zlasti poziva podpredsednico/visoko predstavnico in Svet, naj oblikujeta jasne smernice o najboljšemu načinu tesnega sodelovanja za spodbujanje učinkovite večstranskosti, zagotovitev ohranjanja okolja in naravnih virov, boj proti podnebnim spremembam, okrepitev zmožnosti ZN glede ohranjanja in utrjevanja miru ter za soočanje s skupnimi grožnjami za mir in varnost v okviru mednarodnega prava, vključno s trgovino prepovedanih drog in orožja, organiziranim kriminalom ter terorizmom, kot je bilo sklenjeno v Limi;

11. prav tako poziva k vzpostavitvi primernih mehanizmov institucionalnega sodelovanja med skupščino EuroLat in različnimi ustanovami EU , kot je bilo navedeno v zaključkih vrhunskega srečanja v Limi;

12. ponavlja, da mora prihodnja Evropska služba za zunanjepolitično delovanje zagotoviti, da bo imel EP v delegacijah EU, predvsem v pomembnih regijah, kot je Latinska Amerika, primerne sogovornike, ki bodo zagotavljali polno sodelovanje s Parlamentom;

13. priporoča sprejetje evro-latinskoameriške listine za mir in varnost, ki bo na podlagi listine ZN in zadevne mednarodne zakonodaje vključevala strategije in smernice za skupne politične in varnostne ukrepe pri soočanju s skupnimi grožnjami in izzivi partnerjev dvoregijskega strateškega partnerstva;

14. čestita zvezi UNASUR za opravljeno delo in diplomatske uspehe v Južni Ameriki;

15. znova izraža prepričanje, da je notranja stabilnost številnih latinskoameriških držav partneric odvisna od državnih reform, ki bodo omogočile vključitev vseh avtohtonih skupnosti in drugih manjšin v postopke odločanja, da se prepreči vse oblike diskriminacije in spodbudi ohranjanje njihove kulture in tradicije, kar bo še nadalje obogatilo družbo in okrepilo demokratično vladanje;

16. opozarja, da učinkovito in neodvisno pravosodje ter odločna politika spoštovanja človekovih pravic, v okviru odgovorne, preverljive in pregledne uprave, zagotavljata varnost državljanov, krepita njihovo zaupanje v sistem predstavniške parlamentarne demokracije in preprečujeta nenaklonjenost takšni obliki zastopstva;

17. poziva k nadaljevanju in poglobitvi konstruktivnega dialoga o vprašanjih preseljevanja na evro-latinskoameriškem območju, tako s ciljnimi in tranzitnimi državami kot državami izvora; v zvezi s tem podpira strukturiran in celovit dvoregijski dialog o migracijah med EU ter Latinsko Ameriko in Karibi, ki se je začel 30. junija 2009, saj je korak naprej k izpolnjevanju zavez z vrha v Limi; pozdravlja tudi ustanovitev delovne skupine o migracijah v okviru parlamentarne skupščine EuroLat, ki naj bi vzpostavila forum za dialog in spodbudila predloge na tem področju, pri tem pa upoštevala občutljive točke o tej temi na obeh straneh;

18. v zvezi s projekti, ki trenutno potekajo v Peruju, Kolumbiji in Boliviji, priporoča povečanje sredstev, namenjenih financiranju programov za odpravo proizvodnje narkotikov s pomočjo alternativnega razvoja;

19. obžaluje, da so finančna prizadevanja nekaterih držav prednostno namenjena prekomernemu povečanju vojaških proračunov, ko bi bilo nujno zmanjšati učinke nerazvitosti, pandemij, podhranjenosti, kriminala ter naravnih nesreč;

20. nujno poziva, naj podnebne spremembe in globalno segrevanje ozračja ostanejo prednostno vprašanje na politični agendi med EU in državami Latinske Amerike in Karibov; poudarja, da je treba sprejeti skupna stališča v različnih forumih za dialog o okolju in podnebnih spremembah, zlasti v okviru ZN, istočasno pa podpreti vrhunsko srečanje v Mehiki konec leta 2010; poziva tudi, da je treba nadaljevati s srečanji ministrov za okolje iz obeh regij po prvem sestanku v Bruslju marca 2008; poleg tega poudarja, da so prve žrtve negativnih učinkov podnebnih sprememb in globalnega segrevanja ozračja prav najrevnejši prebivalci, predvsem avtohtone skupnosti;

(b) na gospodarskem in trgovinskem področju dvoregijskega strateškega partnerstva

21. ponovno predlaga oblikovanje evro-latinskoameriškega območja celovitega medregionalnega partnerstva na osnovi modela, združljivega s „STO – regionalizem“, kar naj bi potekalo v dveh stopnjah;

22. trdno podpira, za zaključek prve stopnje, ponoven zagon pogajanj o pridružitvenem sporazumu EU-Mercosur, saj bi bil takšen sporazum, ki bi pomembno vplival na 700 milijonov ljudi in bi bil sklenjen kmalu, najbolj velikopotezen dvoregijski sporazum na svetu; podpira tudi zaključek pogajanj o pridružitvenem sporazumu EU-Srednja Amerika pred vrhunskim srečanjem v Madridu in pregled sporazuma iz leta 2003 na področju političnega dialoga in sodelovanja z Andsko skupnostjo ter poglobitev veljavnih pridružitvenih sporazumov z Mehiko in Čilom; je seznanjen z uspešnim zaključkom pogajanj o večstranskem trgovinskem sporazumu med EU in državami Andske skupnosti; si bo prizadeval za natančno izvedbo parlamentarnega postopka ratifikacije teh sporazumov, da bi zagotovil njihov pozitiven vpliv na vsa vprašanja, ki so v skupnem interesu;

23. opozarja, da so se pogajanja o pridružitvenem sporazumu med EU in Srednjo Ameriko začela na podlagi pristopa regija z regijo in opozarja, da bi se morala tako tudi skleniti, pri čemer je treba zagotoviti, da ne bo nobena država zaostala;

24. poziva, za zaključek druge stopnje in za uresničitev sporazuma o vsestranskem medregijskem partnerstvu okoli leta 2015, k pravni in institucionalni podpori ter popolni geografski pokritosti različnih področij dvoregijskega strateškega partnerstva ter k oblikovanju skupnih splošnih določb in pravil, ki bodo omogočala uživanje različnih svoboščin za vzpostavitev čim bolj širokega partnerstva s poglobitvijo integracijskih sporazumov znotraj Latinske Amerike in partnerskega procesa EU z različnimi državami in skupinami iz regije;

(c) na družbenem področju dvoregijskega strateškega partnerstva

25. za skladno ukrepanje priporoča uskladitev stališč obeh regij o načinu dosega razvojnih ciljev tisočletja med pripravami na zasedanje na visoki ravni ZN, načrtovano septembra 2010, zlasti kar zadeva boj proti revščini, ustvarjanje stalnih in kakovostnih delovnih mest ter socialno vključenost na rob odrinjenih skupin, zlasti avtohtonih skupnosti, otrok, žensk in invalidov;

26. meni, da so razvojni cilji tisočletja eden izmed najpomembnejših ciljev, ki jih je treba uresničiti do leta 2015, s poudarkom na naložbah v najrevnejše države in najbolj ranljive prebivalce, ter poziva obe regiji, naj pred visokim srečanjem o razvojnih ciljih tisočletja septembra 2010 poiščeta skupen jezik;

27. meni, da bi začetek resnega in natančnega dialoga o vprašanjih znanosti, tehnologije in inovacij lahko spodbudil vzpostavitev evro-latinskoameriškega območja inovacij in znanja, po zgledu sporazuma o inovacijah s Čilom;

28. ponavlja, da so izobraževanje in naložbe v človeški kapital osnova za socialno kohezijo in družbeno-gospodarski razvoj, ter poziva k odločnim in ustrezno finančno podprtim prizadevanjem za odpravo nepismenosti, ki je v nekaterih državah latinskoameriške regije še vedno velika, zlasti med deklicami in ženskami, pa tudi k brezplačnemu javnemu osnovno- in srednješolskemu izobraževanju, ki je omejeno zaradi pomanjkanja sredstev v nekaterih državnih proračunih; glede tega podpira projekt, ki ga je pripravila Organizacija ibersko-ameriških držav za izobraževanje, znanost in kulturo „Izobraževalni cilji 2021: izobrazba, ki jo želimo za generacijo dvestoletnikov“;

29. poudarja, da Latinska Amerika brez korenitih sprememb družbenega in gospodarskega okolja ne bo nikoli pomemben akter v družbi znanja, ki je najpomembnejša strateška dobrina za razvoj;

30. pozdravlja pobude za spodbujanje in izmenjavo znanja in dobrih praks na področju prava, kot je nedavna vzpostavitev Centra za pravne raziskave, razvoj in inovacije za Latinsko Ameriko; pozdravlja oblikovanje Skupine stotih in meni, da so te pobude lahko izredno uporabno orodje za podporo prizadevanjem Komisije pri oblikovanju dvoregijskega strateškega partnerstva;

31. poziva latinskoameriške države, ki so ali utegnejo biti v sporu s sosednjimi državami – naj gre za mejne ali kake druge spore – naj rešitev, če je le mogoče, poiščejo na sodiščih v okviru posameznih procesov povezovanja ali na splošnih sodiščih svoje celine ter naj se ne zatekajo na sodišča na drugi polobli;

32. pozdravlja prizadevanja na področju enakosti med spoloma; priporoča, da se v okviru sodelovanja med EU in Latinsko Ameriko razvijejo politike, ki bodo spodbujale okrepitev pravnega statusa žensk, enak dostop do izobraževanja, zaposlitve ter človekovih in socialnih pravic;

33. poziva zadevne institucije, naj v okviru strateškega partnerstva z ustreznimi finančnimi in tehničnimi sredstvi podprejo politike preprečevanja in zaščite v zvezi z nasiljem nad ženskami;

34. pozdravlja nedavno odločbo Medameriškega sodišča za človekove pravice glede umorov žensk v Campo Algodonero v Mehiki kot precedens za vso regijo; poziva vlade Evropske unije, Latinske Amerike in Karibov, da uporabljajo sodbo kot smernico za svoje prihodnje delo, ter zagotovijo, da njihovo strogo obsodbo nasilja nad ženskami spremljajo ustrezno financirani programi zaščite, preprečevanja in restorativne pravičnosti; prav tako zahteva trdno obvezo za boj proti nasilju nad ženskami na splošno in primerno vlaganje v reproduktivno zdravje in v programe za spodbujanje enakosti med spoloma, spolno vzgojo in dostop do metod načrtovanja družine, v skladu z akcijskim programom ICPD (1994);

35. pozdravlja prizadevanja zadnjih let na področju socialne kohezije Evropske komisije, Medameriške razvojne banke (BID), razvojnega programa Združenih narodov (UNDP), ekonomskega odbora za Latinsko Ameriko in Karibe (CELAC), Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada; priporoča obnovo in okrepitev programov Eurosocial, URB-AL in EUrocLIMA;

36. znova poudarja, da je pomembno izmenjevati izkušnje o vprašanjih skupnega interesa, kot je socialna kohezija za boj proti revščini in zmanjšanje neenakosti; v zvezi s tem podpira forum EU-LAK na ministrski ravni o socialni koheziji, ki je potekal v Limi od 8. do 10. februarja 2010 na temo „Spodbujanje dostojnega dela za mlade: kako pospešiti socialno kohezijo“, in pozdravlja izjavo iz Bahie, sprejeto ob zaključku četrtega mednarodnega srečanja mrež EUROsociAL 25. junija 2009;

37. z zadovoljstvom pričakuje prihodnje srečanje EU-LAK na ravni ministrov in odgovornih za socialno varstvo na temo usklajevanja sistemov socialnega varstva, ki bo potekalo 13. in 14. maja 2010 v kraju Alcalá de Henares (pri Madridu), in podpira prizadevanja Ibersko-ameriške organizacije za socialno varstvo (OISS), ki se zavzema za gospodarsko in družbeno blaginjo prek usklajevanja in izmenjave izkušenj na področju socialnega varstva;

38. opozarja, da se regionalno povezovanje – za katerega si prizadevajo številne latinskoameriške vlade in ki mu je Evropska unija naklonjena – sooča z velikimi ovirami: s pomanjkljivo infrastrukturo, nezadostno medregijsko trgovinsko izmenjavo ter nepoznavanjem različnih političnih, družbenih in gospodarskih akterjev in subjektov v drugih državah;

39. poudarja, da bi strategija praktičnih ukrepov za povezovanje (med drugim ceste, naftovodi in plinovodi, spodbujanje medregijske trgovine) ter obveščanje o različnih akterjih v regiji prispevala k pobudam za povezovanje in okrepila čut za skupnost v regiji;

40. poudarja, da je potrebna usklajena strategija za sektor energetike, oskrbe z vodo in prometa, da se v regiji prepreči zastoj rasti in trajnostnega razvoja;

41. priporoča latinskoameriškim vladam – in hkrati poziva Evropsko unijo, naj jim pri tem zagotovi čim večjo podporo, naj glede na neugodne socialne okoliščine ob sicer razmeroma dobrih gospodarskih obetih sprejmejo odločne in stanovitne politike, na primer za vlaganje v javna dela, krepitev notranjega trga, zaščito malih in srednjih podjetij, boljšo razpoložljivost posojil, povečanje naložb v zdravstvo in izobraževanje ter reševanje vprašanja brezposelnosti mladih in diskriminacije pri zaposlovanju na podlagi spola;

42. v zvezi s tem opominja, da čeprav ni lahko zagotoviti ustreznih finančnih sredstev za uresničevanje omenjenih ciljev, je treba vzpostaviti sodoben, pravičen in moderen davčni sistem, ki bo sposoben preganjanja davčnih utaj, ter pregledati vojaške izdatke;

43. poziva EU in vlade latinskoameriških držav z avtohtonimi skupnostmi, naj začnejo s tesnejšim sodelovanjem uresničevati učinkovite načrte za odpravo lakote, nerazvitosti, nepismenosti in kroničnih bolezni;

44. meni, da cilja socialne kohezije partnerstva EU-LAK ne bo mogoče uresničiti, dokler se ne bo vzpostavilo visoke stopnje razvoja in pravične razdelitve dohodka in bogastva ter da ta cilj zahteva sprejetje dejanskih ukrepov, ki bodo imeli za namen izkoreninjenje revščine v skladu z razvojnimi cilji tisočletja in okrepitev pravosodnega sistema v državah LAK;

45. poudarja pomembnost varnosti preskrbe s hrano za države LAK in primernih skladiščnih zmogljivosti hrane za soočanje s prihodnjimi izzivi na področju oskrbe s hrano;

46. poziva EU, naj obveže nadnacionalne skupine podjetij s sedežem v EU, da bodo v državah LAK kot minimalne standarde uporabljale v mednarodnih sporazumih opredeljene okoljske in socialne standarde, kot je agenda za dostojno delo Mednarodne organizacije dela, in da teh standardov ne bodo poskušale zaobiti;

Mehanizmi za doseg končnih ciljev strateškega partnerstva:

(a) institucionalni mehanizmi

47. priporoča, naj se ohranijo dvoletna vrhunska srečanja, a poudarja, da se odnosi z Latinsko Ameriko ne smejo omejiti na dvoletni pogled, temveč jih je treba okrepiti z dolgoročno vizijo;

48. predlaga dvoregijski politični dialog z novimi tristranskimi pristopi o skupnih vprašanjih, področjih in interesih z EU–LAK–Azija, EU–LAK–Afrika in EU–LAK–ZDA za evro-atlantski prostor, ki ga bodo sestavljale ZDA, Latinska Amerika in EU;

49.  ponovno poudarja svoj predlog o ustanovitvi fundacije Evropa – Latinska Amerika in Karibi, ki bo namenjena pripravi vrhunskih srečanj, spremljanju odločitev in političnih ukrepov, sprejetih na teh srečanjih, in ki bo nudila forum za dialoge in usklajevanje v obdobjih med vrhunskimi srečanji za vse politične, gospodarske, institucionalne, akademske akterje in akterje civilne družbe, ki si prizadevajo za evro-latinskoameriške odnose, vključno s skupščino EuroLat;

50. predlaga, da se organizacijska sestava omenjene fundacije zgleduje po sestavi fundacije Anna Lindh, in sicer naj ima predsednika in svetovalni odbor, ki posreduje priporočila o strateških smernicah fundacije upravnemu odboru, direktorju in nacionalnim mrežam, ta priporočila pa se nato posredujejo vsem ustreznim ravnem odločanja;

51. poudarja, da mora biti proračun te fundacije omejen, a zadosten za uresničevanje njenih nalog in da mora biti financirana s prispevki držav EU in Latinske Amerike, ki bodo članice ustanove, s prispevki proračuna EU, z lastnimi sredstvi fundacije ali sredstvi, ki jih prispevajo javni pokroviteljski organi, ki so povezani z evro-latinskoameriškim območjem;

52. predlaga ustanovitev opazovalnice preseljevanja na evro-latinskoameriškem območju, ki jo bo nadzorovala in usklajevala prej omenjena fundacija in ki bo namenjena neprestanemu in podrobnemu spremljanju vseh vprašanj, povezanih z migracijskimi tokovi na tem območju; prav tako predlaga ustanovitev dvoregijskega centra za preprečitev konfliktov, namenjenega vnaprejšnjemu odkrivanju vzrokov morebitnih nasilnih in oboroženih konfliktov ter njihovemu preprečevanju in zaustaviti možnega stopnjevanja, predlaga tudi ustanovitev dvoregijskega centra za preprečevanje naravnih nesreč, še posebej po tragičnih razmerah, nastalih na Haitiju po uničevalnem potresu 12. januarja 2010 ter v Čilu po potresu in cunamiju 27. februarja 2010, ki bo namenjen pripravi skupnih strategij in sistema za opozarjanje o nevarnostih, da bi zmanjšali skupno ranljivost pred naravnimi nesrečami, ki so posledica podnebnih ali tehnoloških sprememb;

53. poziva k sklenitvi podregionalnih partnerskih sporazumov, o katerih še vedno potekajo pogajanja, in obžaluje, da so nekateri od teh sporazumov iz različnih razlogov ohromljeni, a opozarja, da je treba za nepremostljive razlike poiskati druge rešitve, ne da bi pri tem izgubili globalni strateški pogled, da ne bi izolirali držav, ki želijo okrepiti svoje politične, trgovinske in družbene odnose z EU;

54. ponovno izraža podporo EU za procese regionalnega vključevanja in pogajalskega pristopa „del po delu“, ki ga uporablja EU s pridružitvenimi sporazumi, kot je v primeru Srednje Amerike; vendar priznava, da tiste države, ki so pripravljene okrepiti svoje odnose z EU, ne smejo trpeti zaradi notranjih težav v postopkih regionalnega vključevanja, kot v primeru andske skupnosti, in niti zaradi suverenih odločitev njihovih sestavnih delov, četudi so legitimni;

(b) finančni mehanizmi

55. podpira sklad za spodbujanje naložb v Latinski Ameriki (MIAL), ki ga je predlagala Komisija kot otipljiv izraz zavezanosti EU utrditvi regionalnega povezovanja in medsebojne povezanosti v Latinski Ameriki; je seznanjen s 100 milijoni EUR, ki so iz proračuna Skupnosti predvideni za obdobje do leta 2013, kar pa ne vpliva na druge prispevke in subvencije iz držav članic;

56. pozdravlja podpis memoranduma o soglasju novembra 2009 med Evropsko investicijsko banko in Medameriško razvojno banko ter podpira prizadevanja Evropske investicijske banke za financiranje projektov v Latinski Ameriki, a opominja, da potrebuje Evropska investicijska banka za doseg svojih ciljev več sredstev in prispevkov EU ter njenih držav članic;

57. poudarja pomembnost različnih finančnih instrumentov EU, a vztraja, da je treba pri razvojnem sodelovanju z Latinsko Ameriko preseči pristop, usmerjen le v pomoč, tako da se finančna sredstva instrumenta za razvojno sodelovanje namenijo za najbolj revne države in najbolj ranljive skupine, prav tako pa je treba iznajti nove načine sodelovanja s hitro razvijajočimi se državami in državami s srednjimi dohodki v Latinski Ameriki z instrumentom za industrializirane države (ICI+);

58. poudarja, da je zelo pomembno in zaželeno narediti korak naprej k uskladitvi na področju regulacije in nadzora različnih latinskoameriških finančnih sistemov, z namenom premostiti razlike in se v največji možni meri približati evropskemu sistemu, ki je prinesel oprijemljive rezultate pri razvoju naprednih modelov nadzora čezmejnih subjektov;

*

* *

59. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu in Komisiji, vladam in parlamentom držav članic EU ter latinskoameriških in karibskih držav, evro-latinskoameriški parlamentarni skupščini, latinskoameriškemu in srednjeameriškemu parlamentu, andskemu parlamentu in parlamentu Mercosur.

(1)

UL C 140 E, 16.3.2002, str. 569.

(2)

UL C 296 E, 06.12.2006, str. 123.

(3)

UL C 259 E, 29.10.2008, str. 64.

(4)

UL C 227E, 4.9.2008, str. 140


MNENJE Odbora za razvoj (17.3.2010)

za Odbor za zunanje zadeve

o strategiji EU za odnose z Latinsko Ameriko

(2009/2213(INI))

Poročevalka: Catherine Greze

POBUDE

Odbor za razvoj poziva Odbor za zunanje zadeve, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.   poziva Evropsko unijo in države Latinske Amerike in Karibov (države LAK), da izboljšajo svoje mehanizme za partnerstvo in sodelovanje, z večjim poudarkom na varstvu političnih, okoljskih in socialnih človekovih pravic, tudi kulturnih pravic manjšin domorodnih prebivalcev; poziva k okrepljenemu dialogu na področju reforme mednarodnih finančnih institucij, da bi zagotovili pravičnejšo zastopanost udeleženih držav; meni, da so ti ukrepi bistven predpogoj za reševanje in zmanjševanje učinkov gospodarske in finančne krize;

2.   priporoča strateški pristop, zasnovan na razvoju institucionalnih zmogljivosti v razvijajočih se državah in s poudarkom na družbeni polarizaciji z razvojem samozadostnih zmogljivosti in na uravnovešenem regijskem razvoju;

3.   meni, da cilja socialne kohezije partnerstva EU/LAK ne bo mogoče uresničiti, dokler se ne bo vzpostavilo visoke stopnje razvoja in pravične razdelitve dohodka in bogastva ter da ta cilj zahteva sprejetje dejanskih ukrepov, ki bodo imeli za namen izkoreninjenje revščine v skladu z razvojnimi cilji tisočletja in okrepitev pravosodnega sistema v državah LAK;

4.   poziva Evropsko unijo in države LAK, naj okrepijo svoje partnerstvo, da bi lahko reševale ekološke izzive, in poziva Unijo, da pomaga pri razvoju projektov kot je projekt Yasuni ITT, pod pogojem, da ne posegajo v pravice lokalnih prebivalcev;

5.   poziva k zaustavitvi velikih rudarskih projektov, ki niso v skladu s priporočili iz pregleda ekstraktivne industrije, ki ga je pripravila Svetovna banka, in projekte velikih jezov, ki niso v skladu s priporočili Svetovne komisije za jezove;

6.   zahteva, da spopadanje s podnebnimi spremembami, ki so najhuje prizadele najrevnejše, postane prednostna naloga strategije EU/LAK; predlaga oblikovanje temeljnih ukrepov, ki temeljijo na ohranjanju gozdov in naravnih virov ter trajnostnem kmetijstvu, in uporabo ukrepov gozdnega kmetijstva in naravnega pogozdovanja za čim bolj učinkovito zmanjšanje podnebnih sprememb in prilagajanje;

7.   poziva Evropsko unijo in države LAK, naj si pred vrhunskim srečanjem v Mehiki prizadevata za skupno pogajalsko stališče na pogovorih o podnebnih spremembah ter naj preučita in ostaneta dovzetni za predloge svetovnega vrhunskega srečanja narodov o podnebnih spremembah v Cochabambi aprila 2010;

8.   poudarja pomen varnosti hrane za države LAK in primernih skladiščnih zmogljivosti hrane za soočanje s prihodnjimi izzivi na področju oskrbe s hrano;

9.   poudarja, da je treba kot prednostno nalogo izbrati oblikovanje in okrepitev kratkih krogov pretoka (potnikov, blaga, energije) v okviru razvoja obnovljivih virov energij in medsebojne povezanosti znotraj sklada za spodbujanje naložb v Latinski Ameriki (LAIF); poudarja, da sklad LAIF ne sme biti vključen v program instrumenta razvojnega sodelovanja, temveč se mu mora dodeliti nova proračunska vrstica;

10. ponavlja podporo EU za procese regionalnega vključevanja in pogajalskega pristopa "del po delu", ki ga uporablja EU s pridružitvenimi sporazumi, kot je v primeru Srednje Amerike; vendar priznava, da tiste države, ki so pripravljene okrepiti svoje odnose z EU, ne smejo trpeti zaradi notranjih težav v postopkih regionalnega vključevanja, kot v primeru andske skupnosti, in niti zaradi suverenih odločitev njihovih sestavnih delov, četudi so legitimni;

11. poziva EU, naj obveže nadnacionalne skupine podjetij s sedežem v EU, da bodo v državah LAK kot minimalne standarde uporabljale v mednarodnih sporazumih opredeljene okoljske in socialne standarde, kot je „agenda za dostojno delo“ Mednarodne organizacije dela, in da ne bodo poskušale zaobiti teh standardov;

12. meni, da so razvojni cilji tisočletja eden izmed najpomembnejših ciljev, ki jih je treba uresničiti do leta 2015, s poudarkom na naložbah v najrevnejše države in najbolj ranljive prebivalce, ter poziva obe regiji, naj pred visokim srečanjem o razvojnih ciljih tisočletja septembra 2010 poiščeta skupen jezik;

13. zahteva boljše sodelovanje držav in večjo preglednost na fiskalnem področju z vzpostavitvijo samodejne izmenjave podatkov in oblikovanjem poročil za vsako državo;

14. zahteva, da vse zadevne države podpišejo konvencije Mednarodne organizacije dela, zlasti konvencijo št. 169 o pravicah domorodnih ljudstev, priznanju pravic do kolektivne lastnine teh ljudstev in vzpostavljanju skupnih programov za boj proti diskriminaciji do žensk in domorodnih ljudstev;(1)

15. zahteva pravno jamstvo glede varstva javnih storitev, zlasti kar zadeva dostop za vse do vode, brezplačen dostop do šolstva in zdravstva ter dostop čim večjega števila ljudi do mikrokreditov;

16. zahteva, da so zadevni ljudje popolnoma vključeni in sodelujejo pri celotnem postopku oblikovanja in preverjanja programov za boj proti revščini in spopadanju s podnebnimi spremembami prek natančnega mehanizma, ki so ga skupaj vzpostavile vse strani;

17. pozdravlja nedavno odločbo Medameriškega sodišča za človekove pravice glede umorov žensk v Campo Algodonero v Mehiki kot precedens za vso regijo; poziva vlade Evropske unije, Latinske Amerike in Karibov, da uporabljajo sodbo kot smernico za svoje prihodnje delo, ter zagotovijo, da njihovo strogo obsodbo nasilja nad ženskami spremljajo ustrezno financirani programi zaščite, preprečevanja in restorativne pravičnosti; prav tako zahteva trdno obvezo za boj proti nasilju nad ženskami na splošno in primerno vlaganje v reproduktivno zdravje in v programe za spodbujanje enakosti med spoloma, spolno vzgojo in dostop do metod načrtovanja družine, v skladu z akcijskim programom ICPD (1994).

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

16.3.2010

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

16

0

12

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Thijs Berman, Michael Cashman, Corina Creţu, Véronique De Keyser, Nirj Deva, Leonidas Donskis, Charles Goerens, Catherine Greze, Eva Joly, Filip Kaczmarek, Franziska Keller, Gay Mitchell, Bill Newton Dunn, Maurice Ponga, David-Maria Sassoli, Birgit Schnieber-Jastram, Michèle Striffler, Alf Svensson, Eleni Theocharous, Ivo Vajgl, Iva Zanicchi, Gabriele Zimmer

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Proinsias De Rossa, Santiago Fisas Ayxela, Krzysztof Lisek, Miguel Angel Martínez Martínez, Cristian Dan Preda

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Jens Geier

(1)

Domorodni prebivalci zaslužijo 17 % manj kot nedomorodni prebivalci v skladu z nedavnim dokumentom Medameriške razvojne banke (Inter American Development Bank) z naslovom ‘New Century, Old Disparities: Gender and Ethnic Wage Gaps in Latin America’ (Novo stoletje, stare neenakosti: razlike v plačah med spoloma in narodi v Latinski Ameriki), IDB Working Paper Series št. 109, 2009.


IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

17.3.2010

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

54

1

9

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Gabriele Albertini, Pino Arlacchi, Bastiaan Belder, Elmar Brok, Michael Gahler, Andrzej Grzyb, Takis Hadjigeorgiou, Heidi Hautala, Richard Howitt, Anna Ibrisagic, Ioannis Kasoulides, Tunne Kelam, Nicole Kiil-Nielsen, Maria Eleni Koppa, Eduard Kukan, Vytautas Landsbergis, Krzysztof Lisek, Sabine Lösing, Ulrike Lunacek, Mario Mauro, Kyriakos Mavronikolas, Willy Meyer, Francisco José Millán Mon, Alexander Mirsky, María Muñiz De Urquiza, Annemie Neyts-Uyttebroeck, Norica Nicolai, Raimon Obiols, Kristiina Ojuland, Ria Oomen-Ruijten, Pier Antonio Panzeri, Ioan Mircea Paşcu, Alojz Peterle, Mirosław Piotrowski, Hans-Gert Pöttering, Cristian Dan Preda, Libor Rouček, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Nikolaos Salavrakos, Jacek Saryusz-Wolski, Werner Schulz, Adrian Severin, Marek Siwiec, Charles Tannock, Zoran Thaler, Inese Vaidere, Johannes Cornelis van Baalen, Geoffrey Van Orden, Kristian Vigenin

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Charalampos Angourakis, Elena Băsescu, Georgios Koumoutsakos, Barbara Lochbihler, Emilio Menéndez del Valle, Doris Pack, Vittorio Prodi, Jacek Protasiewicz, Konrad Szymański, Indrek Tarand, Alejo Vidal-Quadras, Renate Weber, Janusz Władysław Zemke

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Monica Luisa Macovei

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov