POROČILO o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom in o razveljavitvi Direktive 2004/67/ES

29.3.2010 - (KOM(2009)0363 – C7‑0097/2009 – 2009/0108(COD)) - ***I

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
Poročevalec: Alejo Vidal-Quadras

Predlogi sprememb

• 001-117 (PDF - 372 KB)
• 001-117 (DOC - 548 KB)
• 118-118 (PDF - 352 KB)
• 118-118 (DOC - 352 KB)

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom in o razveljavitvi Direktive 2004/67/ES

(KOM(2009)0363 – C7‑0097/2009 – 2009/0108(COD))

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2009)0363),

–   ob upoštevanju členov 251(2) in 95 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C7-0097/2009),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu „Posledice začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe za še nedokončane medinstitucionalne postopke odločanja“ (KOM(2009)0665),

–   ob upoštevanju členov 294(3) in 194(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–   ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora,

–   ob upoštevanju mnenja Odbora regij,

–   ob upoštevanju člena 55 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A7-0112/2010),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe  1 Predlog uredbe Uvodna izjava 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(2) Poraba plina se je v Evropi v zadnjih desetih letih hitro povečevala. Ob zmanjšani domači proizvodnji se je uvoz še hitreje povečeval, s čimer je postala odvisnost od uvoza večja in vidik zanesljivosti oskrbe pomembnejši.	(2) Poraba plina se je v Evropi v zadnjih desetih letih hitro povečevala. Ob zmanjšani domači proizvodnji se je uvoz še hitreje povečeval, s čimer je postala odvisnost od uvoza večja in vidik zanesljivosti oskrbe pomembnejši. Nekatere države članice so se ob prevladi plina v energetski mešanici znašle na „energetskem otoku“ zaradi velike odvisnosti od uvoza plina iz tretjih držav in pomanjkanju infrastrukturnih povezav s preostalimi državami EU.
Predlog spremembe  2 Predlog uredbe Uvodna izjava 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(4) Vendar pa veljavni ukrepi glede zanesljivosti oskrbe s plinom, ki so bili sprejeti na ravni Skupnosti, državam članicam puščajo veliko manevrskega prostora pri izbiri ukrepov. Kadar je zanesljivost oskrbe države članice ogrožena, obstaja jasno tveganje, da ukrepi, ki jih država članica razvije enostransko, lahko ogrozijo pravilno delovanje notranjega trga s plinom. Nedavne izkušnje so pokazale, da takšno tveganje dejansko obstaja. Da bi omogočili delovanje notranjega trga s plinom tudi v primeru pomanjkanja zalog, mora biti odgovor v primeru krize pri oskrbi s plinom bolj usklajen tako glede preventivnih ukrepov kot odziva na dejanske motnje v oskrbi.	(4) Vendar pa veljavni ukrepi glede zanesljivosti oskrbe s plinom, ki so bili sprejeti na ravni Unije, državam članicam puščajo veliko manevrskega prostora pri izbiri ukrepov. Kadar je zanesljivost oskrbe države članice ogrožena, obstaja jasno tveganje, da ukrepi, ki jih država članica razvije enostransko, lahko ogrozijo pravilno delovanje notranjega trga s plinom ter varnost zaščitenih odjemalcev, tudi ranljivih. Nedavne izkušnje so pokazale, da takšno tveganje dejansko obstaja. Da bi omogočili delovanje notranjega trga s plinom tudi v primeru pomanjkanja zalog, mora biti odgovor v primeru krize pri oskrbi s plinom solidaren in usklajen tako glede preventivnih ukrepov kot odziva na dejanske motnje v oskrbi.
Obrazložitev
Pojma „varnost odjemalcev“ in „solidarnost“ nista celovito vključena v ta predlog. Ker se ta uredba nanaša na zanesljivo oskrbo s plinom, je bistveno, da se pri pripravi odgovora na motnje v oskrbi upoštevata varstvo odjemalcev in solidarnost med državami članicami.
Predlog spremembe  3 Predlog uredbe Uvodna izjava 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(5) Plinovodi in plinski viri Skupnosti bi morali podpirati zanesljivost oskrbe Skupnosti kot celote in vsake države članice posebej. Zanesljivost oskrbe bo v prihodnosti odvisna od tega, v kakšno smer se bo razvilo razmerje med gorivi, od razvoja proizvodnje v Skupnosti in tretjih državah, ki oskrbujejo Skupnost, od naložb v skladiščne zmogljivosti in plinovode znotraj in zunaj Skupnosti, vključno z zmogljivostmi za utekočinjen zemeljski plin.	(5) Večja raznovrstnost plinovodov in plinskih virov Unije je bistvena za izboljšanje zanesljivosti oskrbe Unije kot celote in vsake države članice posebej. Zanesljivost oskrbe bo v prihodnosti odvisna od tega, v kakšno smer se bo razvilo razmerje med gorivi, od razvoja proizvodnje v Uniji in tretjih državah, ki oskrbujejo Unijo, od naložb v skladiščne zmogljivosti ter od zagotavljanja raznovrstnosti plinovodov in virov oskrbe znotraj in zunaj Unije, vključno z zmogljivostmi za utekočinjen zemeljski plin. Zato je treba sprejeti ukrepe za dolgoročno spodbujanje take raznovrstnosti.
Predlog spremembe  4 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(5a) Da bi zmanjšale vpliv morebitne krize zaradi motenj v oskrbi s plinom, bi morale države članice razviti skupno strategijo zagotavljanja raznovrstnosti virov energije ter poti in virov oskrbe s plinom. Poleg tega bi morala Komisija z ustreznimi organi na ravni Unije in na nacionalni ravni sprejeti potrebne ukrepe za hitro dokončanje obstoječih projektov, ki jih je odobrila Unija za zagotovitev raznovrstnosti dobavnih poti in virov za oskrbo s plinom ter za bistven prispevek k zanesljivosti oskrbe.
Predlog spremembe  5 Predlog uredbe Uvodna izjava 6
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(6) Velika motnja v oskrbi Skupnosti s plinom lahko vpliva na vse države članice in podpisnice Pogodbe o energetski skupnosti ter povzroči veliko gospodarsko škodo v celotni Skupnosti. Motnja v oskrbi s plinom ima lahko tudi resne družbene posledice in zlasti prizadene ranljive skupine odjemalcev.	(6) Velika motnja v oskrbi Unije s plinom lahko vpliva na strateške interese EU ter na vse države članice in podpisnice Pogodbe o energetski skupnosti ter povzroči veliko gospodarsko škodo v celotni Uniji in posredno vpliva na subsidiarne sektorje. Motnja v oskrbi s plinom ima lahko tudi resne družbene posledice in zlasti prizadene ranljive skupine odjemalcev.
Predlog spremembe  6 Predlog uredbe Uvodna izjava 7 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(7a) Za dolgoročno trajnost trga s plinom EU je nujno, da ukrepi za zaščito zanesljivosti oskrbe s plinom ne izkrivljajo po nepotrebnem konkurence ali učinkovitega delovanja notranjega trga.
Predlog spremembe  7 Predlog uredbe Uvodna izjava 8
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(8) Odpoved največje in edine infrastrukture ali vira oskrbe s plinom, tako imenovano načelo N-1, je realna možnost. Če odpoved take infrastrukture ali vira oskrbe vzamemo za referenco pri tem, kaj bi morale biti države članice sposobne nadomestiti, je to dobra začetna točka za zagotavljanje njihove zanesljivosti oskrbe s plinom.	(8) Odpoved največje in edine plinske infrastrukture, tako imenovano načelo N-1, je realna možnost. Če odpoved take infrastrukture vzamemo za referenco pri tem, kaj bi morale biti države članice sposobne nadomestiti, je to dobra začetna točka za analizo zanesljivosti oskrbe s plinom vsake države članice.
Obrazložitev
Pravilo N-1, kot je opredeljeno v tej uredbi, velja le za infrastrukturo.
Predlog spremembe  8 Predlog uredbe Uvodna izjava 9
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(9) Primerna plinska infrastruktura v državi članici in celotni Skupnosti je bistvenega pomena pri odpravi prekinitev v oskrbi. Skupna minimalna merila glede zanesljivosti oskrbe s plinom morajo zagotoviti enakovredne pogoje za zanesljivost oskrbe s plinom in oblikovati pomembne spodbude za izgradnjo potrebne infrastrukture in izboljšanje pripravljenosti v primeru krize. Ukrepi na strani povpraševanja, kot je zamenjava vrste goriva, imajo lahko pomembno vlogo pri zagotavljanju zanesljivosti oskrbe z energijo, če jih je v primeru motnje v oskrbi mogoče začeti hitro izvajati in znatno zmanjšati povpraševanje.	(9) Primerna in raznovrstna plinska infrastruktura v državah članicah, zlasti v regijah, ki so izolirane od virov oskrbe z energijo, je bistvenega pomena pri odpravi prekinitev v oskrbi. Skupna minimalna merila glede zanesljivosti oskrbe s plinom morajo zagotoviti enakovredne pogoje za zanesljivost oskrbe s plinom, pri čemer se upoštevajo nacionalne ali regionalne posebnosti, in oblikovati pomembne spodbude za izgradnjo potrebne infrastrukture in izboljšanje pripravljenosti v primeru krize. Ukrepi na strani povpraševanja, kot je zamenjava vrste goriva, imajo lahko pomembno vlogo pri zagotavljanju zanesljivosti oskrbe z energijo, če jih je v primeru motnje v oskrbi mogoče začeti hitro izvajati in znatno zmanjšati povpraševanje. Vendar je treba poudariti, da bi prehod na fosilna goriva privedel do večjih izpustov toplogrednih plinov. Kot ukrep na strani povpraševanja je treba močneje spodbujati učinkovito uporabo energije. Okoljske vplive predlaganih ukrepov na strani oskrbe in povpraševanja je treba primerno upoštevati in dati prednost tistim, ki imajo najmanjši vpliv na okolje. Vse naložbe v infrastrukturo je treba izvesti ob ustreznem spoštovanju okolja in ustrezne zakonodaje EU.
Predlog spremembe  9 Predlog uredbe Uvodna izjava 10
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(10) Izrazito je treba spodbujati naložbe v nove plinske infrastrukture. Te morajo povečati zanesljivost oskrbe s plinom in hkrati zagotoviti pravilno delovanje notranjega trga z zemeljskim plinom. Kadar je narava naložbe v infrastrukturo čezmejna, se morata Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (Agency for the Cooperation of Energy Regulators, ACER), ustanovljena z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. .../…, in Evropsko omrežje upravljavcev prenosnih omrežij za plin (European Network of Transmission System Operators for Gas, ENTSO-G) intenzivno vključiti, da se bolje upoštevajo čezmejni dejavniki.	(10) Izrazito je treba spodbujati naložbe v nove plinske infrastrukture, a jih je treba izvršiti šele po ustrezni presoji vpliva na okolje. Ta nova infrastruktura mora povečati zanesljivost oskrbe s plinom in hkrati zagotoviti pravilno delovanje notranjega trga z zemeljskim plinom. Naložbe bi morale načeloma prihajati od podjetij in bi morale temeljiti na ekonomskih spodbudah. Olajšati je treba dovajanje plina iz obnovljivih virov energije v infrastrukturo plinskega omrežja. Kadar je narava naložbe v infrastrukturo čezmejna, se morata Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (Agency for the Cooperation of Energy Regulators, ACER), ustanovljena z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 713/20091, in Evropsko omrežje upravljavcev prenosnih omrežij za plin (European Network of Transmission System Operators for Gas, ENTSO-G) intenzivno vključiti, da se bolje upoštevajo čezmejni dejavniki. _______________ 1 UL L 211, 14.8.2009, str. 1.
Predlog spremembe  10 Predlog uredbe Uvodna izjava 10 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(10a) Prednost je treba dati izgradnji novih čezmejnih infrastruktur, ki so potrebne za dosego cilja rabe vsaj 10 % zmogljivosti medsebojnih povezav za elektriko in plin do leta 2010, kot je v svojih sklepih iz marca 2007 zahtevalo predsedstvo.
Predlog spremembe  11 Predlog uredbe Uvodna izjava 10 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(10b) Kjer so potrebne nove čezmejne medsebojne povezave oziroma je treba obstoječe razširiti, bi morali že na začetni stopnji vzpostaviti tesno sodelovanje med državami članicami, ki jih to zadeva, pristojnimi organi, in – če teh ni – regulativnimi organi.
Predlog spremembe  12 Predlog uredbe Uvodna izjava 10 c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(10c) Pomembno je zagotoviti predhodne sporazume med medsebojno povezanimi sistemi glede uravnoteženja in oskrbe, da bi bila v izrednih razmerah zagotovljena optimalna raba razpoložljivih medsebojnih povezav.
Predlog spremembe  13 Predlog uredbe Uvodna izjava 11
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(11) Državam članicam so na voljo različna sredstva Skupnosti za financiranje potrebnih naložb v domačo proizvodnjo in infrastrukture, zlasti posojila in jamstva Evropske investicijske banke ali sredstva regionalnih, strukturnih ali kohezijskih skladov. Evropska investicijska banka in zunanji instrumenti Skupnosti, kot so ENPI, IPA in DCI, lahko prav tako financirajo ukrepe v tretjih državah, namenjene izboljšanju zanesljivosti oskrbe s plinom .	(11) Državam članicam so na voljo različna sredstva Unije za financiranje potrebnih naložb v proizvodnjo, infrastrukture in ukrepe energetske učinkovitosti na regionalni in lokalni ravni, zlasti posojila in jamstva Evropske investicijske banke ali sredstva regionalnih, strukturnih ali kohezijskih skladov.
Obrazložitev
Naložbe v učinkovitejšo porabo energije in alternativne vire energije ne omogočajo samo zmanjšanja emisij CO2, ampak tudi manjšo odvisnost od uvoza plina in manjše naložbe v krizne ukrepe.
Predlog spremembe  14 Predlog uredbe Uvodna izjava 12
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(12) Uredba mora podjetjem plinskega gospodarstva in odjemalcem omogočiti, da se lahko ob soočanju z motnjami kar najdlje zanesejo na tržne mehanizme. Prav tako mora določiti ukrepe za izredne razmere, ki se uporabijo, ko se trgi niso več sposobni učinkovito soočiti z motnjami v oskrbi s plinom. Tudi v izrednih razmerah morajo imeti tržni mehanizmi prednost pri blaženju učinkov motenj v oskrbi.	(12) Uredba mora podjetjem plinskega gospodarstva in odjemalcem omogočiti, da se lahko ob soočanju z motnjami kar najdlje zanesejo na tržne mehanizme. Prav tako mora določiti ukrepe za izredne razmere, ki se uporabijo, ko se trgi sami niso več sposobni učinkovito soočiti z motnjami v oskrbi s plinom. Tudi v izrednih razmerah morajo imeti tržni mehanizmi prednost pri blaženju učinkov motenj v oskrbi.
Obrazložitev
Na prvih dveh stopnjah krize se pričakuje, da bo trg sam rešil težavo, v resnično izrednih razmerah, ko zgolj tržni mehanizmi ne zadoščajo, da bi se spopadli s krizo, pa bi morale biti vključene države članice. Tržni in netržni mehanizmi lahko na stopnji izrednih razmer delujejo sočasno.
Predlog spremembe                      15 Predlog uredbe Uvodna izjava 12 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(12a) Naložbe EU v infrastrukturo in obnovljivo proizvodnjo je treba podpreti s prizadevanji držav članic in Komisije, da bi v sodelovanju s tretjimi državami v soseščini EU spodbudili širjenje načel in pravil notranjega trga, kot je določeno v Pogodbi o energetski listini. Komisija za zagotovitev zanesljive oskrbe preuči možnosti, da bi po potrebi razširili evropsko energetsko skupnost, ki zajema EU in države jugovzhodne Evrope, na druge tretje države, pa tudi možnosti oblikovanja novih regionalnih energetskih trgov po vzoru te skupnosti, na primer evropsko-sredozemske energetske skupnosti.
Predlog spremembe  16 Predlog uredbe Uvodna izjava 13
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(13) Po sprejetju tretjega svežnja o notranjem energetskem trgu se bodo v sektorju plina uporabljale nove določbe, ki bodo jasno opredelile vloge in odgovornosti držav članic, regulatorjev, upravljavcev prenosnega omrežja in ACER ter izboljšale transparentnost trga, kar bo pozitivno vplivalo na njegovo dobro delovanje in zanesljivost oskrbe.	(13) Po sprejetju tretjega svežnja o notranjem energetskem trgu se bodo v sektorju plina uporabljale nove določbe, ki bodo jasno opredelile vloge in odgovornosti držav članic, regulatorjev, upravljavcev prenosnega omrežja in ACER ter izboljšale transparentnost trga, kar bo pozitivno vplivalo na njegovo dobro delovanje in zanesljivost oskrbe ter varstvo odjemalcev.
Obrazložitev
Pojma „varnost odjemalcev“ in „solidarnost“ nista celovito vključena v ta predlog. Ker ta uredba zadeva zanesljivo oskrbo s plinom, je bistveno, da se pri pripravi odgovora na motnje v oskrbi upoštevata varstvo odjemalcev in solidarnost med državami članicami.
Predlog spremembe  17 Predlog uredbe Uvodna izjava 14
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(14) Dokončno oblikovanje notranjega trga s plinom in učinkovita konkurenca znotraj tega trga Skupnosti zagotavljata najvišjo stopnjo zanesljivosti oskrbe za vse države članice, pod pogojem, da v primeru motenj v oskrbi, ki prizadenejo del Skupnosti, trg ne glede na vzrok motnje v polnosti deluje. Zato je potreben celovit in učinkovit skupni pristop k zanesljivosti oskrbe, zlasti preko transparentnih in nediskriminatornih politik, ki so v skladu s tržnimi zahtevami, pri čemer se je treba izogibati tržnim motnjam in oviram pri odzivih trga na motnje.	(14) Dokončno oblikovanje notranjega trga s plinom in učinkovita konkurenca znotraj tega trga Unije zagotavljata najvišjo stopnjo zanesljivosti oskrbe za vse države članice, pod pogojem, da v primeru motenj v oskrbi, ki prizadenejo del Unije, trg ne glede na vzrok motnje v polnosti deluje. Zato je potreben celovit in učinkovit skupni pristop k zanesljivosti oskrbe, zlasti preglednost, solidarnost in nediskriminatorne politike, ki so v skladu z delovanjem notranjega trga, pri čemer se je treba izogibati tržnim motnjam in oviram pri odzivih trga na motnje.
Obrazložitev
Predlog spremembe pojasni, da morajo biti politike v skladu z delovanjem notranjega trga in ne s tržnimi "zahtevami".
Predlog spremembe  18 Predlog uredbe Uvodna izjava 15
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(15) Natančna opredelitev vlog in odgovornosti podjetij plinskega gospodarstva in pristojnih organov je zato bistvenega pomena pri ohranjanju dobro delujočega notranjega trga, zlasti v primeru motenj v oskrbi in v kriznih situacijah.	(15) Vloge in odgovornosti bi bilo treba določiti tako, da bi zagotovili spoštovanje tristopenjskega pristopa, in sicer bi najprej vključili ustrezna podjetja in industrijo, nato države članice na nacionalni ali regionalni ravni, nato pa Unijo. Če bi prišlo do motenj v oskrbi, bi morali imeti akterji na trgu dovolj možnosti, da se na razmere odzovejo s tržnimi ukrepi, kot so ukrepi iz Priloge II. Če odziv akterjev na trgu ne zadostuje, države članice in njihovi pristojni organi sprejmejo ukrepe, kot so ukrepi iz Priloge III, da odpravijo ali ublažijo učinke motenj v oskrbi. Samo kadar ti ukrepi ne zadostujejo, bi bilo treba sprejeti ukrepe na regionalni ravni ali ravni Unije, da se odpravijo ali ublažijo posledice motenj v oskrbi. Regionalnim rešitvam je treba v čim večji meri dati prednost pred ukrepanjem Unije.
Predlog spremembe  19 Predlog uredbe Uvodna izjava 16
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(16) Treba je opredeliti dovolj usklajene standarde za zagotavljanje oskrbe, ki bodo primerni vsaj za situacijo, do kakršne je prišlo januarja 2009, ob upoštevanju razlik med državami članicami, vendar brez nerazumnih in nesorazmernih obremenitev podjetij plinskega gospodarstva, vključno z novimi in malimi podjetji.	(16) Treba je opredeliti dovolj usklajene standarde za zagotavljanje oskrbe, ki bodo primerni vsaj za situacijo, do kakršne je prišlo januarja 2009, ob upoštevanju razlik med državami članicami ter obveznosti javnih služb in ukrepov za varstvo odjemalcev, kot so navedeni v členu 3 Direktive 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom1,vendar brez nerazumnih in nesorazmernih obremenitev podjetij plinskega gospodarstva, vključno z novimi in malimi podjetji, ter končnih uporabnikov.
	_____ 1 UL L 211, 14.8.2009, str. 94.
Obrazložitev
Veliki končni uporabniki lahko z možnostjo menjave goriva veliko prispevajo k odzivu v izrednih razmerah. Tega potencialnega prispevka pa prav tako ne gre preveč obremenjevati.
Predlog spremembe  20 Predlog uredbe Uvodna izjava 17
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(17) Za dobro delovanje trga je bistvenega pomena, da podjetja plinskega gospodarstva pravočasno izvedejo naložbe v domačo proizvodnjo in infrastrukture, kot so medsebojne povezave, oprema, ki omogoča dvosmerni pretok po plinovodih, skladiščenje in obrati za UZP za ponovno uplinjanje, pri čemer je treba upoštevati možne motnje v oskrbi, do kakršne je prišlo januarja 2009.	(17) Za dobro delovanje trga je bistvenega pomena, da podjetja plinskega gospodarstva pravočasno izvedejo naložbe v domačo proizvodnjo in infrastrukture, kot so medsebojne povezave, zlasti tiste za zagotavljanje dostopa do plinskega omrežja EU, oprema, ki omogoča dvosmerni pretok po plinovodih, skladiščenje in obrati za UZP za ponovno uplinjanje, pri čemer je treba upoštevati možne motnje v oskrbi, do kakršne je prišlo januarja 2009. Če potrebne medsebojne povezave niso finančno izvedljive za podjetja plinskega gospodarstva, vendar pomenijo jasno dodano vrednost za zanesljivo oskrbo s plinom, Komisija predlaga ustrezne finančne spodbude, s čimer zagotovi, da so vse države članice fizično priključene na plinsko omrežje EU.
Predlog spremembe  21 Predlog uredbe Uvodna izjava 18
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(18) Pomembno je ohraniti oskrbo s plinom, zlasti kar zadeva gospodinjstva in ostale zaščitene odjemalce, kot so šole in bolnišnice, kadar jih trg ne more več oskrbovati s plinom. Bistveno je ukrepe, ki jih je treba v primeru krize izvajati, določiti še pred nastankom kakršne koli krize.	(18) Pomembno je, da države članice ohranijo oskrbo s plinom, zlasti kar zadeva gospodinjstva in omejeno število dodatnih odjemalcev, zlasti odjemalcev, ki opravljajo pomembne javne storitve, ki jih lahko opredelijo zadevne države članice, kadar jih trg ne more več oskrbovati s plinom. Bistveno je ukrepe, ki jih je treba v primeru krize izvajati, določiti še pred nastankom kakršne koli krize.
Predlog spremembe  22 Predlog uredbe Uvodna izjava 20
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(20) Vidiki zanesljivosti oskrbe dolgoročnega načrtovanja naložb v zadostne čezmejne zmogljivosti in druge infrastrukture, ki zagotavljajo dolgoročno zmogljivost sistema, da zagotovi zanesljivost oskrbe in zadovolji razumne potrebe, so predmet Direktive Evropskega parlamenta in Sveta …/…/ES [o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in o razveljavitvi Direktive 2003/55/ES]. Za izpolnitev standardov zanesljivosti oskrbe bo morda potrebno prehodno obdobje za izvedbo potrebnih naložb. Desetletni načrt razvoja omrežja, ki ga je oblikoval ENTSO-G in ga nadzoruje ACER, je temeljno orodje za določanje naložb, ki so potrebne na ravni Skupnosti.	(20) Vidike zanesljivosti oskrbe pri dolgoročnem načrtovanju naložb v zadostne čezmejne zmogljivosti in drugo infrastrukturo, s čimer se zagotovi, da je sistem dolgoročno zmožen zagotavljati zanesljivo oskrbo z energijo in pokriti razumne potrebe, obravnava Direktiva 2009/73/ES. Za izpolnitev standardov zanesljivosti oskrbe bo morda potrebno prehodno obdobje za izvedbo potrebnih naložb. Desetletni načrt razvoja omrežja, ki ga je oblikoval ENTSO-G in ga nadzoruje ACER, je temeljno orodje za določanje naložb, ki so na ravni Unije potrebne za izvajanje zahtev glede infrastrukture iz te uredbe in pripravo ocen tveganja na ravni Unije.
Predlog spremembe  23 Predlog uredbe Uvodna izjava 22
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(22) Da se zagotovi najvišja stopnja pripravljenosti v primeru motenj v oskrbi, morajo podjetja plinskega gospodarstva skupaj s pristojnimi organi oblikovati načrte za izredne razmere. Takšni načrti morajo biti medsebojno usklajeni. Vsebina mora upoštevati najboljše prakse že obstoječih načrtov ter mora jasno določiti vloge in odgovornosti vseh zadevnih podjetij plinskega gospodarstva in pristojnih organov. Kjer je možno in potrebno, je treba na regionalni ravni oblikovati skupne načrte za izredne razmere.	(22) Da se zagotovi najvišja stopnja pripravljenosti v primeru motenj v oskrbi, morajo pristojni organi po posvetovanju s podjetji plinskega gospodarstva oblikovati načrte za izredne razmere. Takšni načrti morajo biti medsebojno usklajeni na nacionalni in regionalni ravni ter na ravni Unije. Vsebina mora upoštevati najboljše prakse že obstoječih načrtov ter mora jasno določiti vloge in odgovornosti vseh zadevnih podjetij plinskega gospodarstva in pristojnih organov. Kjer je možno in potrebno, je treba na regionalni ravni oblikovati skupne načrte za izredne razmere.
Obrazložitev
Tristopenjski pristop, opredeljen v direktivi iz leta 2004 za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe (I: podjetja; II: države članice; III: Komisija) se v osnutku uredbe ne odraža več jasno. Načelo je treba ponovno uvesti v osnutek uredbe. Pristojni organi so odgovorni za pripravo teh načrtov, vendar se posvetujejo s podjetji plinskega gospodarstva.
Predlog spremembe  24 Predlog uredbe Uvodna izjava 23
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(23) Da se okrepi solidarnost med državami članicami v primeru izrednih razmer na ravni Skupnosti in zlasti v podporo državam članicam z manj ugodnimi geografskimi in geološkimi pogoji, morajo države članice razviti posebne solidarnostne ukrepe, vključno s trgovinskimi sporazumi med podjetji plinskega gospodarstva, mehanizmi kompenzacij, povečanim izvozom plina ali povečano sprostitvijo zalog. Solidarnostni ukrepi so zlasti primerni med državami članicami, za katere Komisija priporoča vzpostavitev skupnih načrtov preventivnih ukrepov ali načrtov za izredne razmere na regionalni ravni.	(23) Da se okrepi solidarnost med državami članicami v primeru izrednih razmer na ravni Unije in zlasti v podporo državam članicam z manj ugodnimi geografskimi in geološkimi pogoji, morajo države članice razviti solidarnostne ukrepe. Podjetja plinskega gospodarstva morajo pripraviti ukrepe, kot so trgovinski sporazumi, ki lahko vključujejo povečan izvoz plina ali povečano sprostitev zalog. Pomembno je spodbuditi sklepanje predhodnih dogovorov med podjetji plinskega gospodarstva. Podjetja plinskega gospodarstva bi morala vedno dobiti pravično in pošteno nadomestilo za ukrepe, ki jih morajo uvesti pri pripravi na izredne razmere. Solidarnostni ukrepi so zlasti primerni med državami članicami, za katere Komisija priporoča vzpostavitev skupnih načrtov preventivnih ukrepov ali načrtov za izredne razmere na regionalni ravni.
Obrazložitev
Tristopenjski pristop, opredeljen v direktivi iz leta 2004 za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe (I: podjetja; II: države članice; III: Komisija) se v osnutku uredbe ne odraža več jasno. Načelo je treba ponovno uvesti v osnutek uredbe.
Predlog spremembe  25 Predlog uredbe Uvodna izjava 30
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(30) Ker je oskrba s plinom iz tretjih držav bistvena za zanesljivost oskrbe Skupnosti s plinom, mora Komisija usklajevati ukrepe, vezane na tretje države, ter z državami proizvajalkami in tranzitnimi državami najti ureditev za obvladovanje krizne situacije in zagotoviti stabilen dotok plina v Skupnost. Komisija mora imeti možnost, da v spremljanje pretoka plina v krizni situaciji v Skupnosti in po posvetovanju z vpletenimi tretjimi državami članicami tudi izven Skupnosti vključi skupino za spremljanje in da, če krizo povzročijo težave v tretji državi, prevzame vlogo posredovanja in spodbujanja.	(30) Ker je oskrba s plinom iz tretjih držav bistvena za zanesljivost oskrbe Unije s plinom, mora Komisija usklajevati izredne ukrepe, vezane na tretje države, ter z državami proizvajalkami in tranzitnimi državami najti ureditev za obvladovanje krizne situacije in zagotoviti stabilen dotok plina v Unijo. Komisija mora imeti možnost, da zaprosi, da se v spremljanje pretoka plina v krizni situaciji v Uniji in po posvetovanju z vpletenimi tretjimi državami članicami tudi izven Unije vključi skupina za spremljanje in da, če krizo povzročijo težave v tretji državi, prevzame vlogo posredovanja in spodbujanja prek komisarja za energetiko in podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko.
Obrazložitev
Podpredsednik/visoki predstavnik in komisar za energetiko morata sodelovati na vseh stopnjah izvajanja uredbe. Prvi mora biti odgovoren zlasti za posredovanje in pogajanja s tretjimi državami ter predstavniki sektorja v imenu držav članic v kriznih razmerah. Predvsem komisar za energetiko bi moral usklajevati dejavnosti koordinacijske skupine za plin, s katero se je treba v kriznih razmerah obvezno posvetovati.
Predlog spremembe  26 Predlog uredbe Uvodna izjava 30 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(30a) Pod pogoji iz te uredbe bi morale Komisija in države članice okrepiti spremljanje zanesljivosti oskrbe s plinom iz tretjih držav. Komisija bi morala usklajevati sisteme za reševanje sporov s tretjimi državami in okrepiti energetski dialog, med drugim glede Pogodbe o energetski listini in Pogodbe o energetski skupnosti.
Predlog spremembe  27 Predlog uredbe Uvodna izjava 30 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(30a) Pogodbe o oskrbi s plinom iz tretjih držav ne bi smele vsebovati določb, ki bi kršile pravila notranjega trga EU, zlasti ne o omejitvi ponovnega izvoza ali klavzul z enakim učinkom, kot je tako imenovana klavzula o namembnem kraju.
Predlog spremembe  28 Predlog uredbe Uvodna izjava 31 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(31a) Institucije Evropske unije bi morale posebej prednostno obravnavati projekt plinovoda Nabucco.
Predlog spremembe  29 Predlog uredbe Člen 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Ta uredba določa ukrepe za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom, da se zagotovi pravilno in neprekinjeno delovanje notranjega trga s plinom, in sicer z določitvijo jasne opredelitve in dodelitve odgovornosti ter uskladitvijo odziva na ravni držav članic in Skupnosti tako glede preventivnih ukrepov kot odziva na dejanske motnje v oskrbi.	Ta uredba določa ukrepe za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom, tako da zagotavlja pravilno in neprekinjeno delovanje notranjega trga s plinom in določa izredne ukrepe, ki se izvedejo, ko trg ne more več zagotoviti potrebne oskrbe s plinom, in sicer z določitvijo jasne opredelitve in dodelitve odgovornosti ter uskladitvijo odziva s preglednimi postopki na ravni podjetij plinskega gospodarstva, držav članic, zadevnih regij in Unije tako glede preventivnih ukrepov kot odziva na dejanske motnje v oskrbi ali resne nevarnosti takih prekinitev v duhu solidarnosti med državami članicami.
Predlog spremembe  30 Predlog uredbe Člen 2 – točka 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1) „zaščiteni odjemalci“ pomenijo odjemalce, ki so že priključeni na distribucijsko omrežje za plin in lahko, če tako odloči zadevna država članica, vključujejo tudi mala in srednje velika podjetja, šole in bolnišnice, pod pogojem, da so že priključeni na distribucijsko omrežje za plin;	(1) „zaščiteni odjemalci“ pomenijo vse gospodinjske odjemalce, ki so priključeni na distribucijsko omrežje za plin;
Predlog spremembe  31 Predlog uredbe Člen 2 – točka 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(2) „pristojni organ“ pomeni nacionalni regulativni organ ali nacionalni vladni organ, ki ga država članica določi, da je odgovoren za zanesljivost oskrbe s plinom. To ne vpliva na izbiro države članice, da nekatere naloge iz te uredbe dodeli drugim organom, kot je pristojni organ. Te naloge se izvajajo pod nadzorom pristojnega organa in se podrobno določijo v načrtih iz člena 4.	(2) „pristojni organ“ pomeni regulativni organ ali nacionalni vladni organ, ki ga posamezna država članica določi, da je odgovoren za zanesljivost oskrbe s plinom ter za uveljavljanje in izvajanje ukrepov in načrtov iz te uredbe. To ne vpliva na izbiro države članice, da nekatere naloge iz te uredbe dodeli drugim organom, kot je pristojni organ. Te naloge se izvajajo pod nadzorom pristojnega organa in se podrobno določijo v načrtih iz člena 4.
Predlog spremembe  32 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom je naloga podjetij plinskega gospodarstva, pristojnih organov njihovih držav članic, industrijskih odjemalcev plina in Komisije, in sicer glede na področja odgovornosti. Med njimi mora biti visoka stopnja sodelovanja.	1. Zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom in pravilno delovanje notranjega trga sta skupni nalogi podjetij plinskega gospodarstva, pristojnih organov njihovih držav članic in Komisije, in sicer glede na področja odgovornosti. Med njimi mora biti visoka stopnja sodelovanja.
Predlog spremembe  33 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Vsaka država članica določi pristojni organ, ki je odgovoren za izvajanje ukrepov zagotavljanje oskrbe s plinom, določenih s to uredbo. Ukrepi vključujejo dvoletno oceno tveganj, oblikovanje načrtov preventivnih ukrepov in načrtov za izredne razmere ter neprekinjeno spremljanje zagotavljanja oskrbe s plinom na nacionalni ravni. Pristojni organi medsebojno sodelujejo, da preprečijo motnje v oskrbi in omejijo njihove posledice, če do motenj pride.	2. Vsaka država članica na pregleden način določi pristojni organ, ki je odgovoren za izvajanje ukrepov za zagotavljanje oskrbe s plinom v skladu z določbami te uredbe. Ukrepi vključujejo dvoletno oceno tveganj, vključno z geopolitičnimi tveganji, oblikovanje načrtov preventivnih ukrepov in načrtov za izredne razmere ter neprekinjeno spremljanje zagotavljanja oskrbe s plinom na nacionalni ravni. Kadar nacionalni regulativni organ ni pristojni organ, regulativni organ uradno sodeluje pri oblikovanju in izvajanju teh ukrepov. Pristojni organi medsebojno sodelujejo, da preprečijo motnje v oskrbi in omejijo njihove posledice, če do motenj pride.
Predlog spremembe  34 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Ukrepi za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe so jasno opredeljeni, transparentni, sorazmerni, nediskriminatorni, preverljivi in ne izkrivljajo neupravičeno konkurence ter učinkovitega delovanja notranjega trga.	5. Ukrepi za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe so jasno opredeljeni, transparentni, sorazmerni, nediskriminatorni, preverljivi in ne izkrivljajo neupravičeno konkurence ter učinkovitega delovanja notranjega trga. Komisija skupaj s pristojnim organom zagotovi, da pogodbe o plinu, sklenjene med državami članicami ali njihovimi podjetji plinskega gospodarstva ter tretjimi državami, ne vsebujejo klavzul, ki imajo učinek klavzule o namembnem kraju. To ne vpliva na pristojnosti organov, ki so pristojni za konkurenco.
Predlog spremembe  35 Predlog uredbe Člen 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 3a
	Dolgoročni ukrepi za zagotavljanje zanesljive oskrbe
	1. Kot ukrep v okviru strategije za dolgoročno oskrbo mora Komisija najkasneje …* predložiti poročilo o instrumentih in ukrepih za povečanje raznolikosti virov za oskrbo s plinom v Uniji in poti za oskrbo Unije. Poročilo vsebuje predloge različnim državam članicam o dejavnostih in ukrepih za povečanje zanesljive oskrbe s plinom. Poročilo vsebuje predvsem oceno vloge obratov za UZP ter pregled skladiščnih zmogljivosti za plin v različnih državah članicah.
	Poleg tega zajema oceno obstoječega regionalnega sodelovanja (kot je določeno v členih 4(3) in 4(4) ter v Prilogi IIIa) in vsebuje priporočila za izboljšanje skupnih preventivnih načrtov in načrtov za izredne razmere. Vsako regionalno sodelovanje za izvajanje te uredbe, kot je navedeno v členih 4(3) in 4(4), vodijo pristojni organi držav članic v sodelovanju s podjetji plinskega gospodarstva, regulativnimi organi in industrijskimi odjemalci ter zlasti s Komisijo. Tako regionalno sodelovanje spodbuja splošna načela evropske solidarnosti in ne sme biti v nasprotju z njimi.
	2. Unija si skupaj s tretjimi državami dobaviteljicami in tranzitnimi tretjimi državami prizadeva za izmenjavo najboljših praks na področju energetske učinkovitosti, na primer v okviru obstoječih sporazumih o energetskem sodelovanju, kot je Pogodba o energetski listini.
	_______________ * UL: eno leto po začetku veljavnosti te uredbe.
Predlog spremembe  36 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Najpozneje [31. marca 2011; 12 mesecev po začetku veljavnosti] pristojni organ po posvetovanju s podjetji plinskega gospodarstva, ustreznimi združenji, ki predstavljajo interese gospodinjstev in industrijskih odjemalcev, ter regulativnim organom, če slednji ni pristojni organ, oblikuje:	1. Najpozneje [XX. meseca 2011; 12 mesecev po začetku veljavnosti] pristojni organ po posvetovanju s podjetji plinskega gospodarstva, ustreznimi združenji, ki predstavljajo interese gospodinjstev in industrijskih odjemalcev, oblikuje:
Predlog spremembe  37 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Kadar regulativni organ ni pristojni organ, uradno sodeluje v procesu oblikovanja načrta preventivnih ukrepov in načrta za izredne razmere. Pristojni organ v največji možni meri upošteva ocene regulativnega organa, kolikor se nanašajo na regulativna vprašanja o omrežju, zlasti s pripravo ocene učinka glede izpolnjevanja infrastrukturnih standardov v skladu s členom 6, kar zadeva prihodnje potrjevanje tarif in skladnost z načrti za razvoj omrežja.
Predlog spremembe  38 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Pred sprejetjem navedenih načrtov pristojni organi izmenjajo informacije in se posvetujejo med seboj in s Komisijo, da zagotovijo, da so načrti in ukrepi na ustrezni regionalni ravni medsebojno usklajeni. Posvetovanja pokrivajo najmanj medsebojne povezave, čezmejne zaloge in skladiščenje ter fizično zmogljivost za transport plina v obe smeri.	2. Pred sprejetjem navedenih načrtov pristojni organi izmenjajo informacije in se posvetujejo med seboj in s Komisijo, da zagotovijo, da so načrti in ukrepi na ustrezni regionalni ravni medsebojno usklajeni. Posvetovanja pokrivajo najmanj obstoječe in nujne prihodnje medsebojne povezave, zlasti tiste, ki omogočajo dostop do plinskega omrežja EU, čezmejne zaloge in dostop do skladiščenja ter fizično zmogljivost za transport plina v obe smeri. Komisija se lahko posvetuje s koordinacijsko skupino za plin in jo obvešča o rezultatih.
Predlog spremembe  39 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Med postopkom iz odstavka 2 lahko Komisija poda priporočilo, na kateri regionalni ravni se opravijo izmenjava informacij in posvetovanja. Komisija lahko po posvetovanju z Evropskim omrežjem upravljavcev prenosnih omrežij za plin (ENTSO-G) in Agencijo za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) priporoči tudi oblikovanje skupnega načrta na regionalni ravni.	3. Med postopkom iz odstavka 2 lahko Komisija poda priporočilo, na kateri regionalni ravni se opravijo izmenjava informacij in posvetovanja. Komisija lahko po posvetovanju z Evropskim omrežjem upravljavcev prenosnih omrežij za plin (ENTSO-G) in Agencijo za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) ter koordinacijsko skupino za plin priporoči tudi oblikovanje skupnega načrta na regionalni ravni, ki oblikuje regije na podlagi infrastrukture, ki zagotavlja oskrbo z zemeljskim plinom.
Predlog spremembe  40 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Države članice se lahko odločijo tudi, da namesto ali poleg ločenih nacionalnih načrtov oblikujejo skupne načrte na regionalni ravni.	4. Države članice se lahko odločijo tudi, da poleg ločenih nacionalnih načrtov oblikujejo skupne načrte na regionalni ravni. V primeru skupnih načrtov na regionalni ravni zadevne države članice sprejmejo in objavijo načrte in si prizadevajo za sklenitev medvladnih sporazumov, da bi uradno potrdile regionalno sodelovanje.
Predlog spremembe  41 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Pristojni organ svoje načrte, skupaj s spremenjenimi različicami iz odstavka 6, objavi in jih takoj sporoči Komisiji.	5. Pristojni organ ob spoštovanju zaupnosti občutljivih podatkov svoje načrte, skupaj s spremenjenimi različicami iz odstavka 6, objavi in jih takoj sporoči Komisiji ter obvesti koordinacijsko skupino za plin.
Predlog spremembe  42 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 6 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
6. V šestih mesecih po sporočilu pristojnih organov o načrtih Komisija vse načrte držav članic oceni. Komisija se o načrtih posvetuje z ENTSO-G, ACER, koordinacijsko skupino za plin ter ostalimi zadevnimi zainteresiranimi stranmi. Če Komisija meni, da načrt ni učinkovit pri zmanjšanju tveganj, kot so bila ugotovljena v oceni tveganja, ali je neskladen s scenariji tveganj ali načrti ostalih držav članic oziroma ni v skladu z določbami te uredbe ali drugimi določbami prava Skupnosti, zahteva revizijo načrta.	6. V šestih mesecih po sporočilu pristojnih organov o načrtih Komisija vse načrte držav članic oceni. Komisija se o načrtih posvetuje z ENTSO-G, ACER, koordinacijsko skupino za plin ter ostalimi zadevnimi zainteresiranimi stranmi ter ustrezno upošteva njihovo mnenje. Če Komisija meni, da načrt ni učinkovit pri zmanjšanju tveganj, kot so bila ugotovljena v oceni tveganja, ali je neskladen s scenariji tveganj ali načrti ostalih držav članic oziroma ni v skladu z določbami te uredbe ali drugimi določbami prava Unije, zahteva revizijo načrta.
Predlog spremembe  43 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 6 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	6a. Če imajo države članice v zvezi z zanesljivo oskrbo že obstoječe obveznosti javne službe, jih pristojni organi objavijo v dveh mesecih od začetka veljavnosti te uredbe in po potrebi posodobijo po sprejetju njihovih preventivnih načrtov in načrtov za izredne razmere.
Predlog spremembe  44 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 6 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	6b. Pristojni organ vsaki dve leti pregleda načrt preventivnih ukrepov in načrt za izredne razmere na podlagi spremenjenih ocen tveganj zanesljivosti oskrbe s plinom, določenih v členu 8.
Predlog spremembe  45 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Preventivni akcijski načrt vsebuje:	1. Preventivni akcijski načrt na nacionalni in regionalni ravni vsebuje:
Predlog spremembe  46 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) ukrepe za vzpostavitev infrastrukture in zagotovitev standardov, kot določata člen 6 in člen 7; ti ukrepi obsegajo vsaj načrte za izpolnjevanje standarda N-1, potreben obseg in zmogljivosti, ki so potrebne za oskrbo zaščitenih odjemalcev v času povečanega povpraševanja, ukrepe na strani povpraševanja in obveznosti podjetij za zemeljski plin in drugih ustreznih teles;	(a) ukrepe za vzpostavitev infrastrukture in zagotovitev standardov, kot določata člen 6 in člen 7; ti ukrepi obsegajo vsaj načrte za izpolnjevanje standarda N-1 in informacije o načrtovanju, da bi dosegli obseg in zmogljivosti, ki so na podlagi ocene tveganja potrebne za oskrbo zaščitenih odjemalcev v času povečanega povpraševanja, ukrepe na strani povpraševanja, zagotovitev raznovrstnosti virov oskrbe in obveznosti podjetij plinskega gospodarstva in drugih ustreznih teles;
Predlog spremembe  47 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) oceno tveganja, kot določa člen 8;	(b) rezultate ocene tveganja in učinka, kot določa člen 8;
Predlog spremembe  48 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 – točka d a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(da) kadar država članica na podlagi ocene tveganja iz člena 8 tako odloči, opis obveznosti oskrbe odjemalcev, ki niso opredeljeni v členu 2(1) in so vključeni v distribucijsko omrežje za plin in zagotavljajo pomembne javne storitve, kot so šole in bolnišnice. Te obveznosti ne smejo vplivati na njihovo zmožnost za oskrbo zaščitenih odjemalcev v primeru krize, kot je opredeljeno v členu 7. Te dodatne obveznosti ne smejo biti v nasprotju z načeli evropske ali regionalne solidarnosti z državami, ki imajo težave z oskrbo;
Predlog spremembe  49 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 – točka d b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(db) mehanizme za sodelovanje z drugimi državami članicami pri pripravi regionalnih preventivnih akcijskih načrtov;
Predlog spremembe  50 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Preventivni akcijski načrt, še posebej ukrepi za izpolnjevanje infrastrukturnih standardov iz člena 6, temeljijo na desetletnem načrtu za razvoj omrežja in so skladni z njim. Navedeni načrt naj bi izdelal ENTSO-G.	2. Preventivni akcijski načrt temelji na desetletnem načrtu za razvoj omrežja, ki ga pripravi ENTSO-G, in je skladen z njim. Še posebej velja, da so ukrepi za izpolnjevanje infrastrukturnih standardov iz člena 6 zavezujoči za upravljavce omrežij.
Predlog spremembe  51 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Preventivni akcijski načrt upošteva ekonomsko učinkovitost, učinke na delovanje notranjega trga z energijo ter okoljske učinke.	3. Preventivni akcijski načrt temelji predvsem na tržnih ukrepih in upošteva ekonomski vpliv ter uspešnost in učinkovitost sprejetih ukrepov, njihove učinke na delovanje notranjega trga z energijo, posledice za potrošnike, okoljske učinke ter ustrezne mednarodne situacije in dogodke, zlasti v glavnih državah dobaviteljicah in tranzitnih državah.
Predlog spremembe  52 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 4 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a. Komisija pripravi preventivni akcijski načrt EU, ki temelji na vseh nacionalnih in regionalnih načrtih, v njem pa so navedeni možni krizni scenariji ter najučinkovitejši ukrepi za ublažitev take krize, da bi zagotovili učinkovito uskladitev ukrepov med izrednimi razmerami na ravni Unije.
Predlog spremembe  53 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Pristojni organ najpozneje do [31. marca 2014, 3 leta po začetku veljavnosti] zagotovi, da ima preostala infrastruktura (N-1) v primeru motnje v največji infrastrukturi za oskrbo s plinom zadostno zmogljivost za dobavo potrebne količine plina za zadostitev skupni potrebi po plinu na izračunanem območju v 60-dnevnem obdobju izjemno velikega povpraševanja po plinu v najhladnejših obdobjih, ki se statistično pojavljajo vsakih 20 let.	1. Pristojni organ najpozneje do [31. marca 2014, 3 leta po začetku veljavnosti] zagotovi, da ima preostala infrastruktura (N-1) v primeru motnje v največji infrastrukturi za oskrbo s plinom zadostno zmogljivost za dobavo potrebne količine plina za zadostitev skupne dnevne potrebe po plinu na izračunanem območju v enem dnevu izjemno velikega povpraševanja po plinu, ki se statistično pojavi enkrat vsakih 20 let.
Predlog spremembe  54 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Po priporočilu Komisije iz člena 4(3) ali v primeru iz člena 4(4) se lahko obveznost, določena v odstavku 1, izpolni na regionalni ravni. Šteje se, da je standard N-1 izpolnjen, če pristojni organ v preventivnem akcijskem načrtu iz člena 5 dokaže, da je motnje v oskrbi mogoče zadostno in pravočasno nadomestiti z ukrepi na strani povpraševanja.	2. Po priporočilu Komisije iz člena 4(3) ali v primeru iz člena 4(4) se lahko obveznost, določena v odstavku 1, izpolni na regionalni ravni. Šteje se, da je standard N-1 izpolnjen, če pristojni organ v preventivnem akcijskem načrtu iz člena 5 dokaže, da je motnje v oskrbi mogoče zadostno in pravočasno nadomestiti z ustreznimi tržnimi ukrepi na strani povpraševanja.
Predlog spremembe  55 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Uporabi se metodologija za izračun standarda N-1, kot določa Priloga I. Pri metodologiji je treba upoštevati konfiguracijo omrežja in dejanski pretok plina ter obstoječe proizvodne in skladiščne zmogljivosti. Izračunano območje iz Priloge I se po potrebi razširi na ustrezno regionalno raven.	3. Uporabi se metodologija za izračun standarda N-1, kot določa Priloga I. Pri metodologiji je treba upoštevati konfiguracijo omrežja in dejanski pretok plina ter obstoječe proizvodne in skladiščne zmogljivosti. Izračunano območje iz Priloge I, ki ga določi pristojni organ po posvetovanju s podjetji plinskega gospodarstva, se po potrebi razširi na ustrezno regionalno raven.
Predlog spremembe  56 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Pomanjkljiv dostop do integriranega plinskega omrežja EU in odvisnost od enega samega dobavitelja plina iz tretje države se šteje kot neupoštevanje standarda N-1.
Predlog spremembe  57 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Vsak pristojni organ Komisiji brez odlašanja sporoči vsakršen primer neupoštevanja standarda N-1.	4. Vsak pristojni organ po posvetovanju z ustreznimi podjetji plinskega gospodarstva Komisiji brez odlašanja sporoči vsakršen primer neupoštevanja standarda N-1.
Predlog spremembe  58 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Upravljavci prenosnega omrežja v roku dveh let po začetku veljavnosti te uredbe omogočijo stalno fizično zmogljivost za prenos plina v obe smeri na vseh medsebojnih povezavah, razen v primerih kjer Komisija na zahtevo pristojnega organa odloči, da dodani dvosmerni pretok ne bi pomenil varnejše oskrbe za katero koli državo članico. Tak sklep se lahko revidira v primeru spremenjenih okoliščin. Raven zmogljivosti dvosmernega toka se doseže na stroškovno učinkovit način z upoštevanjem vsaj tiste zmogljivosti, ki je potrebna za izpolnjevanje standarda oskrbe iz člena 7. V navedenem dvoletnem obdobju upravljavec prenosnega omrežja prilagodi delovanje prenosnega sistema v celoti, da se omogoči dvosmerni pretok plina.	5. Ne glede na odstavek 5a upravljavci in lastniki prenosnega omrežja v roku dveh let po začetku veljavnosti te uredbe omogočijo stalno fizično zmogljivost za prenos plina v obe smeri na vseh medsebojnih povezavah, razen na tistih, ki proizvodnje obrate EU, objekte za utekočinjen zemeljski plin ali točke medsebojnih povezav povezujejo z distribucijskimi omrežji. Raven zmogljivosti dvosmernega toka se doseže na stroškovno učinkovit način, pri čemer se pri oceni upoštevajo vidiki, ki niso zgolj ekonomski, kot na primer zanesljivost oskrbe in prispevek k notranjemu trgu, ter z upoštevanjem vsaj tiste zmogljivosti, ki je potrebna za izpolnjevanje standarda oskrbe iz člena 7. Pristojni organi in Komisija zagotovijo, da se v primeru spremenjenih okoliščin ocena medsebojnih povezav redno pregleduje, predvsem s posodabljanjem nacionalnih in regionalnih preventivnih akcijskih načrtov. Kjer so potrebne dodatne naložbe v prenosnem omrežju, se odstavek 7 uporablja tudi za te naložbe. V navedenem dvoletnem obdobju upravljavec prenosnega omrežja prilagodi delovanje prenosnega sistema v celoti, da se omogoči dvosmerni pretok plina.
Predlog spremembe  59 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 5 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	5a. Pristojni organ lahko Komisijo zaprosi, da izda odločbo o izvzetju določene medsebojne povezave iz obveznosti dvosmernega pretoka iz odstavka 5. Komisija lahko izvzetje odobri, če dvosmerni pretok ne bi pomenil varnejše oskrbe za katero koli državo članico ali če so naložbeni stroški v primerjavi z možnimi koristmi zanesljive oskrbe teh držav članic bistveno previsoki. Komisija v največji možni meri upošteva rezultate ocene tveganja, ki jo v skladu s členom 8(1) opravi pristojni organ. Takšna odločitev se lahko ponovno preuči v primeru spremenjenih okoliščin.
Predlog spremembe  60 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 6
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
6. Države članice poskrbijo, da vsaka nova infrastruktura za prenos omogoča varno oskrbo z zadostnim številom vstopnih in izstopnih točk ter prispeva k razvoju dobro povezane infrastrukture.	6. Države članice poskrbijo, da vsaka nova infrastruktura za prenos omogoča varno oskrbo z zadostnim številom vstopnih in izstopnih točk ter prispeva k razvoju dobro povezane infrastrukture. Zagotovijo tudi, da so nacionalna vstopna zmogljivost in prenosna omrežja sposobna prilagoditi nacionalni pretok plina vsem scenarijem motenj v infrastrukturi za oskrbo s plinom, kot so navedeni v oceni tveganja, med drugim z odpravo notranjih ozkih grl.
Predlog spremembe  61 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 7
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
7. Nacionalni regulativni organi pri potrjevanju tarif v skladu s členom 41(8) Direktive […/…ES] upoštevajo stroške izpolnjevanja standarda N-1 in stroške zaradi zagotavljanja stalne fizične zmogljivosti za prenos plina v obe smeri. Če stroški nastanejo v več kot eni državi članici, se nacionalni regulativni organi vseh zadevnih držav članic skupaj dogovorijo o porazdelitvi stroškov. Uporablja se člen 8(1) Uredbe (ES) št. …/...	7. Nacionalni regulativni organi pri potrjevanju tarif ali svojih metodologij na pregleden in natančen način v skladu s členom 41(8) Direktive 2009/73/ES uvedejo ustrezne spodbude in upoštevajo dejansko nastale stroške izpolnjevanja standarda N-1 in stroške zaradi zagotavljanja stalne fizične zmogljivosti za prenos plina v obe smeri. Če stroški nastanejo v več kot eni državi članici ali v eni državi članici v korist drugih držav članic, se nacionalni regulativni organi vseh zadevnih držav članic skupaj pred sprejemanjem odločitev v zvezi z naložbami dogovorijo o porazdelitvi stroškov. Pri vsakem dogovoru o naložbi mora stroške in porazdelitev stroškov med vse nacionalne regulativne organe, ki jih to zadeva, odobriti nacionalni regulativni organ. Pri porazdelitvi stroškov med te države članice se upoštevajo koristi na področju zanesljivosti oskrbe, ki jih ima vsaka država članica od naložbe. Uporablja se člen 8(1) Uredbe (ES) št. 715/2009.
Predlog spremembe  62 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 7 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	7a. V zvezi s stroški, ki nastanejo v več kot eni državi članici ali v eni državi članici v korist drugih držav članic, lahko Komisija predlaga ustrezne instrumente EU za financiranje medsebojnih povezav. Taka odločitev se sprejme za vsak primer posebej, pri čemer se upošteva zlasti pomanjkanje finančne vzdržnosti medsebojnih povezav in jasna dodana vrednost z vidika zanesljivosti oskrbe s plinom za eno ali več zadevnih držav članic.
Predlog spremembe  63 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Pristojni organ sprejme ukrepe za zagotovitev oskrbe s plinom zaščitenim odjemalcem v državi članici v primeru:	1. Pristojni organ od dobaviteljev plina zahteva, da sprejmejo ukrepe za zagotovitev oskrbe s plinom zaščitenim odjemalcem v državi članici v primeru:
a) izredno nizkih temperatur v sedemdnevnem obdobju največje intenzivnosti, ki se statistično pojavlja vsakih dvajset let; ter	a) izrednih temperatur v sedemdnevnem obdobju največje intenzivnosti, ki se statistično pojavlja vsakih dvajset let; ter
b) 60-dnevnega obdobja izjemno velikega povpraševanja po plinu v najhladnejših vremenskih obdobjih, ki se statistično pojavljajo vsakih 20 let	b) 45-dnevnega obdobja izjemno velikega povpraševanja po plinu v najhladnejših vremenskih obdobjih, ki se statistično pojavljajo vsakih 20 let.
Obrazložitev
Najdaljše krizno obdobje doslej je trajalo približno dva tedna. Brez tehtne ekonomske ocene stroškov in koristi za trg bi v uredbi moralo biti določeno krajše obdobje (30 dni), da bi se izognili nesorazmernim stroškom za odjemalce in zaviranju konkurenčnosti plina kot nizkoogljičnega goriva. V približno zadnjih 40 letih, odkar je bila zgrajena obsežna infrastruktura za prenos zemeljskega plina v Evropo, je edina večja prekinitev v oskrbi trajala 13 dni.
Predlog spremembe  64 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Pristojni organ sprejme ukrepe za zagotovitev oskrbe s plinom zaščitenim odjemalcem za obdobje šestdesetih dni tudi v primeru izrednih razmer, kot določa člen 9(2). Pristojni organ se trudi zaščitenim odjemalcem zagotavljati oskrbo, dokler je to potrebno.	2. Pristojni organ od dobaviteljev plina zahteva, da sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev oskrbe s plinom zaščitenim odjemalcem za obdobje petinštiridesetih dni tudi v primeru izrednih razmer, kot določa člen 9(2). Po petinštiridesetih dneh, ali pod težjimi pogoji, kot so opredeljeni v odstavku 1, se pristojni organ in podjetja plinskega gospodarstva trudijo zaščitenim odjemalcem čim dlje zagotavljati oskrbo.
Predlog spremembe  65 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Pristojni organ podjetjem za zemeljski plin omogoči izpolnjevanje teh meril na regionalni ravni in ravni Skupnosti ter ne zahteva izpolnjevanja teh standardov na podlagi infrastrukture, ki se nahaja zgolj na njegovem ozemlju.	4. Pristojni organi podjetjem plinskega gospodarstva omogočijo izpolnjevanje teh meril na regionalni ravni in ravni Unije ter ne zahtevajo izpolnjevanja teh standardov na podlagi infrastrukture, ki se nahaja zgolj na njegovem ozemlju.
Predlog spremembe  66 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 5 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	5a. Proizvodnim zmogljivostim, ki so potrebne za ohranjanje oskrbe (elektrarne, rafinerije, skladišča za zemeljski plin itd.), je treba omogočiti kar najbolj nemoteno obratovanje, da se zagotovi oskrba z zemeljskim plinom in električno energijo ter toploto. Prekoračitev predpisanih mejnih vrednosti je dopustna v obsegu, ki ga je treba določiti. Sprememba zahtev, ki jih določa zakonodaja o vodah, je dopustna v obsegu, ki ga je treba določiti. Pri tem je treba paziti, da ne bi bilo nevarnih obremenitev za okolje.
Predlog spremembe  67 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
b) ob upoštevanju vseh ustreznih nacionalnih in regionalnih okoliščin;	b) ob upoštevanju vseh ustreznih nacionalnih in regionalnih okoliščin, med drugim uporabe plina pri oskrbi zaščitenih odjemalcev z električno energijo in daljinskim ogrevanjem ter dejavnosti industrijskih sektorjev, na katere še posebej vplivajo nihanje v oskrbi, vzorci porabe, medsebojna povezljivost z notranjim trgom in varnostna vprašanja;
Predlog spremembe  68 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Komisija v celoti oceni tveganja za zanesljivo oskrbo s plinom na ravni Unije ter sprejme in objavi poročilo, ki ga predstavi pristojnim organom, koordinacijski skupini za plin, ACER, ENTSO-G in Evropskemu parlamentu.
Predlog spremembe  69 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1b. Države članice lahko v oceni tveganja na podlagi tehnične in ekonomske analize določijo obveznost oskrbe odjemalcev, ki niso opredeljeni v členu 2(1) in so že vključeni v distribucijsko omrežje za plin ter zagotavljajo pomembne javne storitve, kot so šole in bolnišnice. Te obveznosti ne smejo vplivati na njihovo zmožnost za oskrbo zaščitenih odjemalcev v primeru krize, kot je opredeljeno v členu 7. Te dodatne obveznosti ne smejo biti v nasprotju z načeli evropske ali regionalne solidarnosti z državami, ki imajo težave z oskrbo.
Predlog spremembe  70 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1c. Po priporočilu Komisije iz člena 4(3) ali v primeru iz člena 4(4) se lahko ocena tveganja opravi tudi na regionalni ravni.
Predlog spremembe  71 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Podjetja za zemeljski plin, ustrezna združenja, ki predstavljajo interese gospodinjstev in industrijskih odjemalcev, ter regulativni organ, če slednji ni pristojni organ, medsebojno sodelujejo in zagotovijo vse potrebne podatke za oceno tveganja.	2. Podjetja plinskega gospodarstva, ustrezna združenja, ki predstavljajo interese gospodinjstev in industrijskih odjemalcev plina, ter regulativni organ, če ta ni pristojni organ, sodelujejo s pristojnim organom in zagotovijo vse potrebne podatke za oceno tveganja, tudi geopolitičnega.
Predlog spremembe  72 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Ocena tveganja se ponovi vsaki dve leti pred 30. septembrom ustreznega leta.	3. Ocene tveganja iz odstavkov 1 in 1a se ponovijo vsaki dve leti pred 30. septembrom ustreznega leta.
Predlog spremembe  73 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 1 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Načrt ukrepov ob izrednih razmerah:	1. Nacionalni in regionalni načrti ukrepov ob izrednih razmerah:
Predlog spremembe  74 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 1 – točka 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(2) določa vlogo in odgovornost podjetij za zemeljski plin in industrijskih odjemalcev, njihovo sporazumevanje s pristojnim organom ter, kjer je to ustrezno, z regulativnim organom;	(2) ob upoštevanju različne stopnje prizadetosti v primeru motenj v oskrbi s plinom določa vlogo in odgovornost vseh zadevnih udeležencev na trgu in določa njihovo sporazumevanje s pristojnim organom ter, kjer je to ustrezno, z regulativnim organom;
Predlog spremembe  75 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 1 – točka 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(3) določa vlogo in odgovornosti pristojnega organa;	(3) določa vlogo in odgovornosti pristojnega organa in drugih organov, ki so jim bile dodeljene naloge v skladu s točko 2 člena 2(2);
Predlog spremembe  76 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 1 – točka 7
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(7) ugotavlja pričakovani prispevek netržnih ukrepov iz Priloge III, ki so predvideni za stopnjo izrednih razmer oziroma jih je treba na tej stopnji izvesti, in ocenjuje, v kolikšni meri je treba za obvladovanje krize uporabiti netržne ukrepe, ocenjuje njihove učinke in določa postopke za njihovo izvajanje;	(7) ugotavlja pričakovani prispevek in relativno vrednost netržnih ukrepov iz Priloge III, ki so predvideni za stopnjo izrednih razmer oziroma jih je treba na tej stopnji izvesti, in ocenjuje, v kolikšni meri je treba za obvladovanje krize uporabiti netržne ukrepe, ocenjuje njihove učinke in določa postopke za njihovo izvajanje; netržni ukrepi se uporabijo samo, če tržni mehanizmi sami ne morejo več zagotoviti oskrbe zaščitenim odjemalcem;
Predlog spremembe  77 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 1 – točka 8
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(8) opisuje mehanizme za sodelovanje z drugimi državami članicami na vsaki stopnji krize;	(8) opisuje mehanizme in vloge udeležencev na trgu v zvezi s sodelovanjem z drugimi državami članicami na vsaki stopnji krize;
Predlog spremembe  78 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 1 – točka 10
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(10) vsebuje seznam predhodno določenih ukrepov za zagotovitev plina v primeru izrednih razmer, vključno z mehanizmi kompenzacij in trgovskimi sporazumi med strankami, udeleženimi v takšnih ukrepih. Takšni ukrepi lahko obsegajo čezmejne sporazume med državami članicami in/ali podjetja za zemeljski plin.	(10) pripravi seznam predhodno določenih ukrepov, opredeljenih v tesnem sodelovanju z udeleženci na trgu, za zagotovitev plina v primeru izrednih razmer, ob upoštevanju mehanizmov kompenzacij in trgovskih sporazumov med strankami, udeleženimi v takšnih ukrepih. Takšni ukrepi lahko obsegajo čezmejne sporazume med državami članicami in/ali podjetja plinskega gospodarstva.
Predlog spremembe  79 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Komisija pripravi načrt za izredne razmere v Uniji, v katerem navede možna neskladja med nacionalnimi in regionalnimi načrti ter možne usklajevalne ukrepe, ki bi jih sprejela ob izrednih razmerah v Uniji. Poleg tega opiše mehanizme za začetek posvetovanja s tretjimi državami.
Predlog spremembe  80 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 2 – točka 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1) stopnja zgodnjega opozarjanja (zgodnje opozarjanje): kadar so na voljo konkretni, resni in zanesljivi podatki, po možnosti s strani mehanizma za zgodnje opozarjanje, da lahko pride do poslabšanja pogojev oskrbe;	(1) stopnja zgodnjega opozarjanja (zgodnje opozarjanje): kadar konkretni, resni in zanesljivi podatki, po možnosti s strani mehanizma za zgodnje opozarjanje, kažejo, da bi se lahko pogoji oskrbe kratkoročno poslabšali. Od trga se pričakuje, da bo težavo rešil brez posredovanja pristojnega organa;
Predlog spremembe  81 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 2 – točka 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(2) stopnja pripravljenosti (pripravljenost): kadar pride do motenj v oskrbi ali do izjemno visokega povpraševanja, vendar trg še lahko razreši položaj brez posredovanja pristojnega organa;	(2) stopnja pripravljenosti (pripravljenost): motnje v oskrbi ali izjemno visoko povpraševanje, katerih obseg ne zagotavlja razglasitve izrednih razmer iz točke (3). Od trga se pričakuje, da bo težavo rešil brez posredovanja pristojnega organa;
Predlog spremembe  82 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 2 – točka 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(3) stopnja izrednih razmer (izredne razmere): kadar pride do izjemno visokega povpraševanja ali do motenj v oskrbi prek ali iz največje infrastrukture ali vira, obenem pa obstaja resno tveganje, da standarda oskrbe zaščitenih odjemalcev ni več mogoče izpolnjevati zgolj s tržnimi mehanizmi.	(3) stopnja izrednih razmer (izredne razmere): motnje v oskrbi ali izjemno visoko povpraševanje, kadar tržni mehanizmi sami ne morejo več zagotoviti oskrbe zaščitenim odjemalcem. Pristojni organ mora posredovati v okviru načrta za izredne razmere. Tržni in netržni mehanizmi lahko na tej stopnji delujejo drug ob drugem.
Predlog spremembe  83 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Načrt ukrepov ob izrednih razmerah zagotavlja možnost čezmejnega dostopa do skladiščnih objektov tudi v primeru izrednih razmer. Načrt ukrepov ob izrednih razmerah ne uvaja ukrepov, ki bi neupravičeno omejevali pretok plina prek meja.	3. Pristojni organi v načrtu ukrepov ob izrednih razmerah zagotovijo možnost čezmejnega dostopa do skladiščnih objektov tudi v primeru izrednih razmer. Države članice in pristojni organi ob izrednih razmerah ne uvajajo ukrepov, ki bi neupravičeno omejevali pretok plina prek meja.
Predlog spremembe  84 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. V načrtu ukrepov ob izrednih razmerah so opredeljeni tudi nujni ukrepi in dejavnosti, ki jih je treba izvajati, da bi ublažili posledice motnje v oskrbi zaščitenih odjemalcev z električno energijo, pridobljeno iz plina, in daljinskim ogrevanjem.
Predlog spremembe  85 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Kadar pristojni organ razglasi katero od stopenj krize, o tem nemudoma obvesti Komisijo in ji zagotovi vse potrebne informacije. V primeru izrednih razmer, v katerih bi bilo treba za pomoč zaprositi EU in države članice, pristojni organ zadevne države članice nemudoma obvesti Center za spremljanje in obveščanje na področju civilne zaščite v okviru Komisije.	4. Kadar pristojni organ razglasi katero od stopenj krize, o tem nemudoma obvesti Komisijo in ji zagotovi vse potrebne informacije, zlasti o ukrepih, ki jih namerava sprejeti. Pristojni organ izvaja vnaprej določene postopke iz načrta ukrepov ob izrednih razmerah. V primeru izrednih razmer, v katerih bi bilo treba za pomoč zaprositi EU in države članice, pristojni organ zadevne države članice nemudoma obvesti Center za spremljanje in obveščanje na področju civilne zaščite v okviru Komisije. Komisija lahko skliče zasedanje koordinacijske skupine za plin.
Predlog spremembe  86 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 4 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a. Ko pristojni organ obvesti Komisijo, da je bila v državi članici razglašena stopnja zgodnjega opozarjanja, ali ko se oznani nevarnost motnje v oskrbi s plinom zaradi geopolitičnih razlogov, Unija na najvišji ravni sprejme primerne diplomatske ukrepe ob upoštevanju posebne vloge, ki jo Lizbonska pogodba daje podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku.
Predlog spremembe  87 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Ko pristojni organ razglasi izredne razmere, sprejme predhodno določene ukrepe, kot jih določa načrt ukrepov ob izrednih razmerah, in nemudoma obvesti Komisijo zlasti o ukrepih, ki jih namerava izvesti v skladu s členom 9(1). Komisija lahko skliče zasedanje Koordinacijske skupine za plin.	črtano
Predlog spremembe  88 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 6
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
6. Komisija v roku enega tedna preveri, če je razglasitev izrednih razmer upravičena in ne predstavlja prevelikega bremena za podjetja za zemeljski plin in za delovanje notranjega trga. Komisija lahko pristojni organ zaprosi, naj zlasti prilagodi ukrepe, ki predstavljajo preveliko breme za podjetja za zemeljski plin, ter odpravi razglasitev izrednih razmer, če Komisija meni, da ni (več) upravičena.	6. Komisija v roku treh dni preveri, ali razglasitev izrednih razmer izpolnjuje merila iz drugega odstavka in ne predstavlja prevelikega bremena za podjetja plinskega gospodarstva in za delovanje notranjega trga.
Predlog spremembe  89 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 6 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	6a. Če se pristojni organ države članice v izrednih razmerah odloči izjemoma sprejeti ukrepe, ki niso predvideni v načrtih, Komisija preveri, ali je to upravičeno. Komisija se lahko o tem posvetuje s koordinacijsko skupino za plin.
Predlog spremembe  90 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 6 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	6b. Komisija lahko pristojni organ zaprosi, naj zlasti prilagodi ukrepe, ki predstavljajo preveliko breme za podjetja plinskega gospodarstva, ter odpravi razglasitev izrednih razmer, če Komisija meni, da ni (več) upravičena.
Predlog spremembe  91 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 6 c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	6c. Netržni ukrepi, naloženi podjetjem plinskega gospodarstva v primeru izrednih razmer, tudi na regionalni ravni ali na ravni Unije, zagotovijo pošteno in uravnoteženo kompenzacijo v korist podjetij plinskega gospodarstva, na katera vplivajo ti ukrepi.
Predlog spremembe  92 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 6 d (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	6d. Načrt za ukrepanje se vsaki dve leti posodobi na podlagi ugotovitev ocene tveganja iz člena 8.
Predlog spremembe  93 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Komisija lahko razglasi izredne razmere na ravni Skupnosti na zahtevo enega pristojnega organa ali v primeru, ko Skupnost izgubi več kot 10 % dnevnega uvoza plina iz tretjih držav po izračunu ENTSO-G. Izredne razmere na ravni Skupnosti razglasi, če več kot en pristojni organ razglasi izredne razmere, potem ko so bila opravljena preverjanja v skladu s členom 9(6). Izredne razmere na ravni Skupnosti lahko razglasi tudi za posebej prizadeta geografska območja, ki obsegajo več kot eno državo članico.	1. Komisija lahko na zahtevo enega pristojnega organa razglasi izredne razmere na ravni Unije. Izredne razmere na ravni Unije razglasi, če več kot en pristojni organ razglasi izredne razmere, potem ko so bila opravljena preverjanja v skladu s členom 9(6), ali v primeru, ko Unija izgubi več kot 20 % dnevnega uvoza plina iz tretjih držav po izračunu ENTSO-G. Izredne razmere na ravni Unije razglasi tudi za posebej prizadeta geografska območja, opredeljena v skladu s Prilogo IIIa ali členoma 4(3) in 4(4), ki obsegajo več kot eno državo članico, kadar pristojni organ iz prizadete regije razglasi izredne razmere ali kadar prizadeta geografska regija izgubi več kot 10 % dnevnega uvoza plina iz tretjih držav po izračunu ENTSO-G.
Predlog spremembe  94 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Ob izrednih razmerah na ravni skupnosti Komisija usklajuje ukrepe pristojnih organov. Komisija zlasti poskrbi za izmenjavo informacij, za doslednost in učinkovitost ukrepov na ravni držav članic in regionalni ravni glede na raven Skupnosti ter usklajuje ukrepe v zvezi s tretjimi državami. Komisija lahko skliče skupino za krizno upravljanje, ki jo sestavljajo zlasti predstavniki industrijskega sektorja ter države članice, ki jih zadeva izredno stanje.	3. Ob izrednih razmerah na ravni Unije Komisija usklajuje ukrepe pristojnih organov. Komisija zlasti poskrbi za izmenjavo informacij, za doslednost in učinkovitost ukrepov na ravni držav članic in regionalni ravni glede na raven Unije ter usklajuje ukrepe v zvezi s tretjimi državami pod okriljem podpredsednika Komisije/visokega predstavnika ter komisarja za energetiko. Komisija skliče skupino za krizno upravljanje, ki jo sestavljajo zlasti predstavniki industrijskega sektorja ter države članice, ki jih zadeva izredno stanje. Komisija zagotovi, da je koordinacijska skupina za plin redno obveščena o delu, ki ga opravlja skupina za krizno upravljanje.
Predlog spremembe  95 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Če Komisija meni, da ukrep, ki ga je ob izrednih razmerah na ravni Skupnosti sprejel pristojni organ ali podjetje za zemeljski plin, ni primeren za rešitev izrednih razmer ali resno ogroža položaj v drugi državi članici, Komisija od pristojnega organa ali podjetja za zemeljski plin zahteva, naj spremeni svoj ukrep.	4. Če Komisija meni, da ukrep, ki ga je ob izrednih razmerah na ravni Unije sprejel pristojni organ ali podjetje plinskega gospodarstva, ni primeren za rešitev izrednih razmer ali resno ogroža položaj v drugi državi članici, Komisija od pristojnega organa zahteva, naj spremeni svoj ukrep, in ga obvesti o razlogih, zakaj meni, da mora pristojni organ ali podjetje plinskega gospodarstva ravnati tako.
V treh dneh, ko Komisija sporoči svojo zahtevo, zadevni pristojni organ spremeni svoj ukrep in obvesti Komisijo ali pa Komisiji razloži, zakaj se z zahtevo ne strinja. V slednjem primeru lahko Komisija svojo zahtevo spremeni ali umakne.	V treh dneh po tem obvestilu zadevni pristojni organ spremeni svoj ukrep in obvesti Komisijo ali pa pošlje odgovor, v katerem ustrezno utemelji, zakaj je ukrep upravičen. V slednjem primeru lahko Komisija svojo zahtevo spremeni ali umakne.
Če se Komisija v treh dneh odloči, da svoje zahteve ne bo spremenila ali umaknila, pristojni organ nemudoma ravna v skladu z zahtevo Komisije.	Če se Komisija v treh dneh odloči, da svoje zahteve ne bo spremenila ali umaknila, obvesti pristojni organ, zakaj meni, da je utemeljitev nesprejemljiva. V tem primeru pristojni organ nemudoma ravna v skladu z zahtevo Komisije. Komisija v zahtevi podrobno navede priporočene ukrepe, ki jih mora pristojni organ sprejeti za obnovitev delovanja notranjega trga s plinom.
	Komisija skozi ves postopek obvešča koordinacijsko skupino za plin.
Predlog spremembe  96 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Pristojni organ ali podjetja za zemeljski plin ne izvedejo nobenega ukrepa, ki bi kadar koli omejil pretok plina znotraj notranjega trga.	5. Države članice, pristojni organi ali podjetja plinskega gospodarstva ne izvedejo nobenega ukrepa, ki bi kadar koli omejil pretok plina znotraj notranjega trga.
Predlog spremembe  97 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 7
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
7. Komisija naredi seznam trajnih rezerv za projektno skupino za spremljanje, ki jo sestavljajo strokovnjaki na področju industrije ter predstavniki Komisije. Ta projektna skupina za spremljanje se lahko vključi po potrebi. Skupina v sodelovanju z državami dobaviteljicami in tranzitnimi državami spremlja pretok plina znotraj Skupnosti in zunaj nje in poroča o slednjem.	7. Po posvetovanju s koordinacijsko skupino za plin Komisija naredi seznam trajnih rezerv za projektno skupino za spremljanje, ki jo sestavljajo strokovnjaki na področju industrije ter predstavniki Komisije. Ta projektna skupina za spremljanje se lahko vključi po potrebi. Skupina v sodelovanju z državami dobaviteljicami in tranzitnimi državami spremlja pretok plina znotraj Unije in zunaj nje in poroča o slednjem.
Predlog spremembe  98 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Zaradi lažjega usklajevanja ukrepov, ki zadevajo zanesljivost oskrbe, se ustanovi koordinacijska skupina za plin. Skupino sestavljajo predstavniki pristojnih organov, Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER), Evropskega omrežja operaterjev prenosnega sistema za plin (ENTSO-G) ter predstavniška telesa zadevne industrije in zadevnih odjemalcev. Komisija odloči o sestavi Skupine in poskrbi, da je reprezentativna, ter predseduje Skupini. Skupina sprejme svoj poslovnik.	1. Zaradi lažjega usklajevanja ukrepov, ki zadevajo zanesljivost oskrbe, se ustanovi koordinacijska skupina za plin. Skupino sestavljajo predstavniki pristojnih organov, nacionalnih regulativnih organov, ki niso pristojni organi, Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER), Evropskega omrežja operaterjev prenosnega sistema za plin (ENTSO-G) ter predstavniška telesa zadevne industrije in zadevnih odjemalcev. Komisija odloči o sestavi Skupine in poskrbi, da je reprezentativna, ter predseduje Skupini. Skupina sprejme svoj poslovnik.
Predlog spremembe  99 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 2 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Koordinacijska skupina za plin pomaga Komisija zlasti pri vprašanjih v zvezi z:	2. V skladu z določbami te uredbe koordinacijska skupina za plin pomaga Komisija zlasti pri vprašanjih v zvezi z:
Predlog spremembe  100 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 2 – točka (g)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(g) izvrševanjem načrtov;	(g) izvrševanjem in pregledovanjem preventivnih načrtov in načrtov za izredne razmere;
Predlog spremembe  101 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Komisija redno sklicuje zasedanja koordinacijske skupine za plin.	3. Komisija redno sklicuje zasedanja koordinacijske skupine za plin in ji posreduje informacije, ki jih je prejela od pristojnih organov, pri čemer zagotovi zaupnost poslovno občutljivih informacij.
	3a. Koordinacijska skupina za plin prispeva k opredelitvi regij v skladu s členoma 4(3) in 4(4).
	Da bi dosegli solidarnost na regionalni ravni, koordinacijska skupina za plin oblikuje posebne podskupine, ki obravnavajo vprašanja zanesljivosti oskrbe na regionalni ravni.
Predlog spremembe  102 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 1 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Pristojni organ v izrednih razmerah ima redno ter vsak dan na voljo naslednje podatke:	1. Od...1 ima pristojni organ v izrednih razmerah redno ter vsak dan na voljo naslednje podatke:
	----------------------------------------------------1 UL: vstaviti datum: 6 mesecev od začetka veljavnosti te uredbe.
Predlog spremembe  103 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) urni pretok plina na vseh čezmejnih vstopnih in izstopnih točkah ter na vseh točkah, ki proizvodni obrat povezujejo z omrežjem, skladiščnim objektom, utekočinjenim zemeljskim plinom v mcm/d;	(b) urni pretok plina na vseh čezmejnih vstopnih in izstopnih točkah ter na vseh točkah, ki omrežje povezujejo s proizvodnim obratom, skladiščnim objektom ali terminalom za utekočinjeni zemeljski plin v mcm/h;
Predlog spremembe  104 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 1 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) obdobje, izraženo v dnevih, ko je mogoče zagotoviti oskrbo s plinom zaščitenim odjemalcem.	(c) obdobje, izraženo v dnevih, ko se predvideva, da je mogoče zagotoviti oskrbo s plinom zaščitenim odjemalcem.
Predlog spremembe  105 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Po razglasitvi izrednih razmer pristojni organ Komisiji brez odlašanja zagotovi podrobno oceno izrednih razmer in učinkovitosti izvedenih ukrepov, vključno z oceno gospodarskih posledic izrednih razmer, vpliva menjave goriva na ravni emisij, vpliva na elektroenergetski sektor ter pomočjo, ki je bila zagotovljena Skupnosti in njenim državam članicam in/ali je bila od slednjih prejeta.	5. Po razglasitvi izrednih razmer pristojni organ Komisiji brez odlašanja zagotovi podrobno oceno izrednih razmer in učinkovitosti izvedenih ukrepov, vključno z oceno gospodarskih posledic izrednih razmer, vpliva menjave goriva na ravni emisij, vpliva na elektroenergetski sektor ter pomočjo, ki je bila zagotovljena Uniji in njenim državam članicam in/ali je bila od slednjih prejeta.
	Komisija preuči ocene pristojnih organov in o svojih rezultatih v zbirni obliki obvesti države članice, Evropski parlament in koordinacijsko skupino za plin.
Predlog spremembe  106 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 6 – točka b – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
b) podjetja za zemeljski plin obvestijo Komisijo o naslednjih podrobnostih pogodb, sklenjenih z dobavitelji iz tretjih držav:	b) Pristojni organi v zbirni obliki sporočijo Komisiji naslednje podrobnosti pogodb, ki jih podjetja plinskega gospodarstva v svoji državi članici sklenejo z dobavitelji iz tretjih držav, pri čemer Komisija dobi vse potrebne informacije za ukrepanje:
Predlog spremembe  107 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 6 – pododstavek 2 (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Da bi pristojni organ lahko izpolnil obveznosti iz tega odstavka, mu podjetja plinskega gospodarstva predložijo podatke iz prvega pododstavka, da jih pripravi v zbirni obliki.
	Pristojni organi in Komisija poskrbijo za zaupnost teh informacij.
Predlog spremembe  108 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Poleg obveznosti spremljanja in poročanja, ki ju določa člen 5 Direktive o plinu, pristojni organ vsako leto do 31. julija izda in pošlje Komisiji poročilo z naslednjimi podatki:	1. Poleg obveznosti spremljanja in poročanja, ki ju določa člen 5 Direktive o plinu, pristojni organ vsako leto do 31. julija pošlje Komisiji poročilo z naslednjimi podatki:
(a) izračun kazalca N-1 in podatki, ki so potrebni za navedeni izračun, napredek pri potrebnih naložbah za izpolnjevanje standarda N-1, specifične težave, na katere so pri izpolnjevanju naletele posamezne države, ter nove in alternativne rešitve;	(a) izračun kazalca N-1 in podatki, ki so potrebni za navedeni izračun;
(b) letni zneski, trajanja in države dobaviteljice, ki jih obsegajo pogodbe za dobavo uvoženega plina;	(b) letni zneski, trajanja in države dobaviteljice, ki jih obsegajo pogodbe za dobavo uvoženega plina, v zbirni obliki;
(c) največja zmogljivost medsebojnih povezav na vsaki vstopni in izstopni točki v plinske sisteme in iz njih;	(c) največja zmogljivost medsebojnih povezav na vsaki vstopni in izstopni točki v plinske sisteme in iz njih;
(d) glavni elementi ustreznih medvladnih sporazumov, sklenjenih s tretjimi državami.	(d) glavni elementi ustreznih medvladnih sporazumov, sklenjenih s tretjimi državami.
Obrazložitev
Sporočanje zaupnih informacij lahko zelo škoduje poslovnim interesom podjetij, spodkopava izvajanje pogodb, povzroča tržne motnje in celo ogroža zanesljivost oskrbe (zlasti, kar zadeva potrebo, da podjetja EU za oskrbo z zemeljskim plinom ohranijo pogajalsko moč pri pogajanjih z zunanjimi proizvajalci).
Predlog spremembe  109 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Pristojni organi in Komisija poskrbijo za zaupnost poslovno občutljivih informacij.	2. Pristojni organi in Komisija vedno poskrbijo za zaupnost poslovno občutljivih informacij, ki so jim predložene v skladu s to uredbo.
Predlog spremembe  110 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Komisija oblikuje sistem za neprekinjeno spremljanje zanesljivosti oskrbe s plinom in poročanje o njej, vključno z naslednjimi ukrepi:
	(a) pripravo letnih poročil o tem, ali podjetja iz tretjih držav, zlasti glavni dobavitelji, in vse njihove odvisne družbe spoštujejo pravila, ki urejajo notranji trg energetskega sektorja, predvsem kar zadeva preglednost in skladnost z zakonodajo EU o konkurenčnosti;
	(b) oceno vpliva vertikalno vključenih energetskih podjetij iz tretjih držav na notranji trg in izvajanja načela vzajemnosti;
	(c) uporabo ustreznih ukrepov za preprečevanje nenadzorovanih naložb tujih državnih podjetij v energetski sektor Unije, še posebej v plinska in električna omrežja;
	(d) spremljanjem pogodb o zemeljskem plinu, sklenjenih med državami članicami in tretjimi državami, glede njihove skladnosti s pravili notranjega trga EU. Komisija razveljavi vse klavzule, ki delujejo kot klavzule o namembnem kraju, ker so te prepovedane z zakonodajo EU.
Predlog spremembe  111 Predlog uredbe Člen 14
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Spremljanje	Spremljanje, ki ga izvaja Evropska komisija
	Komisija stalno spremlja ukrepe za zanesljivo oskrbo s plinom, med drugim tudi pogodbe o oskrbi s plinom, sklenjene med državami članicami in tretjimi državami, ter o njih poroča, da bi zagotovila njihovo skladnost s pravili notranjega trga EU, zanesljivostjo oskrbe in zakonodajo o konkurenčnosti.
Potem ko Komisija oceni priglašene načrte in se posvetuje s Koordinacijsko skupino za plin, do […] pripravi sklepne ugotovitve o možnih načinih za izboljšanje zanesljivosti oskrbe na ravni Skupnosti ter Evropski parlament in Svet obvesti o izvajanju te uredbe. Poročilo vsebuje priporočila za izboljšanje te uredbe, kjer je to primerno.	Potem ko Komisija oceni priglašene načrte in se posvetuje s koordinacijsko skupino za plin, do […] pripravi sklepne ugotovitve o možnih načinih za izboljšanje zanesljivosti oskrbe na ravni Unije ter Evropski parlament in Svet obvesti o izvajanju te uredbe. Da bi državam članicam, ki nimajo potrebne infrastrukture, omogočili izpolnjevanje standarda N-1, Komisija spremlja, kaj je bilo narejeno na področju medsebojne povezljivosti trga, in po posvetovanju s koordinacijsko skupino za plin predlaga možne instrumente za okrepitev trga. Poročilo vsebuje priporočila za izboljšanje te uredbe, kjer je to primerno.
Predlog spremembe  112 Predlog uredbe Člen 14 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 14a
	Projekt plinovoda Nabucco
	Institucije EU morajo zlasti prednostno obravnavati projekt plinovoda Nabucco z vidika njegovega političnega profila in financiranja.
Obrazložitev
V uredbi o varni oskrbi s plinom mora imeti večja raznovrstnost pri oskrbi s plinom pomembno vlogo. Plinovod Nabucco bi v tem smislu Evropski uniji lahko ponujal alternativo sedanjim virom.
Predlog spremembe  113 Predlog uredbe Priloga I
Besedilo, ki ga predlaga Komisija PRILOGA I: IZRAČUN KAZALCA N-1   1. Izračun kazalca N-1   Kazalec N-1 kaže zmogljivost plinske infrastrukture[1] za oskrbo plina ob največjem povpraševanju na izračunanem območju v primeru motenj v največji infrastrukturi.   „Izračunano območje“ pomeni geografsko območje, na katerem se izračuna uporaba kazalca N-1.   Tehnična zmogljivost[2] vseh ostalih razpoložljivih infrastruktur za oskrbo s plinom mora biti v primeru motenj v največji infrastrukturi najmanj enaka skupnemu povpraševanju po plinu na izračunanem območju v 60-dnevnem obdobju izjemno velikega povpraševanja po plinu v najhladnejših obdobjih, ki se statistično pojavljajo vsakih 20 let.   Kazalec N-1 se izračuna, kot je prikazano spodaj, in mora biti najmanj enak 100 %.   .IPm+Pm+Sm+LNGm – Im -Tout N-1[%] = --------------------------------------------- * 100, N-1 ≥ 100% .Dmax   Opredelitve, ki so potrebne za izračun kazalca N-1:   Opredelitve na strani dobave   Ipm – Največja tehnična zmogljivost plinovoda za uvoz (mcm/d) pomeni vsoto največje tehnične zmogljivosti plinovodov, ki zagotavljajo plin izračunanemu območju.   Pm – Največja proizvodna zmogljivost (mcm/d) pomeni vsoto največjih možnih stopenj proizvodnje vseh proizvodnih objektov na izračunanem območju, ob upoštevanju kritičnih elementov, kot je obnova nahajališč zemeljskega plina;   Sm – Zmogljivost odjema ob krizi (mcm/d) pomeni najvišjo stopnjo odjema vseh zalog na izračunanem območju, ki se lahko ohranja ob vsakem od šestdesetih dni obdobja motenj. Ta stopnja se lahko določi s kombinacijo stopenj odjema različnih vrst vseh v 60-dnevnem obdobju uporabljenih skladiščnih objektov na izračunanem območju   LNGm – Največja zmogljivost obrata za utekočinjeni zemeljski plin (mcm/d) pomeni vsoto največjih možnih zmogljivosti na vseh terminalih za utekočinjenje zemeljskega plina ali uvoz, raztovarjanje, sistemske storitve, prehodna skladišča in ponovno uplinjanje utekočinjenega zemeljskega plina, upoštevajoč kritične elemente, kot so največje razpoložljive odpremne skladiščne zmogljivosti ter tehnična zmogljivost pošiljanja do sistema, ki izračunanemu območju zagotavlja plin v 60-dnevnem obdobju.   Im – zmogljivost največje plinske infrastrukture (mcm/d), ki izračunano območje oskrbuje z največjim deležem plina.   Kadar izračunano območje zagotavlja prenosno zmogljivost z več kot enega plinovoda ali vstopne točke in ni največja infrastruktura (Ipm ≠ Im), je v števcu prav tako treba odšteti preostalo prenosno zmogljivost.   Tout – Zmogljivost prenosa odtoka (mcm/d) je vsota preostale tehnične zmogljivosti za prenos plina prek izračunanega območja v primeru motenj v največji infrastrukturi.   Izračun povpraševanja   Dmax – pomeni zmogljivost za oskrbo ustreznega dnevnega povpraševanja po plinu na izračunanem območju, ki je povezano z najhladnejšim dnem z izredno velikim povpraševanjem po plinu, ki se statistično pojavi vsakih 20 let. Predlog spremembe PRILOGA I: IZRAČUN FORMULE N-1   1. Definicija formule N-1   Formula N-1 kaže tehnično zmogljivost plinske infrastrukture[3] za zadostitev skupnega povpraševanja po plinu na izračunanem območju v primeru motenj v največji infrastrukturi na dan izjemno velikega povpraševanja po plinu, ki se statistično pojavlja vsakih 20 let.   Plinska infrastruktura vključuje omrežje za prenos zemeljskega plina ter proizvodne obrate, obrate za utekočinjeni zemeljski plin in skladiščne objekte na izračunanem območju.   Tehnična zmogljivost[4] vseh ostalih razpoložljivih plinskih infrastruktur mora biti v primeru motenj v največji plinski infrastrukturi najmanj enaka vsoti skupnega dnevnega povpraševanja po plinu na izračunanem območju na dan izjemno velikega povpraševanja, ki se statistično pojavlja vsakih 20 let.   Rezultati formule N-1, ki se izračuna, kot je prikazano spodaj, morajo biti najmanj enaki 100 %.     2. Metoda izračuna formule N-1       3. Opredelitev parametrov formule N-1:   „Izračunano območje“ pomeni geografsko območje, na katerem se izračuna formula N-1. Izračunano območje lahko zadeva nacionalno ali regionalno raven.     Opredelitev na strani povpraševanja   Dmax – pomeni skupno dnevno povpraševanje po plinu (v mcm/d) na izračunanem območju na dan izjemno velikega povpraševanja, ki se statistično pojavlja vsakih 20 let.     Opredelitve na strani dobave EPm – Tehnična zmogljivost vstopnih točk (v mcm/d) pomeni vsoto tehnične zmogljivosti, tudi povratne, vseh vstopnih točk, ki lahko zagotavljajo plin izračunanemu območju.   Pm – Največja proizvodna zmogljivost (v mcm/d) pomeni vsoto največje dnevne proizvodne zmogljivosti vseh obratov za proizvodnjo plina na vstopnih točkah na izračunanem območju.   Sm – Zmogljivost odjema v krizi (v mcm/d) pomeni vsoto največje dnevne kapacitete odjema vseh skladiščnih objektov na izračunanem območju ob upoštevanju njihovih fizikalnih značilnosti.   LNGm – Največja zmogljivost obrata za utekočinjeni plin (v mcm/d) pomeni vsoto največjih dnevnih tehničnih zmogljivosti pošiljanja v obratih za utekočinjeni zemeljski plin na izračunanem območju ob upoštevanju kritičnih elementov, kot so raztovarjanje, sistemske storitve, prehodna skladišča in ponovno uplinjanje utekočinjenega zemeljskega plina ter tehnična zmogljivost pošiljanja do sistema.   Im – Tehnična zmogljivost največje plinske infrastrukture (v mcm/d) z največjo zmogljivostjo za oskrbo izračunanega območja.
Predlog spremembe  114 Predlog uredbe Priloga II – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Pristojni organ pri oblikovanju preventivnega načrta in načrta ukrepov ob izrednih razmerah upošteva naslednji okviren in neizčrpen seznam ukrepov:	Pristojni organ pri oblikovanju preventivnega načrta in načrta ukrepov ob izrednih razmerah upošteva okviren in neizčrpen seznam ukrepov, določenih v tej prilogi. Pristojni organ pri oblikovanju načrta preventivnih ukrepov in načrta za izredne razmere ustrezno upošteva vpliv predlaganih ukrepov na okolje in da največjo možno prednost tistim ukrepom, ki najmanj vplivajo na okolje.
Predlog spremembe  115 Predlog uredbe Priloga II – naslov „Stran dobave“- točka 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	· Olajšati je treba dovajanje plina iz obnovljivih virov energije v infrastrukturo plinskega omrežja.
Predlog spremembe  116 Predlog uredbe Priloga II – seznam 2 – naslov „Stran dobave“- – točka 10a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	• Podzemno skladiščenje plina (trgovinsko in strateško)
Obrazložitev
Sedanji osnutek uredbe se osredotoča na zanesljivost oskrbe na dva različna načina: infrastrukturni standard (n-1) in standard oskrbe. Ukrepi na področju infrastrukture, dobave in povpraševanja so ustrezna orodja za zagotavljanje zanesljive oskrbe.
Predlog spremembe  117 Predlog uredbe Priloga III a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	PRILOGA IIIa
	REGIONALNO SODELOVANJE
	V skladu s členom 194 PDEU in kot je poudarjeno v členu 6 Direktive 2009/73/ES ter členu 12 Uredbe (ES) št. 715/2009, je regionalno sodelovanje pomemben izraz načela solidarnosti, pa tudi osnovni koncept te uredbe. Regionalno sodelovanje je potrebno zlasti pri oblikovanju ocene tveganja (člen 8), načrtu preventivnih ukrepov in načrtu za izredne razmere (členi 4, 5 in 9), infrastrukturnih standardov in standardov oskrbe (člena 6 in 7) ter določbah za ukrepanje ob izrednih razmerah na ravni Unije in regionalni ravni (člen 10).
	Regionalno sodelovanje v tej uredbi temelji na obstoječem regionalnem sodelovanju med podjetji plinskega gospodarstva, državami članicami in nacionalnimi regulativnimi organi, katerih cilj je med drugim krepitev zanesljivosti oskrbe ter povezovanje notranjega energetskega trga, kot so trije regionalni trgi s plinom v okviru regionalne pobude za plin, platforme za plin petstranskega foruma, skupine na visoki ravni za načrt medsebojnega povezovanja na baltskem energetskem trgu in koordinacijske skupine za zanesljivo oskrbo s plinom energetske skupnosti. Vendar bodo posebne zahteve za zanesljivost oskrbe najverjetneje spodbudile nove okvire sodelovanja in bo treba obstoječa področja sodelovanja prilagoditi, da bi zagotovili najboljšo učinkovitost.
	Glede na vedno bolj medsebojno povezane in odvisne trge ter dokončanje notranjega trga s plinom lahko med drugim sodelovanje naslednjih držav okrepi njihovo posamično in skupno zanesljivost oskrbe s plinom:
	– Poljska in tri baltske države,
	– Iberski polotok (Španija, Portugalska) in Francija,
	– Irska in Združeno kraljestvo,
	– Bolgarija, Grčija in Romunija,
	– Danska in Švedska,
	– Slovenija, Italija, Avstrija, Madžarska, Romunija,
	– Poljska in Nemčija,
	– Francija, Nemčija, Belgija, Nizozemska in Luksemburg, ki že tvorijo petstranski forum,
	– druge.
	Regionalno sodelovanje med njimi se razširi na krepitev sodelovanja s sosednjimi državami, zlasti v primeru energetskih otokov, in sicer zaradi krepitve medsebojnih povezav. Države članice so lahko tudi del drugačnih skupin za sodelovanje.
	Različni akterji iz člena 3 sodelujejo na regionalni ravni na področjih svojih dejavnosti in pristojnosti. Za namene te uredbe regionalno sodelovanje začnejo in uradno vzpostavijo pristojni organi držav članic po posvetovanju s Komisijo, ki o tem obvesti koordinacijsko skupino za plin. Operativne rezultate tega regionalnega sodelovanja, kot sta skupni preventivni akcijski načrt in/ali skupni načrt za izredne razmere, uradno sprejmejo in objavijo ter stalno spremljajo zadevni pristojni organi. Treba se je posvetovati s Komisijo in obvestiti koordinacijsko skupino za plin.

• [1]  Osnutek Uredbe (ES) št. …/… Evropskega parlamenta in Sveta o pogojih za dostop do prenosnih omrežij za zemeljski plin in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1775/2005. Člen 2(18): „tehnična zmogljivost“ pomeni največjo stalno zmogljivost, ki jo upravljavec prenosnega omrežja lahko ponudi uporabnikom omrežja, upoštevajoč celovitost omrežja in obratovalne zahteve prenosnega omrežja.
• [2]  
• [3]  ^{Uredba (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o pogojih za dostop do prenosnih omrežij za zemeljski plin in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1775/2005. Člen 2(18): „tehnična zmogljivost“ pomeni največjo stalno zmogljivost, ki jo upravljavec prenosnega omrežja lahko ponudi uporabnikom omrežja, upoštevajoč celovitost omrežja in obratovalne zahteve prenosnega omrežja.}
• [4]  

OBRAZLOŽITEV

I. Uvod

Celoten sklop ukrepov evropske politike, ki izhajajo predvsem iz Sporočila o energetski politiki za Evropo iz januarja 2007[1], je odgovor na izzive v zvezi z zanesljivostjo oskrbe z energijo. V sektorju plina poleg Direktive 2004/67/ES celoten regulativni okvir za infrastrukture in medsebojne povezave posredno prispeva k temu cilju prek (i) smernic za vseevropska energetska omrežja (projekti TEN-E)[2], (ii) t.i. tretjega energetskega svežnja o notranjem trgu elektrike in plina iz junija 2009. Zakonodajni ukrepi, ki so bili sprejeti za integracijo trga plina, bodo z določitvijo pravil o dostopu tretjih strani do skladišč plina in naprav za utekočinjen zemeljski plin ter o preglednosti zalog plina[3] prispevali k spodbujanju zanesljivosti oskrbe z energijo. Prav tako je Parlament menil, da so spodbujanje regionalne solidarnosti, razvoj medsebojnih plinskih povezav prek desetletnega načrta za razvoj omrežja in intenziven proces usklajevanja pogojev za dostop do omrežja prek sodelovanja med operaterji transportnih sistemov ključni deli zakonodajnega svežnja[4].

Mednarodne vidike zanesljivosti oskrbe z energijo obravnavata tudi resoluciji[5], v katerih je poudarjeno, da je treba dodatno razviti skupno energetsko strategijo za Evropo, ki bo vključevala proizvajalce, distributerje in potrošnike, govoriti z enim glasom ter ustvariti pregleden in trajnosten energetski sistem, ki bo okrepil regionalno raznolikost energetskih virov. Parlament je zelo spodbujal tudi oblikovanje akcijskega načrta EU za zanesljivost oskrbe in solidarnost pri preskrbi z energijo vključno z revizijo mehanizmov za odziv na krizo.

V tem kontekstu poročevalec pozdravlja predlog uredbe o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom in o razveljavitvi Direktive 2004/67/ES kot del zakonodaje, ki bo razrešil resnične težave, s katerimi se sooča Unija. To je postalo očitno lansko zimo v času krize zaradi dobave plina med Rusijo in Ukrajino, ki je zelo prizadela milijone evropskih državljanov in naše gospodarstvo. Zato je Evropski parlament v omenjenih resolucijah pozval k takšni pobudi, poročevalec pa je prepričan, da bodo poslanci v naslednjih mesecih dodali svoj pomemben prispevek.

Prepričan je, da bo celovito in hitro izvajanje te uredbe skupaj z zakonodajo o notranjem energetskem trgu znatno zmanjšalo ranljivost EU zaradi zunanjih motenj v dobavi, obenem pa bo okrepilo vodilno vlogo evropskih podjetij plinskega gospodarstva v svetu in geopolitično vlogo Unije kot strateškega svetovnega akterja.

II. Glavne točke, ki jih izpostavlja poročevalec

1. Vprašanja, obravnavana v osnutku poročila

Poročevalec meni, da je treba nekatere točke iz predloga uredbe izboljšati, in je zato predlagal predloge sprememb na nekaterih področjih:

a. Vloga podjetij

Medtem ko je v uvodnih izjavah in ocenah učinka jasno, da obstajajo trije koraki odziva na krizo (1. trg, 2. države članice, 3. Skupnost), vloga podjetij ponikne v zakonodajnem besedilu in jo je treba okrepiti na več področjih, predvsem kar zadeva vlogo koordinacijske skupine za plin in v členu o treh stopnjah izrednih razmer.

b. Dvosmerni pretok

Besedilo predlaga, da morajo imeti vse medsebojne povezave zmogljivost dvosmernega pretoka. Po mnenju poročevalca gre ta določba predaleč v gospodarskem smislu in v smislu zanesljivosti oskrbe. V medsebojnih povezavah z državami dobaviteljicami dvosmerni pretok na primer ni potreben. Pristojni organi na nacionalni ravni in koordinacijska skupina za plin na ravni EU določijo medsebojne povezave, kjer bi bil dvosmerni tok stroškovno učinkovit in bi zagotovil dodano vrednost v smislu zanesljivosti oskrbe v času krize.

c. Preventivni načrti in načrti za izredne razmere

Poročevalec meni, da bi morala Komisija enako kot države članice oblikovati preventivne načrte in načrte za izredne razmere na ravni EU, da bi se lahko kar najbolje odzvala v primerih, ko so razglašene izredne razmere na ravni Skupnosti.

d. Izredne razmere na ravni Skupnosti

Sedanje besedilo določa 10-odstotno zmanjšanje oskrbe iz uvoza kot mejno vrednost za avtomatično razglasitev izrednih razmer na ravni Skupnosti. Poročevalec pa meni, da mejna vrednost ne zajema številnih primerov, ko so v državi članici krizne razmere zaradi 100-odstotne motnje, ki pa ne doseže 10 % na ravni EU. Zato je okrepil določbe v členu o možnosti za razglasitev izrednih razmer na ravni Skupnosti za določeno geografsko območje. Potreben je tudi solidarnostni mehanizem Skupnosti, ki pa bi se izvajal na regionalni ravni.

e. Delitev stroškov pri novih čeznacionalnih naložbah v infrastrukturo

Večina držav članic je izrazila zaskrbljenost zaradi stroškov izgradnje ali nadgradnje novih infrastruktur. To je še posebej pomembno, ker bo izvajanje te uredbe v številnih primerih vključevalo gradnjo v eni državi članici v korist druge države članice. Tretji sveženj o notranjem energetskem trgu že predvideva mehanizme za čezmejne medsebojne povezave. Zato poročevalec meni, da bi take mehanizme lahko uporabili tudi za druge vrste infrastrukture, kot je dvosmerni pretok. Izrecno je vključil sklicevanje na načelo sorazmernosti pri delitvi stroškov glede na koristi na področju zanesljivosti oskrbe.

f. Netržni ukrepi

Poročevalec je večkrat izrazil željo, da bi natančneje določili meje za poseganje držav članic na trg. Čeprav priznava, da se ti ukrepi lahko izvajajo le v izjemnih okoliščinah, lahko imajo kratkoročne ali srednjeročne posledice za pravilno delovanje trga, če jih pristojni organi uvedejo. Zato je v ustreznih delih besedila poudaril, da je treba netržne mehanizme uporabljati le kot izhod v sili.

g. Izmenjava informacij

Poročevalec trdno verjame, da morajo imeti vsi zadevni organi na nacionalni ravni ali na ravni Skupnosti na voljo potrebne podatke, da bi v izrednih razmerah sprejeli primerne ukrepe. Pri komercialno občutljivih informacijah je potrebna posebna pazljivost, saj bi uhajanje informacij lahko povzročilo resne težave za podjetja plinskega gospodarstva v Uniji in zunaj nje. Zato predlaga, naj pristojni organi te podatke centralizirajo na nacionalni ravni in v zbirni obliki posredujejo Komisiji.

h. Vloga elektroenergetskega sektorja

Poročevalec ugotavlja, da je treba v državah, kjer so gospodinjstva večinoma oskrbovana z elektriko, pridobljeno s pomočjo plina, sprejeti ustrezne ukrepe, da v času krize zaščiteni odjemalci ne bi utrpeli prekinitve oskrbe. Zato to vprašanje vključuje v pripravo ocene tveganja in načrtov za izredne razmere.

i. Druge zadeve

Poročevalec predlaga nov člen o dolgoročnih ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom, kjer predlaga, naj Komisija pripravi poročilo o možnih načinih diverzifikacije geografskih virov plina na ravni Skupnosti in oskrbovalnih poti, ki vodijo v EU. Poročilo naj vsebuje tudi celovito oceno vloge obratov za UZP. Okrepi tudi dele besedila, ki se nanašajo na pomen doseganja večje zmogljivosti medsebojne povezave med državami članicami.

Poročevalec meni tudi, da sedanje besedilo zagotavlja le preventivne ukrepe za omejeno število primerov, zato je potrebna večja prožnost, če se spremeni dolžina ali intenzivnost krize.

2. Vprašanja, ki jih osnutek poročila na tej stopnji postopka ne obravnava

Poročevalec v osnutku poročila namenoma ni obravnaval dveh vprašanj in meni, da je glede na njuno zapletenost potrebna obsežna razprava s poslanci. Želi pa pojasniti, kaj namerava na teh dveh področjih doseči v končnem besedilu.

a. Opredelitev izraza zaščiteni odjemalci

Sedanja opredelitev v besedilu je nejasna in hkrati preozka. Nejasna je, ker možnost vključitve malih in srednje velikih podjetij, povezanih s plinskimi omrežji, omogoča vključitev te kategorije v sektorje, ki v času krize ne bi smeli biti bistveni, preozka pa, ker kot možne izjeme navaja le šole in bolnišnice, ne pa drugih osnovnih storitev, kot so na primer gasilske postaje. Poročevalec meni, da mora besedilo državam članicam dopuščati nekaj prožnosti za prilagoditev nacionalnim razmeram z jasno opredeljenimi merili, saj je ta opredelitev ključna pri določanju stopenj standarda oskrbe iz člena 7. Zato meni, da mora končno besedilo Parlamenta vključevanje v to kategorijo omejiti na sektorje in akterje, ki so bistvenega pomena na primer za zagotavljanje nacionalne varnosti in javnega zdravja. Če bi sestavili omejen seznam sektorjev, bi lahko nekatere izpustili, zato je jasno opredeljen seznam meril veliko primernejši.

b. Infrastrukturni standard (N-1)

Poročevalec meni, da je to zelo tehnično vprašanje, ki še ni povsem jasno. Številne zainteresirane strani z zelo različnim ozadjem so izrazile resno zaskrbljenost glede učinkovitosti standarda N-1, kot je opredeljen v besedilu Komisije. Ker je to eden glavnih mehanizmov v uredbi, ga želi bolje preučiti, da bi lahko predlagal kakovostne predloge sprememb, ki bi izboljšali zanesljivost standarda N-1.

Po mnenju poročevalca bi moral biti standard N-1 glavni element subsidiarnosti v uredbi, da bi se odrazile vse nacionalne okoliščine. Država morda nima dobrega rezultata po standardu N-1, a bi prekinitev oskrbe s plinom le malo vplivala na njen energetski trg ali mešanico, saj ni zelo odvisna od plina. Države članice bi morale biti svobodne pri izbiri načina za soočanje s krizo v oskrbi s plinom. Pri tem se lahko odločijo za povečanje plinske infrastrukture ali za dodaten razvoj lastne proizvodnje energije. To sta samo dva primera, kako lahko to storijo. Poročevalec v celoti podpira idejo o standardu, vendar meni, da bodo države članice potrebovale več časa za preučitev podrobnosti tega pomembnega vidika uredbe.

• [1]  KOM(2007) 001.
• [2]  Sklep 1364/2006, UL L 262, 22.9.2006, str. 1–23.
• [3]  Direktiva 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in o razveljavitvi Direktive 2003/55/ES, UL L 211, 14. 8. 2009, str. 94, UL L 211, 14. 8. 2009, str. 36.
• [4]  Uredba (ES) št. 715/2009 o pogojih za dostop do prenosnih omrežij za zemeljski plin in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1775/2005, UL L 211, 14. 8. 2009, str. 36.
• [5]  Resolucija EP z dne 3. februarja 2009 o drugem strateškem pregledu energetske politike (2008/2239(INI)), T6-038/2009.
  Resolucija EP z dne 17. septembra 2009 o zunanjih vidikih zanesljive oskrbi z energijo, T7-0021/2009.

MNENJE Odbora za zunanje zadeve (2.2.2010)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom in o razveljavitvi Direktive 2004/67/ES
(KOM(2009)0363 – C7‑0097/2009 – 2009/0108(COD))

Pripravljavec mnenja: Jacek Saryusz-Wolski

KRATKA OBRAZLOŽITEV

V preteklih letih so se države članice EU večkrat soočile z motnjami v oskrbi s plinom. Plinski spor med Rusijo in Ukrajino januarja 2009 je ponovno pokazal, da lahko čedalje večja odvisnost EU od zunanje oskrbe z energijo, predvsem iz nedemokratičnih in nestabilnih držav, škoduje dolgoročnim ekonomskim in političnim interesom držav članic. Energetska ranljivost EU zahteva izvajanje celovite energetske politike, v kateri bodo zajeti notranji vidiki in zunanje razsežnosti.

Energetsko varnost je treba obravnavati kot bistveni sestavni del splošne varnosti Evropske unije, zato je zagotavljanje oskrbe Skupnosti s plinom zlasti v kriznih razmerah strateški cilj. Pri tem je vnaprejšnje oblikovanje nacionalnih načrtov, ki bi vsebovali preventivne in nujne ukrepe, dobrodošlo, če bodo usklajeni na ravni Skupnosti. Srednjeročno je najučinkovitejša zaščita pred motnjami v oskrbi obsežen in konkurenčen notranji trg z dobro razvitimi medsebojnimi povezavami in infrastrukturo.

Vendar mora politika EU za zanesljivo oskrbo z energijo Uniji poskrbeti, da krizne razmere poleg tega, da se nanje odzove, tudi predvidi. Tako je treba vse ukrepe, ki zagotavljajo pravilno delovanje notranjega energetskega trga, dopolniti s proaktivno energetsko diplomacijo, katere namen bo v duhu solidarnosti okrepiti sodelovanje z glavnimi državami proizvajalkami, tranzitnimi državami in državami potrošnicami.

Pripravljavec mnenja odbora za zunanje zadeve pozdravlja predlog uredbe, ki razveljavlja Direktivo 2004/67/ES. Vendar tudi meni, da so za zagotovitev celovitega pristopa glede zanesljivosti oskrbe EU z energijo potrebne izboljšave. Zato vlaga predloge sprememb v skladu z naslednjimi smernicami.

– Predlog je treba obravnavati z vidika novega pravnega okvira, ki ga vzpostavlja Lizbonska pogodba, katere člen 176 A navaja, da „so cilji energetske politike Unije v duhu solidarnosti med državami članicami: zagotoviti zanesljivost oskrbe z energijo v Uniji“. Po mnenju pripravljavca mnenja je ta solidarnost bistvenega pomena za oblikovanje skupne energetske politike EU, zato jo je treba notranje in zunanje razvijati na politični ravni v dialogu s tretjimi državami tudi, kadar razmere glede oskrbe niso krizne.

– Odgovornost za zanesljivost oskrbe s plinom mora biti zagotovljena tudi na ravni Skupnosti. Preventivne načrte Skupnosti in načrte za nujne primere mora zato pripraviti Evropska komisija na podlagi nacionalnih načrtov. Poleg tega ima Komisija posebno pristojnost, da spremlja, kako podjetja iz tretjih držav uporabljajo predpise, ki urejajo notranji trg na področju energetike.

– Visoka predstavnica/podpredsednica mora sodelovati na vseh stopnjah izvajanja uredbe, ter mora biti odgovorna zlasti za posredovanje in pogajanja s tretjimi državami v imenu držav članic v kriznih razmerah.

– Da bi preprečili nepričakovane motnje v oskrbi, mora Evropska unija skupaj s svojimi dobaviteljicami in tranzitnimi državami vzpostaviti mehanizem zgodnjega opozarjanja, podprt z jasnimi političnimi zagotovili. Vsi prihodnji trgovinski in pridružitveni sporazumi ter sporazumi o partnerstvu in sodelovanju med EU ter dobaviteljicami in tranzitnimi državami bi morali vsebovati klavzulo o energetski varnosti, ki bi določila kodeks ravnanja in ukrepe za ravnanje v izrednih razmerah.

– Komisija mora razmisliti o razširitvi evropske energetske skupnosti na podlagi določb energetske listine na tretje države in o oblikovanju novih regionalnih energetskih trgov ter o aktivnem izvajanju podpore pri oblikovanju integriranega evro-sredozemskega energetskega trga.

– Strategija za zagotavljanje zanesljive oskrbe z energijo v srednjeročnem in dolgoročnem obdobju bo zahtevala večjo diverzifikacijo dobaviteljev, dobavnih virov in dobavnih poti, vključevati pa bi morala zadevne tretje države, zlasti tiste, ki so zajete v evropski sosedski politiki. Naložbe Skupnosti morajo biti prednostno usmerjene v kritično infrastrukturo, ki bi lahko pripomogla k zagotovitvi zanesljivosti oskrbe.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za zunanje zadeve poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1 Predlog uredbe Uvodna izjava 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(2) Poraba plina se je v Evropi v zadnjih desetih letih hitro povečevala. Ob zmanjšani domači proizvodnji se je uvoz še hitreje povečeval, s čimer je postala odvisnost od uvoza večja in vidik zanesljivosti oskrbe pomembnejši.	(2) Poraba plina se je v Evropi v zadnjih desetih letih hitro povečevala. Ob zmanjšani domači proizvodnji se je uvoz še hitreje povečeval, s čimer je postala odvisnost od uvoza večja in vidik zanesljivosti oskrbe pomembnejši. Nekatere države članice so se ob prevladi plina v energetski mešanici znašle na "energetskem otoku" zaradi velike odvisnosti od uvoza plina iz tretjih držav in pomanjkanju infrastrukturnih povezav s preostalimi državami EU.
Predlog spremembe  2 Predlog uredbe Uvodna izjava 4 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(4a) Ob priznavanju osrednje vloge mednarodnega sodelovanja pri zagotavljanju varne oskrbe za državljane držav članic EU morajo vse zadevne evropske politike in akcijski načrti temeljiti na načelu medsebojnega spoštovanja med udeleženimi državami; težave, ki bi utegnile nastati, se rešujejo s političnim dialogom in pogajanji.
Predlog spremembe  3 Predlog uredbe Uvodna izjava 11
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(11) Državam članicam so na voljo različna sredstva Skupnosti za financiranje potrebnih naložb v domačo proizvodnjo in infrastrukture, zlasti posojila in jamstva Evropske investicijske banke ali sredstva regionalnih, strukturnih ali kohezijskih skladov. Evropska investicijska banka in zunanji instrumenti Skupnosti, kot so ENPI, IPA in DCI, lahko prav tako financirajo ukrepe v tretjih državah, namenjene izboljšanju zanesljivosti oskrbe s plinom .	(11) Državam članicam so na voljo različna sredstva Skupnosti za financiranje potrebnih naložb v domačo proizvodnjo in infrastrukture, zlasti posojila in jamstva Evropske investicijske banke (EIB) in Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) ali sredstva regionalnih, strukturnih ali kohezijskih skladov. EIB, EBRD in zunanji instrumenti Skupnosti, kot so ENPI, IPA in DCI, lahko prav tako financirajo ukrepe v tretjih državah (zlasti državah evropske sosedske politike), namenjene izboljšanju zanesljivosti oskrbe s plinom.
Predlog spremembe  4 Predlog uredbe Uvodna izjava 12 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(12a) Naložbe EU v infrastrukturo in obnovljivo proizvodnjo je treba podpreti s prizadevanji držav članic in Komisije, da bi v sodelovanju s tretjimi državami v soseščini EU spodbudili širjenje načel in pravil notranjega trga, kot je določeno v Pogodbi o energetski listini. Komisija za zagotovitev zanesljive oskrbe preuči možnosti, da bi po potrebi razširili evropsko energetsko skupnost, ki zajema EU in države jugovzhodne Evrope, na druge tretje države, pa tudi možnosti oblikovanja novih regionalnih energetskih trgov po vzoru te skupnosti, na primer evropsko-sredozemske energetske skupnosti.
Predlog spremembe  5 Predlog uredbe Uvodna izjava 23
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(23) Da se okrepi solidarnost med državami članicami v primeru izrednih razmer na ravni Skupnosti in zlasti v podporo državam članicam z manj ugodnimi geografskimi in geološkimi pogoji, morajo države članice razviti posebne solidarnostne ukrepe, vključno s trgovinskimi sporazumi med podjetji plinskega gospodarstva, mehanizmi kompenzacij, povečanim izvozom plina ali povečano sprostitvijo zalog. Solidarnostni ukrepi so zlasti primerni med državami članicami, za katere Komisija priporoča vzpostavitev skupnih načrtov preventivnih ukrepov ali načrtov za izredne razmere na regionalni ravni.	(23) Da se okrepi solidarnost med državami članicami v primeru izrednih razmer na ravni Skupnosti in zlasti v podporo državam članicam z manj ugodnimi geografskimi, geopolitičnimi in geološkimi pogoji, morajo države članice razviti posebne solidarnostne ukrepe, kakor je določeno v Lizbonski pogodbi, vključno s trgovinskimi sporazumi med podjetji plinskega gospodarstva, mehanizmi kompenzacij, gradnjo tehničnih vozlišč, povečanim izvozom plina ali povečano sprostitvijo zalog. Solidarnostni ukrepi so zlasti primerni med državami članicami, za katere Komisija priporoča vzpostavitev skupnih načrtov preventivnih ukrepov ali načrtov za izredne razmere na regionalni ravni.
Predlog spremembe  6 Predlog uredbe Uvodna izjava 30
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(30) Ker je oskrba s plinom iz tretjih držav bistvena za zanesljivost oskrbe Skupnosti s plinom, mora Komisija usklajevati ukrepe, vezane na tretje države, ter z državami proizvajalkami in tranzitnimi državami najti ureditev za obvladovanje krizne situacije in zagotoviti stabilen dotok plina v Skupnost. Komisija mora imeti možnost, da v spremljanje pretoka plina v krizni situaciji v Skupnosti in po posvetovanju z vpletenimi tretjimi državami članicami tudi izven Skupnosti vključi skupino za spremljanje in da, če krizo povzročijo težave v tretji državi, prevzame vlogo posredovanja in spodbujanja.	(30) Ker je oskrba s plinom iz tretjih držav bistvena za zanesljivost oskrbe Skupnosti s plinom, mora Komisija vključiti klavzulo o energetski varnosti v trgovinske in pridružitvene sporazume ter sporazume o partnerstvu in sodelovanju z državami proizvajalkami in tranzitnimi državami. Ta "klavzula o energetski varnosti" mora spodbuditi ukrepe za preprečevanje kriz pri oskrbi ali za pomoč pri premagovanju tovrstnih kriz. Komisija usklajuje ukrepe, vezane na tretje države, ter z državami proizvajalkami in tranzitnimi državami najti ureditev za obvladovanje kriznih razmer in zagotoviti stabilen dotok plina v Skupnost kot celoto in v vse države članice, ki jih prizadenejo krizne razmere. Komisija mora imeti pristojnost, da v spremljanje pretoka plina v krizni situaciji v Skupnosti in po posvetovanju z vpletenimi tretjimi državami članicami tudi izven Skupnosti vključi skupino za spremljanje in da, če krizo povzročijo težave v tretji državi, prevzame vlogo posredovanja in spodbujanja skupaj s podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter v tesnem sodelovanju z nosilci zadevnih položajev v kolegiju komisarjev.
Predlog spremembe  7 Predlog uredbe Člen 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Ta uredba določa ukrepe za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom, da se zagotovi pravilno in neprekinjeno delovanje notranjega trga s plinom, in sicer z določitvijo jasne opredelitve in dodelitve odgovornosti ter uskladitvijo odziva na ravni držav članic in Skupnosti tako glede preventivnih ukrepov kot odziva na dejanske motnje v oskrbi.	Ta uredba določa ukrepe za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom, tako da zagotavlja pravilno in neprekinjeno delovanje notranjega trga s plinom, in izredne ukrepe, ki se izvedejo, ko trg ne more več zagotoviti potrebnih zalog plina, in sicer z določitvijo jasne opredelitve in razdelitve odgovornosti ter uskladitvijo odziva na ravni držav članic in Skupnosti tako glede preventivnih ukrepov kot odziva na dejanske motnje v oskrbi ali resno nevarnost za to oskrbo ob spoštovanju načela v duhu solidarnosti med državami članicami.
Predlog spremembe  8 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Vsaka država članica določi pristojni organ, ki je odgovoren za izvajanje ukrepov zagotavljanje oskrbe s plinom, določenih s to uredbo. Ukrepi vključujejo dvoletno oceno tveganj, oblikovanje načrtov preventivnih ukrepov in načrtov za izredne razmere ter neprekinjeno spremljanje zagotavljanja oskrbe s plinom na nacionalni ravni. Pristojni organi medsebojno sodelujejo, da preprečijo motnje v oskrbi in omejijo njihove posledice, če do motenj pride.	2. Vsaka država članica določi pristojni organ, ki je odgovoren za izvajanje ukrepov zagotavljanje oskrbe s plinom, določenih s to uredbo. Ukrepi vključujejo oceno tveganj vsaki dve leti, tudi geopolitičnih tveganj, oblikovanje načrtov preventivnih ukrepov in načrtov za izredne razmere ter neprekinjeno spremljanje zagotavljanja oskrbe s plinom na nacionalni ravni. Pristojni organi medsebojno sodelujejo, da preprečijo motnje v oskrbi in omejijo njihove posledice, če do tega pride.
Predlog spremembe  9 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 4 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a. Komisija izvaja ukrepe, določene s to uredbo. Ukrepi zajemajo oceno tveganj vsaki dve leti, nenehno spremljanje zanesljivosti oskrbe s plinom in oblikovanje načrtov preventivnih ukrepov in načrtov za izredne razmere na ravni Skupnosti.
Predlog spremembe  10 Predlog uredbe Člen 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 3a
	Dolgoročni ukrepi za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe
	1. Komisija in države članice v skladu s to uredbo in členom 194 Pogodbe o delovanju Evropske unije pospešijo spremljanje zanesljivosti oskrbe s plinom iz tretjih držav in v primeru motenj v oskrbi predlagajo posebne nujne ukrepe. Komisija usklajuje sisteme za reševanje sporov s tretjimi državami in okrepi energetski dialog, med drugim tudi v sklopu energetske listine in energetske skupnosti.
	2. Komisija pripravi podlago za mehanizem za zgodnje opozarjanje v sektorju plina, ki bo ustanovljen z dvostranskimi sporazumi med EU in tretjimi državami. Zagotavljal bo zgodnjo oceno morebitnih tveganj, povezanih z oskrbo z zemeljskim plinom in povpraševanjem po njem, pa tudi preprečeval izredne razmere ali nevarnosti za takšne razmere ter zagotavljal hiter odziv nanje.
	3. Komisija najkasneje leto dni po začetku veljave te uredbe pripravi poročilo s predlaganimi regulativnimi ukrepi na ravni Skupnosti za diverzifikacijo geografskih virov plina in oskrbovalnih poti, ki vodijo v EU. Poročilo vsebuje oceno o vlogi naprav za utekočinjeni zemeljski plin, ki bi lahko pripomogle k diverzifikaciji energetske oskrbe. Zajemati bi moralo tudi pregled zmogljivosti za skladiščenje plin različnih držav članic.
Predlog spremembe  11 Predlog uredbe Člen 4 – naslov
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Oblikovanje načrta preventivnih ukrepov in načrta za izredne razmere	Oblikovanje načrta preventivnih ukrepov in načrta za izredne razmere na nacionalni ravni in na ravni Skupnosti
Predlog spremembe  12 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Pred sprejetjem navedenih načrtov pristojni organi izmenjajo informacije in se posvetujejo med seboj in s Komisijo, da zagotovijo, da so načrti in ukrepi na ustrezni regionalni ravni medsebojno usklajeni. Posvetovanja pokrivajo najmanj medsebojne povezave, čezmejne zaloge in skladiščenje ter fizično zmogljivost za transport plina v obe smeri.	2. Pred sprejetjem navedenih načrtov pristojni organi izmenjajo informacije in se posvetujejo med seboj in s Komisijo, da zagotovijo, da so načrti in ukrepi na ustrezni regionalni ravni in na ravni Skupnosti medsebojno usklajeni. Posvetovanja pokrivajo vsaj medsebojne povezave, čezmejne zaloge in skladiščenje ter fizično zmogljivost za transport plina v obe smeri, pa tudi sisteme medregionalne in čezmejne oskrbe s plinom ter temu namenjene skladiščne objekte, platforme in opremo.
Predlog spremembe  13 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 6 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	6a. Komisija najkasneje do …* oblikuje načrt preventivnih ukrepov in načrt za izredne razmere z ukrepi, ki jih je treba sprejeti na ravni Skupnosti.
	___________ *30. septembra 2011 ali 18 mesecev po začetku veljavnosti
Predlog spremembe  14 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Preventivni akcijski načrt upošteva ekonomsko učinkovitost, učinke na delovanje notranjega trga z energijo ter okoljske učinke.	3. Preventivni akcijski načrt upošteva stroškovno in ekonomsko učinkovitost, učinke na delovanje notranjega trga z energijo, okoljske učinke ter vse pomembne mednarodne dogodke, zlasti v glavnih državah dobaviteljicah in tranzitnih državah.
Predlog spremembe  15 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 7
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
7. Nacionalni regulativni organi pri potrjevanju tarif v skladu s členom 41(8) Direktive […/…ES] upoštevajo stroške izpolnjevanja standarda N-1 in stroške zaradi zagotavljanja stalne fizične zmogljivosti za prenos plina v obe smeri. Če stroški nastanejo v več kot eni državi članici, se nacionalni regulativni organi vseh zadevnih držav članic skupaj dogovorijo o porazdelitvi stroškov. Uporablja se člen 8(1) Uredbe (ES) št. …/...	7. Nacionalni regulativni organi pri potrjevanju tarif v skladu s členom 41(8) Direktive […/…ES] ustrezno upoštevajo stroške izpolnjevanja standarda N-1 in stroške zaradi zagotavljanja stalne fizične zmogljivosti za prenos plina v obe smeri, in sicer pregledno in natančno, tako da bodo nastali stroški prikazani pregledno in natančno. Če stroški nastanejo v več kot eni državi članici, se nacionalni regulativni organi vseh zadevnih držav članic in agencija ACER skupaj dogovorijo o porazdelitvi stroškov. Uporablja se člen 8(1) Uredbe (ES) št. …/...
Obrazložitev
Stroški, nastali zaradi zagotavljanja varne oskrbe in izvajanja infrastrukturnih standardov, so obračunani v nacionalnih in čezmejnih tarifah na čim bolj pregleden in jasen način. Stroški morajo biti pravično razdeljeni med sisteme, ki izvajajo te ukrepe, in sisteme, ki imajo od njih koristi.
Predlog spremembe  16 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
b) ob upoštevanju vseh ustreznih nacionalnih in regionalnih okoliščin;	b) ob upoštevanju vseh ustreznih nacionalnih, regionalnih in mednarodnih okoliščin;
Predlog spremembe  17 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Podjetja za zemeljski plin, ustrezna združenja, ki predstavljajo interese gospodinjstev in industrijskih odjemalcev, ter regulativni organ, če slednji ni pristojni organ, medsebojno sodelujejo in zagotovijo vse potrebne podatke za oceno tveganja.	2. Podjetja za zemeljski plin, ustrezna združenja, ki predstavljajo interese gospodinjstev in industrijskih odjemalcev, ter regulativni organ, če ta ni pristojni organ, medsebojno sodelujejo in zagotovijo vse potrebne podatke za oceno tveganja, tudi geopolitičnega.
Predlog spremembe  18 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Ocena tveganja se ponovi vsaki dve leti pred 30. septembrom ustreznega leta.	3. Ocena tveganja se ponovi vsaki dve leti pred 30. septembrom ustreznega leta. Ocena Skupnosti se v primeru večjega ali nepričakovanega tveganja pregleda.
Predlog spremembe  19 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 1 – točka 8 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(8a) opisuje mehanizme za začetek mediacije z zadevnimi tretjimi državami;
Predlog spremembe  20 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 2 – točka 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(3) stopnja izrednih razmer (izredne razmere): kadar pride do izjemno visokega povpraševanja ali do motenj v oskrbi prek ali iz največje infrastrukture ali vira, obenem pa obstaja resno tveganje, da standarda oskrbe zaščitenih odjemalcev ni več mogoče izpolnjevati zgolj s tržnimi mehanizmi.	(3) stopnja izrednih razmer (izredne razmere): kadar pride do izjemno visokega povpraševanja ali do motenj v oskrbi prek ali iz največje infrastrukture ali vira ali pa obstaja resno tveganje, da standarda oskrbe zaščitenih odjemalcev ni več mogoče izpolnjevati zgolj s tržnimi mehanizmi.
Predlog spremembe  21 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 4 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a. Ko pristojni organ obvesti Komisijo, da je bila zaradi geopolitičnih razlogov v državi članici razglašena stopnja zgodnjega opozarjanja ali ko se oznani nevarnost motnje v oskrbi s plinom zaradi geopolitičnih razlogov, po možnosti z mehanizmom zgodnjega opozarjanja, Skupnost, ki jo zastopa podpredsednica Komisije/visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, sprejme ustrezne diplomatske ukrepe. Ukrepanje podpredsednice/visoke predstavnice ne sme vplivati na delovanje notranjega trga.
Obrazložitev
Ustrezni diplomatski ukrepi v povezavi s tretjimi državami, ki so dobaviteljice plina, ali tranzitnimi državami morajo biti sprejeti na čim zgodnejši stopnji, ko obstaja nevarnost motnje v oskrbi s plinom zaradi geopolitičnih razlogov. To ukrepanje ne sme vplivati na delovanje notranjega trga.
Predlog spremembe  22 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 6
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
6. Komisija v roku enega tedna preveri, če je razglasitev izrednih razmer upravičena in ne predstavlja prevelikega bremena za podjetja za zemeljski plin in za delovanje notranjega trga. Komisija lahko pristojni organ zaprosi, naj zlasti prilagodi ukrepe, ki predstavljajo preveliko breme za podjetja za zemeljski plin, ter odpravi razglasitev izrednih razmer, če Komisija meni, da ni (več) upravičena.	6. Komisija v roku treh dni preveri, ali razglasitev izrednih razmer izpolnjuje merila iz drugega odstavka in ne predstavlja prevelikega bremena za podjetja za zemeljski plin in za delovanje notranjega trga. Komisija lahko pristojni organ zaprosi, naj zlasti prilagodi ukrepe, ki predstavljajo preveliko breme za podjetja za zemeljski plin, ter odpravi razglasitev izrednih razmer, če Komisija meni, da ni (več) upravičena.
Predlog spremembe  23 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Komisija lahko razglasi izredne razmere na ravni Skupnosti na zahtevo enega pristojnega organa ali v primeru, ko Skupnost izgubi več kot 10 % dnevnega uvoza plina iz tretjih držav po izračunu ENTSO-G. Izredne razmere na ravni Skupnosti razglasi, če več kot en pristojni organ razglasi izredne razmere, potem ko so bila opravljena preverjanja v skladu s členom 9(6). Izredne razmere na ravni Skupnosti lahko razglasi tudi za posebej prizadeta geografska območja, ki obsegajo več kot eno državo članico.	1. Komisija razglasi izredne razmere na ravni Skupnosti na zahtevo enega pristojnega organa ali v primeru, ko Skupnost izgubi pomemben delež dnevnega uvoza plina iz tretjih držav po izračunu ENTSO-G. Izredne razmere na ravni Skupnosti razglasi, če več kot en pristojni organ razglasi izredne razmere, potem ko so bila opravljena preverjanja v skladu s členom 9(6). Izredne razmere na ravni Skupnosti razglasi tudi za posebej prizadeta geografska območja, ki obsegajo več kot eno državo članico.
Predlog spremembe  24 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Ob izrednih razmerah na ravni skupnosti Komisija usklajuje ukrepe pristojnih organov. Komisija zlasti poskrbi za izmenjavo informacij, za doslednost in učinkovitost ukrepov na ravni držav članic in regionalni ravni glede na raven Skupnosti ter usklajuje ukrepe v zvezi s tretjimi državami. Komisija lahko skliče skupino za krizno upravljanje, ki jo sestavljajo zlasti predstavniki industrijskega sektorja ter države članice, ki jih zadeva izredno stanje.	3. Ob izrednih razmerah na ravni Skupnosti Komisija usklajuje ukrepe pristojnih organov. Zlasti poskrbi za izmenjavo informacij, za doslednost in učinkovitost ukrepov na ravni držav članic in regionalni ravni glede na raven Skupnosti ter usklajuje ukrepe v zvezi s tretjimi državami prek visoke predstavnice/podpredsednice Komisije. Komisija lahko skliče skupino za krizno upravljanje, ki jo sestavljajo zlasti predstavniki industrijskega sektorja ter države članice, ki jih zadeva izredno stanje.
Predlog spremembe  25 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 7
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
7. Komisija naredi seznam trajnih rezerv za projektno skupino za spremljanje, ki jo sestavljajo strokovnjaki na področju industrije ter predstavniki Komisije. Ta projektna skupina za spremljanje se lahko vključi po potrebi. Skupina v sodelovanju z državami dobaviteljicami in tranzitnimi državami spremlja pretok plina znotraj Skupnosti in zunaj nje in poroča o slednjem.	7. Komisija naredi seznam trajnih rezerv za projektno skupino za spremljanje, ki jo sestavljajo strokovnjaki na področju industrije, predstavniki Komisije ter uslužbenci podpredsednice Komisije/visoke predstavnice. Ta projektna skupina za spremljanje se lahko vključi po potrebi. Skupina v sodelovanju z državami dobaviteljicami in tranzitnimi državami spremlja pretok plina znotraj Skupnosti in zunaj nje in o tem poroča.
Predlog spremembe  26 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 6 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
a) države članice Komisiji pošljejo obstoječe medvladne sporazume, sklenjene s tretjimi državami, ki vplivajo na razvoj plinske infrastrukture in oskrbe s plinom; pred sklenitvijo novih medvladnih sporazumov države članice obvestijo Komisijo, naj oceni njihovo spoštovanje zakonodaje notranjega trga;	a) države članice Komisiji pošljejo obstoječe medvladne sporazume, sklenjene s tretjimi državami, ki vplivajo na razvoj plinske infrastrukture in oskrbe s plinom; pred sklenitvijo novih medvladnih sporazumov obvestijo Komisijo, naj oceni njihovo spoštovanje zakonodaje notranjega trga, posledice za zanesljivost oskrbe z energijo na nacionalni ravni in na ravni Skupnosti, vključno z zaščito bistvene energetske infrastrukture, in geopolitične nevarnosti, ter se z njo o tem posvetujejo.
Predlog spremembe  27 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Komisija oblikuje sistem za neprekinjeno spremljanje zanesljivosti oskrbe s plinom in poročanje o njej, vključno z naslednjimi ukrepi:   (a) priprava letnih poročil o tem, ali podjetja iz tretjih držav, zlasti glavni dobavitelji, in vse njihove odvisne družbe spoštujejo pravila, ki urejajo notranji trg energetskega sektorja, predvsem kar zadeva preglednost in skladnost z zakonodajo EU o konkurenčnosti;   (b) ocena učinka vertikalno vključenih energetskih podjetij iz tretjih držav na notranji trg in izvajanja načela vzajemnosti;   (c) ustrezni ukrepi za preprečevanje nenadzorovanih naložb tujih državnih podjetij v energetski sektor, še posebej v plinska in električna prenosna omrežja;   (d) spremljanje pogodb o zemeljskem plinu, sklenjenih med državami članicami in tretjimi državami glede skladnosti s pravili notranjega trga EU. Komisija razveljavi vse klavzule, ki delujejo kot klavzule o destinaciji, ker so te prepovedane z zakonodajo EU.

POSTOPEK

Naslov	Zanesljivost oskrbe s plinom
Referenčni dokumenti	KOM(2009)0363 – C7-0097/2009 – 2009/0108(COD)
Pristojni odbor	ITRE
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju	AFET 11.11.2009
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja	Jacek Saryusz-Wolski 21.10.2009
Obravnava v odboru	26.1.2010
Datum sprejetja	27.1.2010
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	47 4 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Gabriele Albertini, Sir Robert Atkins, Frieda Brepoels, Elmar Brok, Arnaud Danjean, Michael Gahler, Marietta Giannakou, Takis Hadjigeorgiou, Heidi Hautala, Richard Howitt, Anna Ibrisagic, Jelko Kacin, Ioannis Kasoulides, Tunne Kelam, Maria Eleni Koppa, Eduard Kukan, Ryszard Antoni Legutko, Krzysztof Lisek, Sabine Lösing, Willy Meyer, Francisco José Millán Mon, Alexander Mirsky, Annemie Neyts-Uyttebroeck, Norica Nicolai, Kristiina Ojuland, Ria Oomen-Ruijten, Alojz Peterle, Mirosław Piotrowski, Bernd Posselt, Cristian Dan Preda, Libor Rouček, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Nikolaos Salavrakos, Jacek Saryusz-Wolski, Werner Schulz, Ernst Strasser, Hannes Swoboda, Zoran Thaler, Johannes Cornelis van Baalen, Geoffrey Van Orden, Kristian Vigenin, Graham Watson
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Marije Cornelissen, Lorenzo Fontana, Jaromír Kohlíček, Georgios Koumoutsakos, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Marietje Schaake, György Schöpflin, Alf Svensson, Konrad Szymański, Ivo Vajgl

MNENJE Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (29.1.2010)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom in o razveljavitvi Direktive 2004/67/ES
(KOM(2009)0363 – C7‑0097/2009 – 2009/0108(COD))

Pripravljavec mnenja: Nikolaos Chountis

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Komisija predlaga uredbo o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe z zemeljskim plinom. Uredba bo razveljavila sedanjo Direktivo 2004/67/ES, za katero velja, da zaradi vedno večje odvisnosti držav članic od uvoza plina ter vse bolj tveganih oskrbe in tranzita v tretjih državah ter povečanega pretoka plina in razvoja notranjega trga s plinom v Skupnosti ni več primerna za obravnavanje vprašanja zemeljskega plina v Evropski uniji.

Z novo uredbo namerava Komisija sektorju plina, državam članicam in institucijam Skupnosti dodeliti jasne vloge, da bi se odpravile kratko- in dolgoročne motnje pri oskrbi s plinom. Komisija je raje izbrala uredbo kot direktivo, ker začne veljati takoj in jo pristojni organi držav članic ter podjetja v sektorju zemeljskega plina lahko začnejo hitro uporabljati, pa tudi zaradi jasnosti in skladnosti pravil ter obveznosti, ki izhajajo iz te uredbe, na ravni celotne Skupnosti.

Glavni cilj predloga uredbe o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom „je povečati zanesljivost oskrbe s plinom z oblikovanjem spodbud za naložbe v medsebojne povezave, potrebne za dosego kazalca N-1, ter v preusmeritev sedanjih tokov plina.“ Komisija razlaga kazalec N-1 tako: „tehnična zmogljivost vseh ostalih razpoložljivih infrastruktur za oskrbo s plinom mora biti v primeru motenj v največji infrastrukturi najmanj enaka skupnemu povpraševanju po plinu na izračunanem območju v 60-dnevnem obdobju izjemno velikega povpraševanja po plinu v najhladnejših obdobjih, ki se statistično pojavljajo vsakih 20 let.“

Predlagana uredba poudarja (a) določbe, ki podjetjem plinskega gospodarstva omogočajo, da svoje odjemalce v Skupnosti kar najdlje in brez omejitev na nacionalni ravni oskrbujejo s plinom, (b) omogočanje uporabe netržnih ukrepov, o katerih kot zadnji možni rešitvi v izrednih razmerah odloča pristojni organ, potem ko so bili vsi tržni ukrepi izčrpani, in (c) večjo vlogo, ki jo je treba nameniti Komisiji, da bi lahko zagotovila normalno delovanje notranjega trga.

Pripravljavec mnenja podpira prizadevanja Komisije za oblikovanje uredbe, ki bo v Evropski uniji zagotovila zanesljivost oskrbe z zemeljskim plinom, zlasti po nedavni rusko-ukrajinski krizi, ki je povzročila hude težave v oskrbi držav članic s plinom. Meni tudi, da je koordinacija ukrepov, namenjenih zanesljivi oskrbi z zemeljskim plinom, na ravni Skupnosti korak v pravo smer.

Pripravljavec mnenja ocenjuje, da je treba na pristojni organ prenesti večjo odgovornost za zagotavljanje oskrbe z zemeljskim plinom, vendar izraža nestrinjanje s pomembno vlogo, ki bi jo prevzela zasebna podjetja za oskrbo z zemeljskim plinom v času krize, zlasti glede njihove tarifne politike.

Zato ga skrbi, v kolikšni meri predlagana uredba predvideva ukrepe, ki so potrebni, da zasebna podjetja za oskrbo z zemeljskim plinom v času krize ne bi izvajala tarifne politike z dobičkonosnim namenom.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1 Predlog uredbe Uvodna izjava 7 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(7a) Za dolgoročno trajnost trga s plinom EU je nujno, da ukrepi za zaščito zanesljivosti oskrbe s plinom ne izkrivljajo po nepotrebnem konkurence ali učinkovitega delovanja notranjega trga.
Predlog spremembe  2 Predlog uredbe Uvodna izjava 23
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(23) Da se okrepi solidarnost med državami članicami v primeru izrednih razmer na ravni Skupnosti in zlasti v podporo državam članicam z manj ugodnimi geografskimi in geološkimi pogoji, morajo države članice razviti posebne solidarnostne ukrepe, vključno s trgovinskimi sporazumi med podjetji plinskega gospodarstva, mehanizmi kompenzacij, povečanim izvozom plina ali povečano sprostitvijo zalog. Solidarnostni ukrepi so zlasti primerni med državami članicami, za katere Komisija priporoča vzpostavitev skupnih načrtov preventivnih ukrepov ali načrtov za izredne razmere na regionalni ravni.	(23) Da se okrepi solidarnost med državami članicami v primeru izrednih razmer na ravni Unije in zlasti v podporo državam članicam z manj ugodnimi geografskimi in geološkimi pogoji, morajo države članice razviti posebne solidarnostne ukrepe, kot so določeni v Pogodbi o delovanju Evropske unije, vključno s trgovinskimi sporazumi med podjetji plinskega gospodarstva, mehanizmi kompenzacij, povečanim izvozom plina ali povečano sprostitvijo zalog. Solidarnostni ukrepi so zlasti primerni med državami članicami, za katere Komisija priporoča vzpostavitev skupnih načrtov preventivnih ukrepov ali načrtov za izredne razmere na regionalni ravni.
Obrazložitev
Lizbonska pogodba je začela veljati 1. decembra in EU sedaj deluje na novi pravni podlagi. Zato je treba spomniti, da člen 176 A Lizbonske pogodbe določa, da „so cilji energetske politike Unije v duhu solidarnosti med državami članicami: zagotoviti zanesljivost oskrbe z energijo v Uniji“.
Predlog spremembe  3 Predlog uredbe Uvodna izjava 31 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(31a) Institucije Evropske unije bi morale posebej prednostno obravnavati projekt plinovoda Nabucco.
Predlog spremembe  4 Predlog uredbe Člen 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Ta uredba določa ukrepe za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom, da se zagotovi pravilno in neprekinjeno delovanje notranjega trga s plinom, in sicer z določitvijo jasne opredelitve in dodelitve odgovornosti ter uskladitvijo odziva na ravni držav članic in Skupnosti tako glede preventivnih ukrepov kot odziva na dejanske motnje v oskrbi.	Ta uredba določa ukrepe za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom, da se zagotovijo pravilno in neprekinjeno delovanje notranjega trga s plinom in izredni ukrepi, ki se izvedejo, ko trg ne more zagotoviti potrebne oskrbe s plinom, in sicer z določitvijo jasne opredelitve in dodelitve odgovornosti ter uskladitvijo odziva na ravni držav članic in Unije tako glede preventivnih ukrepov kot odziva na dejanske motnje v oskrbi v duhu solidarnosti med državami članicami.
Obrazložitev
Lizbonska pogodba je začela veljati 1. decembra in EU sedaj deluje na novi pravni podlagi. Zato je treba spomniti, da člen 176 A Lizbonske pogodbe določa, da „so cilji energetske politike Unije v duhu solidarnosti med državami članicami: zagotoviti zanesljivost oskrbe z energijo v Uniji“.
Predlog spremembe  5 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1) „zaščiteni odjemalci“ pomenijo odjemalce, ki so že priključeni na distribucijsko omrežje za plin in lahko, če tako odloči zadevna država članica, vključujejo tudi mala in srednje velika podjetja, šole in bolnišnice, pod pogojem, da so že priključeni na distribucijsko omrežje za plin;	(1) „zaščiteni odjemalci“ pomenijo odjemalce, ki so že priključeni na distribucijsko omrežje za plin in lahko, če tako odloči zadevna država članica, potem ko opravi oceno tveganja in učinka v skladu s členom 8, pri čemer upošteva tehnično izvedljivost ter oceno stroškov in koristi, vključujejo tudi mala in srednje velika podjetja, šole in bolnišnice, pod pogojem, da so že priključeni na distribucijsko omrežje za plin;
Obrazložitev
Gospodinjski odjemalci bi morali biti kot zaščiteni odjemalci med plinsko krizo še naprej oskrbovani. Če se država članica odloči, da so zaščiteni odjemalci poleg gospodinjstev tudi drugi odjemalci, mora to utemeljiti s tehtno oceno učinka, pri čemer mora oceniti tudi stroške in koristi za trg, saj bi takšna razširjena opredelitev lahko povzročila znatne stroške, ki bi bremenili končne odjemalce.
Predlog spremembe  6 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom je naloga podjetij plinskega gospodarstva, pristojnih organov njihovih držav članic, industrijskih odjemalcev plina in Komisije, in sicer glede na področja odgovornosti. Med njimi mora biti visoka stopnja sodelovanja.	1. Zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom je naloga podjetij plinskega gospodarstva, pristojnih organov njihovih držav članic, industrijskih odjemalcev plina in Komisije, in sicer glede na področja odgovornosti. Med njimi mora biti visoka stopnja sodelovanja, bistveni pa sta tudi preglednost in učinkovita izmenjava informacij.
Obrazložitev
Glede na to, da je vprašanje oskrbe s plinom politično vprašanje, moramo znotraj EU imeti do njega enotno stališče.
Predlog spremembe  7 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Najpozneje [31. marca 2011; 12 mesecev po začetku veljavnosti] pristojni organ po posvetovanju s podjetji plinskega gospodarstva, ustreznimi združenji, ki predstavljajo interese gospodinjstev in industrijskih odjemalcev, ter regulativnim organom, če slednji ni pristojni organ, oblikuje:	1. Najpozneje ...* pristojni organ na podlagi ocene tveganja in učinka, opravljene v skladu s členom 8, po posvetovanju s podjetji plinskega gospodarstva, ustreznimi združenji, ki predstavljajo interese gospodinjstev in industrijskih odjemalcev, ter regulativnim organom, če slednji ni pristojni organ, oblikuje:
	* UL vstavi datum: 12 mesecev od začetka veljavnosti te uredbe.
Obrazložitev
Vsaka država članica pri pripravi preventivnih ukrepov in načrtov za izredne razmere na podlagi skupne metodologije EU opravi oceno tveganja in učinka, ki ji omogoči, da po potrebi upošteva posebne nacionalne okoliščine.
Predlog spremembe  8 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Med postopkom iz odstavka 2 lahko Komisija poda priporočilo, na kateri regionalni ravni se opravijo izmenjava informacij in posvetovanja. Komisija lahko po posvetovanju z Evropskim omrežjem upravljavcev prenosnih omrežij za plin (ENTSO-G) in Agencijo za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) priporoči tudi oblikovanje skupnega načrta na regionalni ravni.	3. Med postopkom iz odstavka 2 lahko Komisija poda priporočilo, na kateri regionalni ravni se opravijo izmenjava informacij in posvetovanja. Komisija lahko po posvetovanju z Evropskim omrežjem upravljavcev prenosnih omrežij za plin (ENTSO-G), Agencijo za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) in s koordinacijsko skupino za plin priporoči tudi oblikovanje skupnega načrta na regionalni ravni.
Predlog spremembe  9 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 6 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
6. V šestih mesecih po sporočilu pristojnih organov o načrtih Komisija vse načrte držav članic oceni. Komisija se o načrtih posvetuje z ENTSO-G, ACER, koordinacijsko skupino za plin ter ostalimi zadevnimi zainteresiranimi stranmi. Če Komisija meni, da načrt ni učinkovit pri zmanjšanju tveganj, kot so bila ugotovljena v oceni tveganja, ali je neskladen s scenariji tveganj ali načrti ostalih držav članic oziroma ni v skladu z določbami te uredbe ali drugimi določbami prava Skupnosti, zahteva revizijo načrta.	6. V šestih mesecih po sporočilu pristojnih organov o načrtih Komisija vse načrte držav članic in vse skupne regionalne načrte oceni. Komisija se o načrtih posvetuje z ENTSO-G, ACER, koordinacijsko skupino za plin ter ostalimi zadevnimi zainteresiranimi stranmi. Če Komisija meni, da načrt ni učinkovit pri zmanjšanju tveganj, kot so bila ugotovljena v oceni tveganja, ali je neskladen s scenariji tveganj ali načrti ostalih držav članic ali ostalimi regionalnimi načrti oziroma ni v skladu z določbami te uredbe ali drugimi določbami prava Evropske unije, zahteva revizijo načrta.
Predlog spremembe  10 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Preventivni akcijski načrt upošteva ekonomsko učinkovitost, učinke na delovanje notranjega trga z energijo ter okoljske učinke.	3. Preventivni akcijski načrt upošteva stroškovno učinkovitost, ekonomsko učinkovitost, pošteno konkurenco, učinke na delovanje notranjega trga z energijo ter okoljske učinke.
Obrazložitev
Pojem stroškovne učinkovitosti bolje opredeljuje zamisel, da bi moral preventivni akcijski načrt upoštevati doseganje cilja za najnižjo možno ceno.
Predlog spremembe  11 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Pristojni organ najpozneje do [31. marca 2014, 3 leta po začetku veljavnosti] zagotovi, da ima preostala infrastruktura (N-1) v primeru motnje v največji infrastrukturi za oskrbo s plinom zadostno zmogljivost za dobavo potrebne količine plina za zadostitev skupni potrebi po plinu na izračunanem območju v 60-dnevnem obdobju izjemno velikega povpraševanja po plinu v najhladnejših obdobjih, ki se statistično pojavljajo vsakih 20 let.	1. Pristojni organ najpozneje do ...* zagotovi, da ima razpoložljiva infrastruktura (N-1) v primeru motnje v pretoku v največji vstopni točki prenosa plina zadostno zmogljivost za dobavo potrebne količine plina za zadostitev potrebi po plinu zaščitenih odjemalcev na izračunanem območju na dan izjemno velikega povpraševanja po plinu v najhladnejših obdobjih, ki se statistično pojavljajo vsakih 20 let.
	* UL vstavi datum: 6 let od začetka veljavnosti te uredbe.
Obrazložitev
Rok treh let, ki je predlagan v osnutku uredbe, ni realističen. Velike naložbe v novo infrastrukturo za izpolnjevanje standarda N-1, ki so potrebne zlasti v srednji in jugovzhodni Evropi, zahtevajo vsaj pet do šest let, odvisno od njihovega področja uporabe. Člen 6(1) lahko sproži velikanske naložbene potrebe v nove zmogljivosti in vpliva na cene za končne odjemalce, če ne bo skrčen zgolj na tisto, kar je nujno. Pravilo N-1 bi moralo upoštevati samo povpraševanje po plinu zaščitenih odjemalcev, da bo v skladu s standardi oskrbe iz člena 7.
Predlog spremembe  12 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Upravljavci prenosnega omrežja v roku dveh let po začetku veljavnosti te uredbe omogočijo stalno fizično zmogljivost za prenos plina v obe smeri na vseh medsebojnih povezavah, razen v primerih kjer Komisija na zahtevo pristojnega organa odloči, da dodani dvosmerni pretok ne bi pomenil varnejše oskrbe za katero koli državo članico. Tak sklep se lahko revidira v primeru spremenjenih okoliščin. Raven zmogljivosti dvosmernega toka se doseže na stroškovno učinkovit način z upoštevanjem vsaj tiste zmogljivosti, ki je potrebna za izpolnjevanje standarda oskrbe iz člena 7. V navedenem dvoletnem obdobju upravljavec prenosnega omrežja prilagodi delovanje prenosnega sistema v celoti, da se omogoči dvosmerni pretok plina.	5. Če je to potrebno glede na oceno tveganja in učinka, opravljeno v skladu s členom 8, ter ob upoštevanju tehnične izvedljivosti ter analize stroškov in koristi, upravljavci prenosnega omrežja do ...* omogočijo stalno fizično zmogljivost za prenos plina v obe smeri na tistih medsebojnih povezavah, kjer bi dodani dvosmerni pretok pomenil varnejšo oskrbo, zlasti v izrednih razmerah. Ocena se lahko revidira v primeru spremenjenih okoliščin. V navedenem triletnem obdobju upravljavec prenosnega omrežja v skladu z oceno tveganja in učinka, opravljeno v skladu s členom 8, ter ob upoštevanju tehnične izvedljivosti in analize stroškov in koristi prilagodi delovanje prenosnega sistema v celoti, da se omogoči dvosmerni pretok plina.
	* UL vstavi datum: tri leta od začetka veljavnosti te uredbe.
Obrazložitev
Stalna fizična zmogljivost za prenos plina v obe smeri na vseh medsebojnih povezavah se ne bi smela zahtevati brez predhodne ocene, ali je to v posameznih okoliščinah tehnično in/ali gospodarsko izvedljivo oziroma primerno. Da bi se izognili nepotrebnim stroškom, ki jih plača končni odjemalec, je nujna predhodna ocena tveganja in učinka.
Dveletno obdobje za vzpostavitev stalne fizične zmogljivosti je mogoče spoštovati le, če se zahtevajo manjše spremembe infrastrukture. Večje spremembe, denimo montaža nove kompresijske enote, zahtevajo več časa.
Predlog spremembe  13 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Pristojni organ sprejme ukrepe za zagotovitev oskrbe s plinom zaščitenim odjemalcem v državi članici v primeru:	1. Pristojni organ od dobaviteljev zahteva, da zagotovijo oskrbo s plinom zaščitenim odjemalcem v državi članici v primeru:
Obrazložitev
Primarna obveznost dobaviteljev bi morala biti zagotavljanje standardov oskrbe. Standard oskrbe zaščitenim odjemalcem povzroča dodatne stroške. Obdobje, določeno v standardu oskrbe, ne bi smelo biti daljše, kot je nujno potrebno, da bi se izognili nesorazmernim stroškom in zaviranju konkurenčnosti plina kot nizkoogljičnega goriva. V približno zadnjih 40 letih, odkar je bila zgrajena obsežna infrastruktura za prenos zemeljskega plina v Evropo, je edina večja prekinitev v oskrbi trajala 13 dni. Obdobje 30 dni za standard oskrbe bi bilo torej več kot dovolj, da bi bilo poskrbljeno za vse primere in bi se znatno zmanjšali stroški. Obdobje 30 dni se zdi dovolj dolgo za ponovno vzpostavitev oskrbe s plinom ali izvedbo dodatnih ukrepov, kot je oskrba prek dvosmernega toka.
Predlog spremembe  14 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
b) 60-dnevnega obdobja izjemno velikega povpraševanja po plinu v najhladnejših vremenskih obdobjih, ki se statistično pojavljajo vsakih 20 let	b) 30-dnevnega obdobja izjemno velikega povpraševanja po plinu v najhladnejših vremenskih obdobjih, ki se statistično pojavljajo vsakih 20 let.
Obrazložitev
Primarna obveznost dobaviteljev bi morala biti zagotavljanje standardov oskrbe. Standard oskrbe zaščitenim odjemalcem povzroča dodatne stroške. Obdobje, določeno v standardu oskrbe, ne bi smelo biti daljše, kot je nujno potrebno, da bi se izognili nesorazmernim stroškom in zaviranju konkurenčnosti plina kot nizkoogljičnega goriva. V približno zadnjih 40 letih, odkar je bila zgrajena obsežna infrastruktura za prenos zemeljskega plina v Evropo, je edina večja prekinitev v oskrbi trajala 13 dni. Obdobje 30 dni za standard oskrbe bi bilo torej več kot dovolj, da bi bilo poskrbljeno za vse primere in bi se znatno zmanjšali stroški. Obdobje 30 dni se zdi dovolj dolgo za ponovno vzpostavitev oskrbe s plinom ali izvedbo dodatnih ukrepov, kot je oskrba prek dvosmernega toka.
Predlog spremembe  15 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Pristojni organ sprejme ukrepe za zagotovitev oskrbe s plinom zaščitenim odjemalcem za obdobje šestdesetih dni tudi v primeru izrednih razmer, kot določa člen 9(2). Pristojni organ se trudi zaščitenim odjemalcem zagotavljati oskrbo, dokler je to potrebno.	2. Pristojni organ od dobaviteljev zahteva, da zagotovijo oskrbo s plinom zaščitenim odjemalcem za obdobje tridesetih dni tudi v primeru izrednih razmer, kot določa člen 9(2). Dobavitelji se v sodelovanju s pristojnim organom trudijo zaščitenim odjemalcem zagotavljati oskrbo, dokler je to mogoče na podlagi na trgu temelječe zanesljivosti oskrbe s plinom.
Obrazložitev
Primarna obveznost dobaviteljev bi morala biti zagotavljanje standardov oskrbe. Obdobje tridesetih dni bi zmanjšalo stroške odjemalcev (glej člen 7, odstavek 1).
Trg bi moral delovati, dokler je to mogoče, tržni mehanizmi pa morajo oblikovati fizična in pogodbena orodja za zagotavljanje oskrbe zaščitenih odjemalcev.
Predlog spremembe  16 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Obveznosti podjetij za zemeljski plin v zvezi z izpolnjevanjem standarda oskrbe, kot določata odstavka 1 in 2, so nediskriminatorne in ne pomenijo prevelikega bremena za nove ponudnike na trgu in mala podjetja.	3. Obveznosti podjetij za zemeljski plin v zvezi z izpolnjevanjem standarda oskrbe, kot določata odstavka 1 in 2, so nediskriminatorne in ne pomenijo prevelikega bremena za ta podjetja.
Obrazložitev
Cilji osnutka uredbe se lahko uresničijo le, če so vloge in odgovornosti vseh akterjev jasno določene na podlagi standardov, ki enako veljajo za vse udeležence na trgu, vključno z novimi in malimi podjetji.
Predlog spremembe  17 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Do [30. septembra 2010, 6 mesecev po začetku veljavnosti,] vsak pristojni organ opravi celovito oceno tveganj, ki vplivajo na zanesljivost oskrbe s plinom v njegovi državi članici:	1. Do ...* vsak pristojni organ opravi oceno tveganja in učinka, ki je osnova za:
a) z uporabo standardov, navedenih v členih 6 in 7;	a) pripravo profila tveganja zadevne države članice, ob upoštevanju vseh ustreznih nacionalnih in regionalnih okoliščin;
b) ob upoštevanju vseh ustreznih nacionalnih in regionalnih okoliščin;	b) pripravo preventivnega akcijskega načrta zadevne države članice;
c) z izvajanjem različnih scenarijev izjemno velikega povpraševanja in motenj v oskrbi, kot so na primer odpoved glavne infrastrukture za prenos, skladiščnih zmogljivosti ali terminalov z utekočinjenim zemeljskim plinom ter motnje v oskrbi s strani dobaviteljev iz tretjih držav;	c) pripravo načrta za izredne razmere zadevne države članice;
d) s prepoznavanjem medsebojnega učinkovanja in povezanosti tveganj z drugimi državami članicami.	ocena tveganja in učinka temelji na standardih iz členov 6 in 7 in vključuje izvajanje različnih scenarijev izjemno velikega povpraševanja in/ali motenj v oskrbi, kot so na primer odpoved glavne infrastrukture za prenos, skladiščnih zmogljivosti ali terminalov z utekočinjenim zemeljskim plinom ter motnje v oskrbi s strani proizvajalcev iz tretjih držav. Upoštevati je treba medsebojno učinkovanje in povezanost tveganj z drugimi državami članicami.
	* UL vstavi datum: 12 mesecev od začetka veljavnosti te uredbe.
Obrazložitev
Rok za oceno tveganja in učinka v skladu s členom 8(1) mora biti enak roku iz člena 4(1). Predlagana uredba za države članice postavlja stroge zahteve glede strukture, kot so na primer pravilo N-1 za infrastrukturni standard ali zavezujoče določbe v zvezi z dvosmernim tokom. Predlagane ukrepe je treba natančno preučiti, da bi se izognili neizkoriščenosti novih zmogljivosti, saj bi to privedlo do nepovratnih stroškov in dviga cen za končne odjemalce ter zaviralo konkurenčnost plinske industrije kot celote. Oceno tveganja in učinka naj zato vsaka država članica opravi na podlagi skupne metodologije, ki pa ji bo omogočila, da bo po potrebi upoštevala posebne nacionalne razmere in posebnosti, rezultati pa se bodo odražali v preventivnih akcijskih načrtih in načrtih ukrepov ob izrednih razmerah. Podobne načrte je mogoče pripraviti tudi na regionalni ravni.
Predlog spremembe  18 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Ocena tveganja in učinka upošteva tehnično izvedljivost in vsebuje analizo stroškov in koristi. To velja predvsem pred vsako morebitno razširitvijo obsega zaščitenih odjemalcev na nacionalni ravni na potrošnike, ki ne spadajo med odjemalce v gospodinjstvih.
Obrazložitev
Rok za oceno tveganja in učinka v skladu s členom 8(1) mora biti enak roku iz člena 4(1). Predlagana uredba za države članice postavlja stroge zahteve glede strukture, kot so na primer pravilo N-1 za infrastrukturni standard ali zavezujoče določbe v zvezi z dvosmernim tokom. Predlagane ukrepe je treba natančno preučiti, da bi se izognili neizkoriščenosti novih zmogljivosti, saj bi to privedlo do nepovratnih stroškov in dviga cen za končne odjemalce ter zaviralo konkurenčnost plinske industrije kot celote. Oceno tveganja in učinka naj zato vsaka država članica opravi na podlagi skupne metodologije, ki ji bo omogočila, da bo po potrebi upoštevala posebne nacionalne razmere in posebnosti, rezultati pa se bodo odražali v preventivnih akcijskih načrtih in načrtih ukrepov ob izrednih razmerah. Podobne načrte je mogoče pripraviti tudi na regionalni ravni.
Predlog spremembe  19 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1b. Po priporočilu Komisije v skladu s členom 4(3) ali v primeru priprave skupnega regionalnega načrta iz člena 4(4) se lahko obveznosti iz tega člena izpolnijo na regionalni ravni.
Obrazložitev
Rok za oceno tveganja in učinka v skladu s členom 8(1) mora biti enak roku iz člena 4(1). Predlagana uredba za države članice postavlja stroge zahteve glede strukture, kot so na primer pravilo N-1 za infrastrukturni standard ali zavezujoče določbe v zvezi z dvosmernim tokom. Predlagane ukrepe je treba natančno preučiti, da bi se izognili neizkoriščenosti novih zmogljivosti, saj bi to privedlo do nepovratnih stroškov in dviga cen za končne odjemalce ter zaviralo konkurenčnost plinske industrije kot celote. Oceno tveganja in učinka naj zato vsaka država članica opravi na podlagi skupne metodologije, ki ji bo omogočila, da bo po potrebi upoštevala posebne nacionalne razmere in posebnosti, rezultati pa se bodo odražali v preventivnih akcijskih načrtih in načrtih ukrepov ob izrednih razmerah. Podobne načrte je mogoče pripraviti tudi na regionalni ravni.
Predlog spremembe  20 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Do ...* vsak skupni regionalni načrt po členu 4(4) vključuje obsežno oceno tveganj za zanesljivost oskrbe s plinom v tej regiji, pri čemer upošteva ocene tveganj, ki so jih pred tem pripravile udeležene države članice.
	* UL vstavi datum: 9 mesecev od začetka veljavnosti te uredbe.
Predlog spremembe  21 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 3 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3b. Do ...* Evropska komisija izvede obsežno oceno tveganj za zanesljivost oskrbe s plinom v Evropski uniji, pri čemer upošteva ocene tveganj, ki so jih pred tem pripravile udeležene države članice, in skupne regionalne načrte.
	* UL vstavi datum: 12 mesecev od začetka veljavnosti te uredbe.
Predlog spremembe  22 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 1 – točka 7
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(7) ugotavlja pričakovani prispevek netržnih ukrepov iz Priloge III, ki so predvideni za stopnjo izrednih razmer oziroma jih je treba na tej stopnji izvesti, in ocenjuje, v kolikšni meri je treba za obvladovanje krize uporabiti netržne ukrepe, ocenjuje njihove učinke in določa postopke za njihovo izvajanje;	(7) ugotavlja pričakovani prispevek netržnih ukrepov iz Priloge III, ki so predvideni za stopnjo izrednih razmer oziroma jih je treba na tej stopnji izvesti, na podlagi analize stroškov in koristi ocenjuje, v kolikšni meri je treba za obvladovanje krize uporabiti netržne ukrepe, in le kot zadnjo možnost za zagotovitev neprekinjene oskrbe s plinom, ocenjuje njihove učinke in določa postopke za njihovo izvajanje;
Predlog spremembe  23 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 2 – točka 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1) stopnja zgodnjega opozarjanja (zgodnje opozarjanje): kadar so na voljo konkretni, resni in zanesljivi podatki, po možnosti s strani mehanizma za zgodnje opozarjanje, da lahko pride do poslabšanja pogojev oskrbe;	(1) stopnja zgodnjega opozarjanja (zgodnje opozarjanje): konkretno, resno in zanesljivo pomeni, da se pogoji oskrbe lahko kratkoročno poslabšajo. Od trga se pričakuje, da bo težavo rešil brez posredovanja pristojnega organa;
Obrazložitev
Vsako stopnjo krize je treba podrobno pojasniti in jih med seboj jasno ločiti, da v primeru izrednih razmer ne bi bilo zmede. Tristopenjski pristop, opredeljen v direktivi iz leta 2004 za zagotavljanje zanesljive oskrbe (I: podjetja; II: države članice; III: Komisija), ni več jasno izražen v osnutku uredbe. Načelo je treba v osnutek uredbe ponovno uvesti. Na prvih dveh stopnjah krize se pričakuje, da bo trg sam rešil težavo, v resnično izrednih razmerah, ko zgolj tržni mehanizmi ne zadoščajo, da bi se spopadli s krizo, pa bi morale biti vključene države članice.
Predlog spremembe  24 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 6
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
6. Komisija v roku enega tedna preveri, če je razglasitev izrednih razmer upravičena in ne predstavlja prevelikega bremena za podjetja za zemeljski plin in za delovanje notranjega trga. Komisija lahko pristojni organ zaprosi, naj zlasti prilagodi ukrepe, ki predstavljajo preveliko breme za podjetja za zemeljski plin, ter odpravi razglasitev izrednih razmer, če Komisija meni, da ni (več) upravičena.	6. Komisija v roku treh dni preveri, ali razglasitev izrednih razmer izpolnjuje merila iz odstavka 2(3) in ne predstavlja prevelikega bremena za podjetja za zemeljski plin in za delovanje notranjega trga. Komisija lahko pristojni organ zaprosi, naj zlasti prilagodi ukrepe, ki predstavljajo preveliko breme za podjetja za zemeljski plin, ter odpravi razglasitev izrednih razmer, če Komisija meni, da ni (več) upravičena.
Obrazložitev
Časovni okvir je treba skrajšati, saj so posledice energetske krize ponavadi vidne že po nekaj dnevih in lahko negativno vplivajo na gospodarstvo.
Predlog spremembe  25 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 6 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	6a. Načrt za izredne razmere se posodobi vsaki dve leti.
Predlog spremembe  26 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Komisija lahko razglasi izredne razmere na ravni Skupnosti na zahtevo enega pristojnega organa ali v primeru, ko Skupnost izgubi več kot 10 % dnevnega uvoza plina iz tretjih držav po izračunu ENTSO-G. Izredne razmere na ravni Skupnosti razglasi, če več kot en pristojni organ razglasi izredne razmere, potem ko so bila opravljena preverjanja v skladu s členom 9(6). Izredne razmere na ravni Skupnosti lahko razglasi tudi za posebej prizadeta geografska območja, ki obsegajo več kot eno državo članico.	1. Komisija razglasi izredne razmere na ravni Unije na zahtevo enega pristojnega organa ali v primeru, ko Unija izgubi več kot 10 % dnevnega uvoza plina iz tretjih držav (kar znaša dnevno porabo nekaterih držav članic) po izračunu ENTSO-G. Izredne razmere na ravni Unije razglasi, če več kot en pristojni organ razglasi izredne razmere, potem ko so bila opravljena preverjanja v skladu s členom 9(6). Izredne razmere na ravni Unije lahko razglasi tudi za posebej prizadeta geografska območja, ki obsegajo več kot eno državo članico.
Obrazložitev
Opomniti je treba, da 10-odstotni padec dnevnega uvoza plina pomeni obseg dnevne porabe plina manjše države članice, zato je pomembno upoštevati omejitev 10 odstotkov.
Predlog spremembe  27 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 2 – točka g
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(g) izvrševanjem načrtov;	(g) preventivnimi akcijskimi načrti in načrti za izredne razmere ter izvrševanjem njihovih ukrepov;
Predlog spremembe  28 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Pristojni organi in Komisija poskrbijo za zaupnost poslovno občutljivih informacij.	3. Pristojni organi in Komisija vzpostavijo strukturo za zagotovitev zaupnosti in zaščite poslovno občutljivih informacij.
Predlog spremembe  29 Predlog uredbe Člen 14
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Spremljanje	Spremljanje, ki ga izvaja Komisija
Potem ko Komisija oceni priglašene načrte in se posvetuje s Koordinacijsko skupino za plin, do […] pripravi sklepne ugotovitve o možnih načinih za izboljšanje zanesljivosti oskrbe na ravni Skupnosti ter Evropski parlament in Svet obvesti o izvajanju te uredbe. Poročilo vsebuje priporočila za izboljšanje te uredbe, kjer je to primerno.	Potem ko Komisija oceni priglašene načrte in se posvetuje s koordinacijsko skupino za plin, do […] pripravi sklepne ugotovitve o možnih načinih za izboljšanje zanesljivosti oskrbe na ravni Unije in o potrebi po izvedbi ocene tveganja ter pripravi preventivnega akcijskega načrta in načrta ukrepov ob izrednih razmerah na ravni Unije ter Evropski parlament in Svet obvesti o izvajanju te uredbe. Poročilo vsebuje priporočila za izboljšanje te uredbe, kjer je to primerno.
Predlog spremembe  30 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 1a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Poročilo vsebuje tudi analizo prednosti in pomanjkljivosti ter priložnosti in nevarnosti glede odgovornosti za izvajanje ukrepov za zaščito oskrbe s plinom iz te uredbe. Komisija preuči, ali bi to odgovornost prenesla s pristojnih organov držav članic na Evropsko skupino regulativnih organov.
Predlog spremembe  31 Predlog uredbe Člen 14 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 14a
	Projekt plinovoda Nabucco
	Institucije Evropske unije morajo posebej prednostno obravnavati projekt plinovoda Nabucco z vidika njegovega političnega profila in financiranja.
Obrazložitev
V uredbi o varni oskrbi s plinom mora imeti diverzifikacija oskrbe s plinom pomembno vlogo. Plinovod Nabucco bi v tem smislu Evropski uniji lahko ponujal alternativo sedanjim virom.

POSTOPEK

Naslov	Zanesljivost oskrbe s plinom
Referenčni dokumenti	KOM(2009)0363 – C7-0097/2009 – 2009/0108(COD)
Pristojni odbor	ITRE
Mnenje pripravil        Datum razglasitve na zasedanju	ECON 14.9.2009
Pripravljavec/-ka mnenja        Datum imenovanja	Nikolaos Chountis 20.10.2009
Obravnava v odboru	2.12.2009		21.1.2010
Datum sprejetja	27.1.2010
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	39 0 2
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Burkhard Balz, Sharon Bowles, Udo Bullmann, Pascal Canfin, Nikolaos Chountis, George Sabin Cutaş, Rachida Dati, Leonardo Domenici, Derk Jan Eppink, Markus Ferber, Elisa Ferreira, Vicky Ford, José Manuel García-Margallo y Marfil, Jean-Paul Gauzès, Sven Giegold, Sylvie Goulard, Enikő Győri, Liem Hoang Ngoc, Othmar Karas, Wolf Klinz, Jürgen Klute, Werner Langen, Astrid Lulling, Arlene McCarthy, Íñigo Méndez de Vigo, Ivari Padar, Alfredo Pallone, Anni Podimata, Antolín Sánchez Presedo, Olle Schmidt, Edward Scicluna, Peter Simon, Peter Skinner, Theodor Dumitru Stolojan, Ivo Strejček, Marianne Thyssen, Ramon Tremosa i Balcells
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Sophie Briard Auconie, Danuta Jazłowiecka, Arturs Krišjānis Kariņš, Philippe Lamberts

MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (29.1.2010)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom in o razveljavitvi Direktive 2004/67/ES
(KOM(2009)0363 – C7‑0097/2009 – 2009/0108(COD))

Pripravljavec mnenja: Bogusław Sonik

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Med vsemi fosilnimi gorivi so izpusti CO₂ najmanjši pri plinu, zato je njegova vloga pri prehodu Evrope na nizkoogljični energetski sistem zelo pomembna. Trenutno se četrtina porabe primarne energije v Evropi krije s plinom in skoraj 60 % plina je uvoženega.[1] Tudi če bi uresničitev ciljev glede obnovljivih virov energije, energetske učinkovitosti in izpustov toplogrednih plinov, ki si jih je EU zastavila za leto 2020, pripomogla, da bi se naraščanje povpraševanja po plinu ustalilo, bi upad domače proizvodnje vseeno povzročil, da bi odvisnost EU od uvoza plina ostala nespremenjena ali bi se celo še povečala. Z rusko-ukrajinsko plinsko krizo januarja 2009, med katero je za dva tedna zastalo 30 % evropskega uvoza, je postalo jasno, da v sedanjih okoliščinah vse večje odvisnosti od uvoza in naraščajočega tveganja pri oskrbi in tranzitu veljavna direktiva o zanesljivosti oskrbe s plinom[2] ne zadostuje več, zato jo je treba pregledati. Nadalje je treba poudariti, da je za nekatere države zaradi prekinitve oskrbe s plinom januarja 2009 v celoti izpadel uvoz plina iz Rusije in da se v eni državi članici razmere po prekinitvi oskrbe s plinom še vedno niso uredile.

Te okoliščine v največjem možnem obsegu kažejo, da postopek izgradnje povsem liberaliziranega notranjega energetskega trga še ni zaključen in da je nujno uvesti ukrepe za povečanje zanesljivosti oskrbe s plinom v EU.

Kar zadeva okoljska vprašanja, pripravljavec mnenja meni, da je treba poiskati ravnotežje med zanesljivo oskrbo s plinom in varstvom okolja, da bi Evropi zagotovili energijo na trajnostni osnovi:

§ treba je ustrezno upoštevati okoljske vplive predlaganih ukrepov na strani ponudbe in povpraševanja; tudi v izrednih razmerah je treba dati prednost ukrepom, ki najmanj obremenjujejo okolje;

§ treba je poudariti, da bi prehod s plina na druga goriva privedel do večjih izpustov toplogrednih plinov (če bi plin na primer zamenjali s premogom ali kurilnim oljem);

§ energijski prihranki in energetska učinkovitost imajo pri preprečevanju in zajezitvi kriz odločilno vlogo, zato bi morali imeti ti ukrepi večjo težo; v ta namen je treba še posebej pozorno spremljati sedanja pogajanja o tako imenovanem paketu za energetsko učinkovitost, na primer predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o energetski učinkovitosti stavb[3] in predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o označevanju pnevmatik glede na izkoristek goriva in druge bistvene parametre[4].

§ vloga trajnostnih domačih virov energije bi morala imeti večjo težo; olajšati je treba dovajanje plina iz obnovljivih virov energije v infrastrukturo plinskega omrežja;

§ novo energetsko infrastrukturo je treba uvesti po ustrezni presoji njenih vplivov na okolje, če to zahteva specifična zakonodaja, zlasti Direktiva 2001/42/ES in Direktiva Sveta 85/337/EGS, ter ob ustreznem varstvu okolja, zlasti naravovarstvenih območij v okviru programa Natura 2000.

 § 

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1 Predlog uredbe Uvodna izjava 8
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(8) Odpoved največje in edine infrastrukture ali vira oskrbe s plinom, tako imenovano načelo N-1, je realna možnost. Če odpoved take infrastrukture ali vira oskrbe vzamemo za referenco pri tem, kaj bi morale biti države članice sposobne nadomestiti, je to dobra začetna točka za zagotavljanje njihove zanesljivosti oskrbe s plinom.	(8) Odpoved največje in edine plinske infrastrukture, tako imenovano načelo N-1, je realna možnost. Če odpoved take infrastrukture vzamemo za referenco pri tem, kaj bi morale biti države članice sposobne nadomestiti, je to dobra začetna točka za zagotavljanje njihove zanesljivosti oskrbe s plinom.
Obrazložitev
Plinska kriza v začetku leta 2009 je pokazala, da podjetja lahko zagotovijo oskrbo, tudi če izpade eden od virov oskrbe s plinom.
Predlog spremembe  2 Predlog uredbe Uvodna izjava 9
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(9) Primerna plinska infrastruktura v državi članici in celotni Skupnosti je bistvenega pomena pri odpravi prekinitev v oskrbi. Skupna minimalna merila glede zanesljivosti oskrbe s plinom morajo zagotoviti enakovredne pogoje za zanesljivost oskrbe s plinom in oblikovati pomembne spodbude za izgradnjo potrebne infrastrukture in izboljšanje pripravljenosti v primeru krize. Ukrepi na strani povpraševanja, kot je zamenjava vrste goriva, imajo lahko pomembno vlogo pri zagotavljanju zanesljivosti oskrbe z energijo, če jih je v primeru motnje v oskrbi mogoče začeti hitro izvajati in znatno zmanjšati povpraševanje.	(9) Primerna plinska infrastruktura v državi članici in celotni Skupnosti je bistvenega pomena pri odpravi prekinitev v oskrbi. Skupna minimalna merila glede zanesljivosti oskrbe s plinom morajo zagotoviti enakovredne pogoje za zanesljivost oskrbe s plinom in oblikovati pomembne spodbude za izgradnjo potrebne infrastrukture in izboljšanje pripravljenosti v primeru krize. Ukrepi na strani povpraševanja, kot je zamenjava vrste goriva, imajo lahko pomembno vlogo pri zagotavljanju zanesljivosti oskrbe z energijo, če jih je v primeru motnje v oskrbi mogoče začeti hitro izvajati in znatno zmanjšati povpraševanje. Vendar je treba poudariti, da bi prehod na fosilna goriva privedel do večjih izpustov toplogrednih plinov. Kot ukrep na strani povpraševanja je treba močneje spodbujati učinkovito uporabo energije. Okoljske vplive predlaganih ukrepov na strani oskrbe in povpraševanja je treba primerno upoštevati in dati prednost tistim, ki imajo najmanjši vpliv na okolje. Vse naložbe v infrastrukturo je treba izvesti ob ustreznem spoštovanju okolja in pravnega reda Skupnosti za to področje.
Predlog spremembe  3 Predlog uredbe Uvodna izjava 10
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(10) Izrazito je treba spodbujati naložbe v nove plinske infrastrukture. Te morajo povečati zanesljivost oskrbe s plinom in hkrati zagotoviti pravilno delovanje notranjega trga z zemeljskim plinom. Kadar je narava naložbe v infrastrukturo čezmejna, se morata Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (Agency for the Cooperation of Energy Regulators, ACER), ustanovljena z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. .../…, in Evropsko omrežje upravljavcev prenosnih omrežij za plin (European Network of Transmission System Operators for Gas, ENTSO-G) intenzivno vključiti, da se bolje upoštevajo čezmejni dejavniki.	(10) Izrazito je treba spodbujati naložbe v nove plinske infrastrukture, vendar jih je treba izvršiti šele po ustrezni presoji vpliva na okolje. Ta nova infrastruktura mora povečati zanesljivost oskrbe s plinom in hkrati zagotoviti pravilno delovanje notranjega trga z zemeljskim plinom. Naložbe bi morale načeloma prihajati od podjetij in bi morale temeljiti na ekonomskih spodbudah. Olajšati je treba dovajanje plina iz obnovljivih virov energije v infrastrukturo plinskega omrežja. Kadar je narava naložbe v infrastrukturo čezmejna, se morata Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (Agency for the Cooperation of Energy Regulators, ACER), ustanovljena z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. .../…, in Evropsko omrežje upravljavcev prenosnih omrežij za plin (European Network of Transmission System Operators for Gas, ENTSO-G) intenzivno vključiti, da se bolje upoštevajo čezmejni dejavniki.
Predlog spremembe  4 Predlog uredbe Uvodna izjava 11
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(11) Državam članicam so na voljo različna sredstva Skupnosti za financiranje potrebnih naložb v domačo proizvodnjo in infrastrukture, zlasti posojila in jamstva Evropske investicijske banke ali sredstva regionalnih, strukturnih ali kohezijskih skladov. Evropska investicijska banka in zunanji instrumenti Skupnosti, kot so ENPI, IPA in DCI, lahko prav tako financirajo ukrepe v tretjih državah, namenjene izboljšanju zanesljivosti oskrbe s plinom .	(11) Državam članicam so na voljo različna sredstva Skupnosti za financiranje potrebnih naložb v domačo proizvodnjo, infrastrukturo in ukrepe energetske učinkovitosti, zlasti posojila in jamstva Evropske investicijske banke ali sredstva regionalnih, strukturnih ali kohezijskih skladov. Evropska investicijska banka in zunanji instrumenti Skupnosti, kot so ENPI, IPA in DCI, lahko prav tako financirajo ukrepe v tretjih državah, namenjene izboljšanju zanesljivosti oskrbe s plinom. Financiranje Skupnosti je posebej pomembno za izboljšanje medsebojne povezljivosti regij in držav članic, ki veljajo za energetske otoke.
Predlog spremembe  5 Predlog uredbe Uvodna izjava 15
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(15) Natančna opredelitev vlog in odgovornosti podjetij plinskega gospodarstva in pristojnih organov je zato bistvenega pomena pri ohranjanju dobro delujočega notranjega trga, zlasti v primeru motenj v oskrbi in v kriznih situacijah.	(15) Natančna opredelitev vlog in odgovornosti podjetij plinskega gospodarstva, pristojnih organov in Komisije je zato bistvenega pomena pri ohranjanju dobro delujočega notranjega trga, zlasti v primeru motenj v oskrbi in v kriznih situacijah.
Predlog spremembe  6 Predlog uredbe Uvodna izjava 22
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(22) Da se zagotovi najvišja stopnja pripravljenosti v primeru motenj v oskrbi, morajo podjetja plinskega gospodarstva skupaj s pristojnimi organi oblikovati načrte za izredne razmere. Takšni načrti morajo biti medsebojno usklajeni. Vsebina mora upoštevati najboljše prakse že obstoječih načrtov ter mora jasno določiti vloge in odgovornosti vseh zadevnih podjetij plinskega gospodarstva in pristojnih organov. Kjer je možno in potrebno, je treba na regionalni ravni oblikovati skupne načrte za izredne razmere.	(22) Da se zagotovi najvišja stopnja pripravljenosti v primeru motenj v oskrbi, morajo podjetja plinskega gospodarstva skupaj s pristojnimi organi oblikovati načrte za izredne razmere. Takšni načrti morajo biti medsebojno usklajeni na nacionalni in regionalni ravni ter na ravni Skupnosti. Vsebina mora upoštevati najboljše prakse že obstoječih načrtov ter mora jasno določiti vloge in odgovornosti vseh zadevnih podjetij plinskega gospodarstva in pristojnih organov. Kjer je možno in potrebno, je treba na regionalni ravni oblikovati skupne načrte za izredne razmere.
Predlog spremembe  7 Predlog uredbe Uvodna izjava 23
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(23) Da se okrepi solidarnost med državami članicami v primeru izrednih razmer na ravni Skupnosti in zlasti v podporo državam članicam z manj ugodnimi geografskimi in geološkimi pogoji, morajo države članice razviti posebne solidarnostne ukrepe, vključno s trgovinskimi sporazumi med podjetji plinskega gospodarstva, mehanizmi kompenzacij, povečanim izvozom plina ali povečano sprostitvijo zalog. Solidarnostni ukrepi so zlasti primerni med državami članicami, za katere Komisija priporoča vzpostavitev skupnih načrtov preventivnih ukrepov ali načrtov za izredne razmere na regionalni ravni.	23) Da se okrepi solidarnost med državami članicami v primeru izrednih razmer na ravni Skupnosti in zlasti v podporo državam članicam z manj ugodnimi geografskimi in geološkimi pogoji, kot so države članice, ki so energetski otoki, morajo države članice razviti posebne solidarnostne ukrepe, kot so določeni v členu 194 Pogodbe o delovanju Evropske unije, vključno s trgovinskimi sporazumi med podjetji plinskega gospodarstva, mehanizmi kompenzacij, povečanim izvozom plina ali povečano sprostitvijo zalog. Solidarnostni ukrepi so zlasti primerni med državami članicami, za katere Komisija priporoča vzpostavitev skupnih načrtov preventivnih ukrepov ali načrtov za izredne razmere na regionalni ravni. Spodbujati je treba poslovne dogovore med podjetji, ki bodo temeljili na pripravi skupnih preventivnih načrtov in načrtov za izredne razmere.
Obrazložitev
Ne sme biti zavezujočih predpisov za možne solidarnostne ukrepe oziroma mehanizme kompenzacij.
Predlog spremembe  8 Predlog uredbe Člen 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Ta uredba določa ukrepe za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom, da se zagotovi pravilno in neprekinjeno delovanje notranjega trga s plinom, in sicer z določitvijo jasne opredelitve in dodelitve odgovornosti ter uskladitvijo odziva na ravni držav članic in Skupnosti tako glede preventivnih ukrepov kot odziva na dejanske motnje v oskrbi.	Ta uredba določa ukrepe za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom, tako da zagotavlja pravilno in neprekinjeno delovanje notranjega trga s plinom in določa izredne ukrepe, ki se izvedejo, ko trg ne more več zagotoviti potrebne oskrbe s plinom, in sicer z določitvijo jasne opredelitve in dodelitve odgovornosti ter uskladitvijo odziva na ravni držav članic in Skupnosti tako glede preventivnih ukrepov kot odziva na dejanske motnje v oskrbi ali resno in stvarno nevarnost take prekinitve v duhu solidarnosti med državami članicami.
Obrazložitev
Dejanske prekinitve oskrbe ne smejo biti edini razlog za odziv; povod zanj mora biti tudi resna in stvarna nevarnost prekinitve. V skladu s sklepi Evropskega sveta marca 2009 je treba v uredbi poudariti duh solidarnosti.
Predlog spremembe  9 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1) „zaščiteni odjemalci“ pomenijo odjemalce, ki so že priključeni na distribucijsko omrežje za plin in lahko, če tako odloči zadevna država članica, vključujejo tudi mala in srednje velika podjetja, šole in bolnišnice, pod pogojem, da so že priključeni na distribucijsko omrežje za plin;	(1) „zaščiteni odjemalci“ pomenijo odjemalce, ki so že priključeni na distribucijsko omrežje za plin in lahko, če tako odloči zadevna država članica, vključujejo tudi druge odjemalce, kot so mala in srednje velika podjetja, šole, bolnišnice in druge ustanove, ki nudijo javne storitve na področju zdravstva, sociale in izobraževanja, pod pogojem, da so že priključeni na distribucijsko omrežje za plin;
Obrazložitev
Države članice morajo imeti možnost, da glede na svoje potrebe določijo seznam zaščitenih odjemalcev na ravni nacionalne zakonodaje, seznam pa po potrebi dodatno razširijo.
Predlog spremembe  10 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 4 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a. Komisija izvaja ukrepe v okviru svojih pristojnosti, ki so določeni v tej uredbi. Ti ukrepi zajemajo zlasti letno oceno tveganja iz člena 8(1a) in stalno spremljanje zanesljivosti oskrbe s plinom na ravni Skupnosti.
Obrazložitev
Glede na čezmejno naravo plinske krize je treba za preprečevanje in priprave poskrbeti tudi na ravni Komisije/Skupnosti.
Predlog spremembe  11 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Najpozneje [31. marca 2011; 12 mesecev po začetku veljavnosti] pristojni organ po posvetovanju s podjetji plinskega gospodarstva, ustreznimi združenji, ki predstavljajo interese gospodinjstev in industrijskih odjemalcev, ter regulativnim organom, če slednji ni pristojni organ, oblikuje:	1. Najpozneje [31. marca 2011; 12 mesecev po začetku veljavnosti] pristojni organ po posvetovanju s podjetji plinskega gospodarstva, ustreznimi združenji, ki predstavljajo interese gospodinjskih in industrijskih odjemalcev ter drugih zainteresiranih strani, ter regulativnim organom, če slednji ni pristojni organ, in v skladu z odstavkom 2, oblikuje:
Obrazložitev
Glede na čezmejno naravo plinske krize je treba preprečevanje krize in priprave nanjo bolje uskladiti na ravni Skupnosti. Dodatno je treba poudariti, da je posvetovanje s pristojnimi organi v drugih državah članicah in Komisijo obvezno.
Predlog spremembe  12 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Pred sprejetjem navedenih načrtov pristojni organi izmenjajo informacije in se posvetujejo med seboj in s Komisijo, da zagotovijo, da so načrti in ukrepi na ustrezni regionalni ravni medsebojno usklajeni. Posvetovanja pokrivajo najmanj medsebojne povezave, čezmejne zaloge in skladiščenje ter fizično zmogljivost za transport plina v obe smeri.	2. Pred sprejetjem navedenih načrtov pristojni organi izmenjajo informacije in se posvetujejo med seboj in s Komisijo, da zagotovijo, da so načrti in ukrepi na ustrezni regionalni ravni in na ravni Skupnosti medsebojno usklajeni. Posvetovanja pokrivajo najmanj medsebojne povezave, čezmejne zaloge in skladiščenje ter fizično zmogljivost za transport plina v obe smeri, pa tudi pogodbene omejitve za zagotavljanje čezmejne oskrbe. Pri posvetovanjih je treba zagotoviti zaupnost poslovno občutljivih podatkov.
Obrazložitev
Glede na čezmejno naravo plinske krize je treba za preprečevanje krize in priprave nanjo poskrbeti tudi na ravni Skupnosti. Pristojni organ v tej zadevi mora biti Evropska komisija.
Predlog spremembe  13 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Med postopkom iz odstavka 2 lahko Komisija poda priporočilo, na kateri regionalni ravni se opravijo izmenjava informacij in posvetovanja. Komisija lahko po posvetovanju z Evropskim omrežjem upravljavcev prenosnih omrežij za plin (ENTSO-G) in Agencijo za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) priporoči tudi oblikovanje skupnega načrta na regionalni ravni.	3. Med postopkom iz odstavka 2 lahko Komisija poda priporočilo, na kateri regionalni ravni se opravijo izmenjava informacij in posvetovanja. Komisija lahko po potrebi po posvetovanju z Evropskim omrežjem upravljavcev prenosnih omrežij za plin (ENTSO-G) in Agencijo za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) priporoči ali zahteva tudi oblikovanje skupnega načrta na regionalni ravni.
Predlog spremembe  14 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) ukrepe za vzpostavitev infrastrukture in zagotovitev standardov, kot določata člen 6 in člen 7; ti ukrepi obsegajo vsaj načrte za izpolnjevanje standarda N-1, potreben obseg in zmogljivosti, ki so potrebne za oskrbo zaščitenih odjemalcev v času povečanega povpraševanja, ukrepe na strani povpraševanja in obveznosti podjetij za zemeljski plin in drugih ustreznih teles;	(a) ukrepe za vzpostavitev infrastrukture in zagotovitev standardov, kot določata člen 6 in člen 7; ti ukrepi obsegajo vsaj načrte za izpolnjevanje standarda N-1, potreben obseg in zmogljivosti, ki so potrebne za oskrbo zaščitenih odjemalcev v času povečanega povpraševanja, pri čemer je treba upoštevati Direktivo 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje¹ in Direktivo Sveta 85/337/EGS z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje², ter ukrepe na strani povpraševanja in obveznosti podjetij za zemeljski plin in drugih ustreznih teles;
	1. UL L 197, 21.07.01, str. 30.
	2. UL L 175, 05.07.85, str. 40.
Predlog spremembe  15 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Pristojni organ najpozneje do [31. marca 2014, 3 leta po začetku veljavnosti] zagotovi, da ima preostala infrastruktura (N-1) v primeru motnje v največji infrastrukturi za oskrbo s plinom zadostno zmogljivost za dobavo potrebne količine plina za zadostitev skupni potrebi po plinu na izračunanem območju v 60-dnevnem obdobju izjemno velikega povpraševanja po plinu v najhladnejših obdobjih, ki se statistično pojavljajo vsakih 20 let.	1. Pristojni organ do [31. marca 2016, 5 let po začetku veljavnosti] zagotovi, da ima preostala infrastruktura (N-1) v primeru motnje v največji infrastrukturi za oskrbo s plinom zadostno zmogljivost za dobavo potrebne količine plina za zadostitev skupni potrebi po plinu na izračunanem območju v 60-dnevnem obdobju izjemno velikega povpraševanja po plinu v najhladnejših obdobjih, ki se statistično pojavljajo vsakih 20 let.
Obrazložitev
S tehničnega vidika v treh letih ni mogoče zgraditi nove infrastrukture in prilagoditi celotnih prenosnih sistemov.
Predlog spremembe  16 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Upravljavci prenosnega omrežja v roku dveh let po začetku veljavnosti te uredbe omogočijo stalno fizično zmogljivost za prenos plina v obe smeri na vseh medsebojnih povezavah, razen v primerih kjer Komisija na zahtevo pristojnega organa odloči, da dodani dvosmerni pretok ne bi pomenil varnejše oskrbe za katero koli državo članico. Tak sklep se lahko revidira v primeru spremenjenih okoliščin. Raven zmogljivosti dvosmernega toka se doseže na stroškovno učinkovit način z upoštevanjem vsaj tiste zmogljivosti, ki je potrebna za izpolnjevanje standarda oskrbe iz člena 7. V navedenem dvoletnem obdobju upravljavec prenosnega omrežja prilagodi delovanje prenosnega sistema v celoti, da se omogoči dvosmerni pretok plina.	5. Upravljavci prenosnega omrežja v roku štirih let po začetku veljavnosti te uredbe omogočijo stalno fizično zmogljivost za prenos plina v obe smeri na vseh medsebojnih povezavah, razen v primerih kjer Komisija na zahtevo pristojnega organa odloči, da dodani dvosmerni pretok ne bi pomenil varnejše oskrbe za katero koli državo članico. Tak sklep se lahko revidira v primeru spremenjenih okoliščin. Raven zmogljivosti dvosmernega toka se doseže na stroškovno učinkovit način z upoštevanjem vsaj tiste zmogljivosti, ki je potrebna za izpolnjevanje standarda oskrbe iz člena 7. V navedenem štiriletnem obdobju upravljavec prenosnega omrežja prilagodi delovanje prenosnega sistema, da se omogoči dvosmerni pretok plina. Upravljavec prenosnega omrežja za plin posodobi infrastrukturo, s čimer zagotovi, da se čim bolj zmanjša uhajanje metana iz plinovodov in kompresorskih postaj.
Obrazložitev
S tehničnega vidika ni možno prilagoditi celotnih prenosnih sistemov, da bi omogočili dvosmerni pretok.
Predlog spremembe  17 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 7
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
7. Nacionalni regulativni organi pri potrjevanju tarif v skladu s členom 41(8) Direktive […/…ES] upoštevajo stroške izpolnjevanja standarda N-1 in stroške zaradi zagotavljanja stalne fizične zmogljivosti za prenos plina v obe smeri. Če stroški nastanejo v več kot eni državi članici, se nacionalni regulativni organi vseh zadevnih držav članic skupaj dogovorijo o porazdelitvi stroškov. Uporablja se člen 8(1) Uredbe (ES) št. …/...	7. Nacionalni regulativni organi pri potrjevanju tarif v skladu s členom 41(8) Direktive […/…ES] upoštevajo stroške izpolnjevanja standarda N-1 in stroške zaradi zagotavljanja stalne fizične zmogljivosti za prenos plina v obe smeri. Če stroški nastanejo v več kot eni državi članici, se nacionalni regulativni organi vseh zadevnih držav članic skupaj dogovorijo o porazdelitvi stroškov. Uporablja se člen 8(1) Uredbe (ES) št. …/... Zlasti za regije, ki veljajo za energetske otoke, se preuči možnost sofinanciranja izboljšav medsebojne povezljivosti s sredstvi Skupnosti.
Predlog spremembe  18 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Do [30. septembra 2010; 6 mesecev po začetku veljavnosti,] vsak pristojni organ opravi celovito oceno tveganj, ki vplivajo na zanesljivost oskrbe s plinom v njegovi državi članici:	1. Do [30. septembra 2010, 6 mesecev po začetku veljavnosti,] vsak pristojni organ opravi oceno tveganj, ki vplivajo na zanesljivost oskrbe s plinom v njegovi državi članici:
Obrazložitev
Obveznost celovite ocene tveganj bi pristojnim organom prinesla birokratsko in upravno delo v obsegu, ki ga ne gre podcenjevati, čeprav ni jasno razvidno, ali bi se zaradi teh informacij dejansko izboljšale razmere v primeru izrednih razmer na ravni Skupnosti.
Predlog spremembe  19 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Najpozneje [30. marca 2011; 12 mesecev po začetku veljavnosti] Komisija celovito oceni tveganja, ki vplivajo na zanesljivost oskrbe s plinom v Skupnosti (ocena Skupnosti), pri tem pa upošteva zlasti ocene tveganja, ki jih opravijo posamezne države članice, in vse pomembne mednarodne okoliščine.
Obrazložitev
Dodana vrednost ocene tveganja na ravni Skupnosti. V primeru večjega ali nepričakovanega tveganja je treba pregledati „nacionalne“ ocene tveganja in oceno tveganja na ravni Skupnosti.
Predlog spremembe  20 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Podjetja za zemeljski plin, ustrezna združenja, ki predstavljajo interese gospodinjstev in industrijskih odjemalcev, ter regulativni organ, če slednji ni pristojni organ, medsebojno sodelujejo in zagotovijo vse potrebne podatke za oceno tveganja.	2. Podjetja za zemeljski plin, ustrezna združenja, ki predstavljajo interese gospodinjstev, industrijskih odjemalcev in drugih zainteresiranih strani, ter regulativni organ, če slednji ni pristojni organ, medsebojno sodelujejo in zagotovijo vse potrebne podatke za oceno tveganja.
Predlog spremembe  21 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1) 3. Ocena tveganja se ponovi vsaki dve leti pred 30. septembrom ustreznega leta.	(2) 3. Ocena tveganja se ponovi vsako leto pred 30. septembrom.
Obrazložitev
Tveganja je treba pogosteje ocenjevati, da bi lahko bolje predvideli krizo in se nanjo bolje pripravili.
Predlog spremembe  22 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 2 – točka 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(3) (3) stopnja izrednih razmer (izredne razmere): kadar pride do izjemno visokega povpraševanja ali do motenj v oskrbi prek ali iz največje infrastrukture ali vira, obenem pa obstaja resno tveganje, da standarda oskrbe zaščitenih odjemalcev ni več mogoče izpolnjevati zgolj s tržnimi mehanizmi.	(3) stopnja izrednih razmer (izredne razmere): kadar pride do izjemno visokega povpraševanja ali do motenj v oskrbi prek ali iz največje infrastrukture ali vira ali pa obstaja resno tveganje, da standarda oskrbe zaščitenih odjemalcev ni več mogoče izpolnjevati zgolj s tržnimi mehanizmi.
Obrazložitev
Vzvod za sprožitev izrednih ukrepov mora biti prožnejši.
Predlog spremembe  23 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Kadar pristojni organ razglasi katero od stopenj krize, o tem nemudoma obvesti Komisijo in ji zagotovi vse potrebne informacije. V primeru izrednih razmer, v katerih bi bilo treba za pomoč zaprositi EU in države članice, pristojni organ zadevne države članice nemudoma obvesti Center za spremljanje in obveščanje na področju civilne zaščite v okviru Komisije.	4. Kadar pristojni organ razglasi opozorilno stopnjo ali stopnjo izrednih razmer, o tem nemudoma obvesti Komisijo in ji zagotovi vse potrebne informacije. V primeru izrednih razmer, v katerih bi bilo treba za pomoč zaprositi EU in države članice, pristojni organ zadevne države članice nemudoma obvesti Center za spremljanje in obveščanje na področju civilne zaščite v okviru Komisije.
Obrazložitev
Šele v primeru opozorilne stopnje ali stopnje izrednih razmer imajo države članice in EU nalogo ponovno zagotoviti zanesljivost oskrbe. Na stopnji zgodnjega opozorila pa so podjetja tista, ki morajo odpraviti motnje v oskrbi.
Predlog spremembe  24 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Ko pristojni organ razglasi izredne razmere, sprejme predhodno določene ukrepe, kot jih določa načrt ukrepov ob izrednih razmerah, in nemudoma obvesti Komisijo zlasti o ukrepih, ki jih namerava izvesti v skladu s členom 9(1). Komisija lahko skliče zasedanje Koordinacijske skupine za plin.	5. Ko pristojni organ razglasi izredne razmere, sprejme predhodno določene ukrepe, kot jih določa načrt ukrepov ob izrednih razmerah, in nemudoma obvesti Komisijo zlasti o ukrepih, ki jih namerava izvesti v skladu s členom 9(1). Komisija skliče zasedanje Koordinacijske skupine za plin.
Obrazložitev
Pristojnosti Evropske komisije pri upravljanju krize na ravni Skupnosti v izrednih razmerah morajo biti natančneje določene.
Predlog spremembe  25 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 6
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
6. Komisija v roku enega tedna preveri, če je razglasitev izrednih razmer upravičena in ne predstavlja prevelikega bremena za podjetja za zemeljski plin in za delovanje notranjega trga. Komisija lahko pristojni organ zaprosi, naj zlasti prilagodi ukrepe, ki predstavljajo preveliko breme za podjetja za zemeljski plin, ter odpravi razglasitev izrednih razmer, če Komisija meni, da ni (več) upravičena.	6. Komisija v roku treh koledarskih dni preveri, ali je razglasitev izrednih razmer upravičena in ne predstavlja prevelikega bremena za podjetja za zemeljski plin in za delovanje notranjega trga. Komisija lahko pristojni organ zaprosi, naj zlasti prilagodi ukrepe, ki predstavljajo preveliko breme za podjetja za zemeljski plin, ter odpravi razglasitev izrednih razmer, če Komisija meni, da ni (več) upravičena.
Predlog spremembe  26 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Komisija lahko razglasi izredne razmere na ravni Skupnosti na zahtevo enega pristojnega organa ali v primeru, ko Skupnost izgubi več kot 10 % dnevnega uvoza plina iz tretjih držav po izračunu ENTSO-G. Izredne razmere na ravni Skupnosti razglasi, če več kot en pristojni organ razglasi izredne razmere, potem ko so bila opravljena preverjanja v skladu s členom 9(6). Izredne razmere na ravni Skupnosti lahko razglasi tudi za posebej prizadeta geografska območja, ki obsegajo več kot eno državo članico.	1. Komisija na zahtevo enega od pristojnih organov razglasi opozorilo Skupnosti. Komisija razglasi izredne razmere na ravni Skupnosti na zahtevo enega pristojnega organa ali v primeru, ko Skupnost po izračunu ENTSO-G izgubi več kot 10 % dnevnega uvoza plina iz tretjih držav, ki niso članice evropskega gospodarskega prostora. Izredne razmere na ravni Skupnosti razglasi tudi, če več kot en pristojni organ razglasi izredne razmere, potem ko so bila opravljena preverjanja v skladu s členom 9(6). Izredne razmere na ravni Skupnosti lahko razglasi tudi za posebej prizadeta geografska območja, ki obsegajo več kot eno državo članico.
Predlog spremembe  27 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Komisija skliče zasedanje Koordinacijske skupine za plin, čim razglasi izredne razmere na ravni Skupnosti.	2. Komisija skliče zasedanje Koordinacijske skupine za plin, čim razglasi opozorilo Skupnosti ali izredne razmere na ravni Skupnosti.
Predlog spremembe  28 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 2 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2b. Pri opozorilu Skupnosti Komisija zaprosi pristojne organe, naj uskladijo ukrepe, da bi premostili motnje v oskrbi ali izjemno visoko povpraševanje.
Predlog spremembe  29 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 6
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
6. Ob izrednih razmerah na ravni Skupnosti države članice poskrbijo za ohranitev čezmejnega dostopa do skladiščnih objektov in ne uvedejo pravnih določb, ki bi neupravičeno omejevale pretok plina do prizadetih trgov.	6. Ob izrednih razmerah na ravni Skupnosti države članice poskrbijo za ohranitev čezmejnega dostopa do skladiščnih objektov in ne uvedejo pravnih določb, ki bi neupravičeno omejevale pretok plina do prizadetih trgov. Komisija olajša izvajanje teh ukrepov, da se ohrani dobro delovanje notranjega trga, zlasti v primeru motenj v oskrbi in v kriznih razmerah.
Predlog spremembe  30 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 6 – točka (b) - alinea 4a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	– pogodbene omejitve za ponovni izvoz.
Predlog spremembe  31 Predlog uredbe Priloga II – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Pristojni organ pri oblikovanju preventivnega načrta in načrta ukrepov ob izrednih razmerah upošteva naslednji okviren in neizčrpen seznam ukrepov:	Pristojni organ pri oblikovanju preventivnega načrta in načrta ukrepov ob izrednih razmerah upošteva okviren in neizčrpen seznam ukrepov, določenih v tej prilogi. Pristojni organ pri oblikovanju načrta preventivnih ukrepov in načrta za izredne razmere ustrezno upošteva vpliv predlaganih ukrepov na okolje in da največjo možno prednost tistim ukrepom, ki najmanj vplivajo na okolje.
Predlog spremembe  32 Predlog uredbe Priloga II – naslov " Stran dobave" – točka 2a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	· Olajšati je treba dovajanje plina iz obnovljivih virov energije v infrastrukturo plinskega omrežja.
Predlog spremembe  33 Predlog uredbe Priloga III – odstavek 1 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Pri razvoju preventivnih načrtov in načrtov za ukrepanje pristojni organ preuči koristnost naslednjih ukrepov samo v izrednih razmerah:	Pri razvoju preventivnih načrtov in načrtov za ukrepanje pristojni organ preuči koristnost naslednjega neizčrpnega seznama ukrepov samo v izrednih razmerah:
Obrazložitev
Za izdelavo preventivnih načrtov in načrtov za ukrepanje v izrednih razmerah ne sme biti zavezujočih predpisov.

POSTOPEK

Naslov	Zanesljivost oskrbe s plinom
Referenčni dokumenti	KOM(2009)0363 – C7-0097/2009 – 2009/0108(COD)
Pristojni odbor	ITRE
Mnenje pripravil        Datum razglasitve na zasedanju	ENVI – 14.9.2009
Pripravljavec/-ka mnenja        Datum imenovanja	Bogusław Sonik 15.9.2009
Obravnava v odboru	1.12.2009
Datum sprejetja	27.1.2010
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	52 0 4
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	János Áder, Elena Oana Antonescu, Kriton Arsenis, Pilar Ayuso, Paolo Bartolozzi, Sandrine Bélier, Milan Cabrnoch, Martin Callanan, Nessa Childers, Chris Davies, Bairbre de Brún, Esther de Lange, Bas Eickhout, Edite Estrela, Elisabetta Gardini, Gerben-Jan Gerbrandy, Françoise Grossetête, Cristina Gutiérrez-Cortines, Satu Hassi, Jolanta Emilia Hibner, Karin Kadenbach, Christa Klaß, Jo Leinen, Corinne Lepage, Peter Liese, Kartika Tamara Liotard, Linda McAvan, Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė, Miroslav Ouzký, Vladko Todorov Panayotov, Antonyia Parvanova, Andres Perello Rodriguez, Sirpa Pietikäinen, Mario Pirillo, Pavel Poc, Vittorio Prodi, Oreste Rossi, Dagmar Roth-Behrendt, Carl Schlyter, Horst Schnellhardt, Richard Seeber, Theodoros Skylakakis, Bogusław Sonik, Catherine Soullie, Salvatore Tatarella, Åsa Westlund, Glenis Willmott, Sabine Wils, Marina Yannakoudakis
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Cristian Silviu Buşoi, Bill Newton Dunn, Crescenzio Rivellini, Renate Sommer, Struan Stevenson, Michail Tremopoulos, Anna Záborská

• [1]  povprečje v EU–27, podatek iz leta 2007
• [2]  Direktiva Sveta 2004/67/ES z dne 26. aprila 2004 o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe z zemeljskim plinom; UL L 127, 29.04.04, str. 92.
• [3]  2008/0223(COD)
• [4]  2008/0221(COD)

MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (2.12.2009)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom in o razveljavitvi Direktive 2004/67/ES
(KOM(2009)0363– C7‑0097/2009 – 2009/0108(COD))

Pripravljavka mnenja: Sandra Kalniete

KRATKA OBRAZLOŽITEV

V zadnjih letih se je pri zanesljivosti oskrbe s plinom v Evropi precej spremenilo; povečuje se odvisnost od uvoza, pa tudi oskrba in tranzit sta bolj ogrožena. Ob rusko-ukrajinski plinski krizi januarja 2009 se je pokazalo, da je v Evropi še vedno treba vlagati v infrastrukturo, z nadaljnjo integracijo trga pa bi bila zanesljivost oskrbe boljša.

Direktiva 2009/73/ES o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom obravnava vidike zanesljivosti oskrbe pri dolgoročnem načrtovanju naložb v zadostne čezmejne zmogljivosti in drugo infrastrukturo, s čimer se zagotovi, da je sistem dolgoročno zmožen zagotavljati zanesljivo oskrbo z energijo in pokriti običajne potrebe.

Namen tega predloga je zagotoviti zadostno infrastrukturo in pripravljenost za preprečevanje in odpravljanje nenadnih motenj v oskrbi s plinom. Njegov cilj je zagotoviti, da ob takih dogodkih notranji trg s plinom čim dlje učinkovito deluje ter da obstajajo jasni mehanizmi za usklajen odziv na dejanske motnje v oskrbi.

Za učinkovitejši odziv je treba direktivo 2004/67/ES, ki določa veliko ukrepov za zagotavljanje zanesljive oskrbe s plinom, nadomestiti z uredbo, ki je zaradi svoje neposredne veljavnosti že sama po sebi učinkovitejša in ki bi določala natančnejše standarde za zanesljivost oskrbe in načrtovanje za nujne primere.

Čeprav pripravljavka mnenja pozdravlja predlog, meni, da ga je mogoče še izboljšati, zlasti pri vprašanjih varstva potrošnikov in uvedbi tržnih instrumentov med plinsko krizo. Zato v nadaljevanju predlaga spremembe.

· Po mnenju pripravljavke mnenja je med prednostnimi nalogami lahka dostopnost energije po dosegljivih cenah za vse evropske potrošnike. To je treba zagotoviti tudi v kriznih razmerah, zlasti zaščitenim odjemalcem; te je treba jasno in pragmatično opredeliti. Odjemalci morajo biti ustrezno obveščeni o pravici do neprekinjene oskrbe med krizo.

· Na motnje v oskrbi se morajo sorazmerno in usklajeno odzvati podjetja za zemeljski plin, države članice in Skupnost. Ti akterji imajo skupno nalogo zagotavljati zanesljivo oskrbo s plinom, njihove vloge in odgovornosti pa je treba jasno opredeliti.

· Tržni instrumenti za odziv na motnje v oskrbi morajo imeti jasno prednost pred netržnimi ukrepi, ki jih je treba uporabiti le kot izhod v sili.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1 Predlog uredbe Uvodna izjava 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(4) Vendar pa veljavni ukrepi glede zanesljivosti oskrbe s plinom, ki so bili sprejeti na ravni Skupnosti, državam članicam puščajo veliko manevrskega prostora pri izbiri ukrepov. Kadar je zanesljivost oskrbe države članice ogrožena, obstaja jasno tveganje, da ukrepi, ki jih država članica razvije enostransko, lahko ogrozijo pravilno delovanje notranjega trga s plinom. Nedavne izkušnje so pokazale, da takšno tveganje dejansko obstaja. Da bi omogočili delovanje notranjega trga s plinom tudi v primeru pomanjkanja zalog, mora biti odgovor v primeru krize pri oskrbi s plinom bolj usklajen tako glede preventivnih ukrepov kot odziva na dejanske motnje v oskrbi.	(4) Vendar pa veljavni ukrepi glede zanesljivosti oskrbe s plinom, ki so bili sprejeti na ravni Skupnosti, državam članicam puščajo veliko manevrskega prostora pri izbiri ukrepov. Kadar je zanesljivost oskrbe države članice ogrožena, obstaja jasno tveganje, da ukrepi, ki jih država članica razvije enostransko, lahko ogrozijo pravilno delovanje notranjega trga s plinom ter varnost zaščitenih odjemalcev, tudi ranljivih. Nedavne izkušnje so pokazale, da takšno tveganje dejansko obstaja. Da bi omogočili delovanje notranjega trga s plinom tudi v primeru pomanjkanja zalog, mora biti odgovor v primeru krize pri oskrbi s plinom solidaren in usklajen tako glede preventivnih ukrepov kot odziva na dejanske motnje v oskrbi.
Obrazložitev
Pojma „varnost odjemalcev“ in „solidarnost“ nista celovito vključena v ta predlog. Ker ta uredba zadeva zanesljivo oskrbo s plinom, je bistveno, da se pri pripravi odgovora na motnje v oskrbi upoštevata varstvo odjemalcev in solidarnost med državami članicami.
Predlog spremembe  2 Predlog uredbe Uvodna izjava 6
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(6) Velika motnja v oskrbi Skupnosti s plinom lahko vpliva na vse države članice in podpisnice Pogodbe o energetski skupnosti ter povzroči veliko gospodarsko škodo v celotni Skupnosti. Motnja v oskrbi s plinom ima lahko tudi resne družbene posledice in zlasti prizadene ranljive skupine odjemalcev.	(6) Velika motnja v oskrbi Skupnosti s plinom lahko vpliva na strateške interese EU ter na vse države članice in podpisnice Pogodbe o energetski skupnosti ter povzroči veliko gospodarsko škodo v celotni Skupnosti in posredno vpliva na subsidiarne sektorje. Motnja v oskrbi s plinom ima lahko tudi resne družbene posledice in zlasti prizadene ranljive skupine odjemalcev.
Predlog spremembe  3 Predlog uredbe Uvodna izjava 12
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(12) Uredba mora podjetjem plinskega gospodarstva in odjemalcem omogočiti, da se lahko ob soočanju z motnjami kar najdlje zanesejo na tržne mehanizme. Prav tako mora določiti ukrepe za izredne razmere, ki se uporabijo, ko se trgi niso več sposobni učinkovito soočiti z motnjami v oskrbi s plinom. Tudi v izrednih razmerah morajo imeti tržni mehanizmi prednost pri blaženju učinkov motenj v oskrbi.	(12) Uredba mora podjetjem plinskega gospodarstva in odjemalcem omogočiti, da se lahko ob soočanju z motnjami kar najdlje zanesejo na tržne mehanizme. Prav tako mora določiti ukrepe za izredne razmere, ki se uporabijo, ko se trgi niso več sposobni učinkovito soočiti z motnjami v oskrbi s plinom. Tudi v izrednih razmerah morajo imeti tržni mehanizmi prednost pri blaženju učinkov motenj v oskrbi, če to ni v nasprotju s splošnim interesom potrošnikov v zadevnih državah članicah.
Predlog spremembe  4 Predlog uredbe Uvodna izjava 13
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(13) Po sprejetju tretjega svežnja o notranjem energetskem trgu se bodo v sektorju plina uporabljale nove določbe, ki bodo jasno opredelile vloge in odgovornosti držav članic, regulatorjev, upravljavcev prenosnega omrežja in ACER ter izboljšale transparentnost trga, kar bo pozitivno vplivalo na njegovo dobro delovanje in zanesljivost oskrbe.	(13) Po sprejetju tretjega svežnja o notranjem energetskem trgu se bodo v sektorju plina uporabljale nove določbe, ki bodo jasno opredelile vloge in odgovornosti držav članic, regulatorjev, upravljavcev prenosnega omrežja in ACER ter izboljšale transparentnost trga, kar bo pozitivno vplivalo na njegovo dobro delovanje in zanesljivost oskrbe ter varstvo odjemalcev.
Obrazložitev
Pojma „varnost odjemalcev“ in „solidarnost“ nista celovito vključena v ta predlog. Ker ta uredba zadeva zanesljivo oskrbo s plinom, je bistveno, da se pri pripravi odgovora na motnje v oskrbi upoštevata varstvo odjemalcev in solidarnost med državami članicami.
Predlog spremembe  5 Predlog uredbe Uvodna izjava 14
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(14) Dokončno oblikovanje notranjega trga s plinom in učinkovita konkurenca znotraj tega trga Skupnosti zagotavljata najvišjo stopnjo zanesljivosti oskrbe za vse države članice, pod pogojem, da v primeru motenj v oskrbi, ki prizadenejo del Skupnosti, trg ne glede na vzrok motnje v polnosti deluje. Zato je potreben celovit in učinkovit skupni pristop k zanesljivosti oskrbe, zlasti preko transparentnih in nediskriminatornih politik, ki so v skladu s tržnimi zahtevami, pri čemer se je treba izogibati tržnim motnjam in oviram pri odzivih trga na motnje.	(14) Dokončno oblikovanje notranjega trga s plinom in učinkovita konkurenca znotraj tega trga Skupnosti zagotavljata najvišjo stopnjo zanesljivosti oskrbe za vse države članice, pod pogojem, da v primeru motenj v oskrbi, ki prizadenejo del Skupnosti, trg ne glede na vzrok motnje v polnosti deluje. Zato je potreben celovit in učinkovit skupni pristop k zanesljivosti oskrbe, zlasti prek preglednosti, solidarnosti in nediskriminatornih politik, ki so v skladu s tržnimi zahtevami, pri čemer se je treba izogibati tržnim motnjam in oviram pri odzivih trga na motnje.
Obrazložitev
Pojma „varnost odjemalcev“ in „solidarnost“ nista celovito vključena v ta predlog. Ker ta uredba zadeva zanesljivo oskrbo s plinom, je bistveno, da se pri pripravi odgovora na motnje v oskrbi upoštevata varstvo odjemalcev in solidarnost med državami članicami.
Predlog spremembe  6 Predlog uredbe Uvodna izjava 16
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(16) Treba je opredeliti dovolj usklajene standarde za zagotavljanje oskrbe, ki bodo primerni vsaj za situacijo, do kakršne je prišlo januarja 2009, ob upoštevanju razlik med državami članicami, vendar brez nerazumnih in nesorazmernih obremenitev podjetij plinskega gospodarstva, vključno z novimi in malimi podjetji.	(16) Treba je opredeliti dovolj usklajene standarde za zagotavljanje oskrbe, ki bodo primerni vsaj za situacijo, do kakršne je prišlo januarja 2009, ob upoštevanju razlik med državami članicami ter obveznosti javnih služb in ukrepov za varstvo odjemalcev, kot so navedeni v členu 3 Direktive 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom1,vendar brez nerazumnih in nesorazmernih obremenitev podjetij plinskega gospodarstva, vključno z novimi in malimi podjetji.
	_____ 1 UL L 211, 14.8.2009, str. 94.
Obrazložitev
Bistveno je zagotoviti, da bodo države članice sprejele ukrepe za varstvo vseh različnih kategorij odjemalcev. Pri pripravi strateških načrtov za zanesljivo oskrbo je treba upoštevati obveznosti javnih služb, varstvo ranljivih odjemalcev, pomanjkanje energije ter blagostanje in zdravje državljanov.
Predlog spremembe  7 Predlog uredbe Uvodna izjava 18
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(18) Pomembno je ohraniti oskrbo s plinom, zlasti kar zadeva gospodinjstva in ostale zaščitene odjemalce, kot so šole in bolnišnice, kadar jih trg ne more več oskrbovati s plinom. Bistveno je ukrepe, ki jih je treba v primeru krize izvajati, določiti še pred nastankom kakršne koli krize.	(18) Pomembno je, da države članice ohranijo in zagotovijo oskrbo s plinom, zlasti kar zadeva gospodinjstva, ranljive odjemalce in ostale zaščitene odjemalce, kot so šole in bolnišnice, kadar jih trg ne more več oskrbovati s plinom. Bistveno je ukrepe, ki jih je treba v primeru krize izvajati – zlasti tiste, ki zadevajo obveznosti javnih služb in varstvo odjemalcev, navedene v Direktivi 2009/73/ES, ter preprečevanje prekomernih cen in kompenzacijo za ranljive odjemalce –, določiti še pred nastankom kakršne koli krize.
Predlog spremembe  8 Predlog uredbe Uvodna izjava 20
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(20) Vidiki zanesljivosti oskrbe dolgoročnega načrtovanja naložb v zadostne čezmejne zmogljivosti in druge infrastrukture, ki zagotavljajo dolgoročno zmogljivost sistema, da zagotovi zanesljivost oskrbe in zadovolji razumne potrebe, so predmet Direktive Evropskega parlamenta in Sveta …/…/ES [o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in o razveljavitvi Direktive 2003/55/ES]. Za izpolnitev standardov zanesljivosti oskrbe bo morda potrebno prehodno obdobje za izvedbo potrebnih naložb. Desetletni načrt razvoja omrežja, ki ga je oblikoval ENTSO-G in ga nadzoruje ACER, je temeljno orodje za določanje naložb, ki so potrebne na ravni Skupnosti.	(20) Vidiki zanesljivosti oskrbe dolgoročnega načrtovanja naložb v zadostne čezmejne zmogljivosti in druge infrastrukture, ki zagotavljajo dolgoročno zmogljivost sistema, da zagotovi zanesljivost oskrbe in zadovolji razumne potrebe, so predmet Direktive 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta [o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in o razveljavitvi Direktive 2003/55/ES]. Desetletni načrt razvoja omrežja, ki ga je oblikoval ENTSO-G in ga nadzoruje ACER, je temeljno orodje za določanje naložb, ki so potrebne na ravni Skupnosti. Države članice morajo zagotoviti, da bodo vsi ukrepi za izvajanje Direktive 2009/73/ES, ki so potrebni za zagotovitev učinkovite uporabe te uredbe, sprejeti do datuma začetka veljavnosti slednje.
Obrazložitev
There should be an incentive for Member States to implement the earlier adopted Gas Directive as soon as possible for the well-functioning of the internal market for gas. Therefore, the proposed Regulation should only enter into force when all Member States have implemented the Gas Directive. Otherwise two legal instruments will exist next to each other at the same time, with the immediate enforceability of the Regulation on the one hand, and on the other hand the Gas Directive that still has to be implemented. Implementing the Gas Directive before the entry into force of the Regulation will have the advantage that there can be no legal uncertainty left for any of the stakeholders, thus optimising the internal market.
Predlog spremembe  9 Predlog uredbe Uvodna izjava 23
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(23) Da se okrepi solidarnost med državami članicami v primeru izrednih razmer na ravni Skupnosti in zlasti v podporo državam članicam z manj ugodnimi geografskimi in geološkimi pogoji, morajo države članice razviti posebne solidarnostne ukrepe, vključno s trgovinskimi sporazumi med podjetji plinskega gospodarstva, mehanizmi kompenzacij, povečanim izvozom plina ali povečano sprostitvijo zalog. Solidarnostni ukrepi so zlasti primerni med državami članicami, za katere Komisija priporoča vzpostavitev skupnih načrtov preventivnih ukrepov ali načrtov za izredne razmere na regionalni ravni.	(23) Da se okrepi solidarnost med državami članicami v primeru izrednih razmer na ravni Skupnosti in zlasti v podporo državam članicam z manj ugodnimi geografskimi in geološkimi pogoji, morajo države članice razviti posebne solidarnostne ukrepe, kot so določeni v Pogodbi o delovanju Evropske unije, vključno s trgovinskimi sporazumi med podjetji plinskega gospodarstva, mehanizmi kompenzacij, povečanim izvozom plina ali povečano sprostitvijo zalog. Solidarnostni ukrepi so zlasti primerni med državami članicami, za katere Komisija priporoča vzpostavitev skupnih načrtov preventivnih ukrepov ali načrtov za izredne razmere na regionalni ravni.
Obrazložitev
Treba je poudariti, da Lizbonska pogodba poziva k solidarnostnemu izvajanju energetske politike Evropske unije.
Predlog spremembe  10 Predlog uredbe Člen 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Ta uredba določa ukrepe za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom, da se zagotovi pravilno in neprekinjeno delovanje notranjega trga s plinom, in sicer z določitvijo jasne opredelitve in dodelitve odgovornosti ter uskladitvijo odziva na ravni držav članic in Skupnosti tako glede preventivnih ukrepov kot odziva na dejanske motnje v oskrbi.	Ta uredba določa ukrepe za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom, da se zagotovi pravilno in neprekinjeno delovanje notranjega trga s plinom, in sicer z določitvijo jasne opredelitve in dodelitve odgovornosti ter uskladitvijo odziva na ravni podjetij plinskega gospodarstva, držav članic in Skupnosti tako glede preventivnih ukrepov kot odziva na dejanske motnje v oskrbi, in da se v njej praktično odraža duh solidarnosti, ki ga vsebuje Pogodba o delovanju Evropske unije.
Obrazložitev
Predlog spremembe odseva duh solidarnosti med državami članicami, ki mora spremljati vse ukrepe za odpravljanje težav z oskrbo nekaterih energetskih proizvodov, kot to določa Lizbonska pogodba.
Predlog spremembe  11 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1) „zaščiteni odjemalci“ pomenijo odjemalce, ki so že priključeni na distribucijsko omrežje za plin in lahko, če tako odloči zadevna država članica, vključujejo tudi mala in srednje velika podjetja, šole in bolnišnice, pod pogojem, da so že priključeni na distribucijsko omrežje za plin;	(1) „zaščiteni odjemalci“ pomenijo vse gospodinjske odjemalce, ki vključujejo ranljive odjemalce, katerih opredelitev je v skladu z Direktivo 2009/73/ES prepuščena državam članicam, šole in bolnišnice, če so že priključeni na distribucijsko omrežje za plin, ter mala in srednje velika podjetja, če so že priključena na distribucijsko omrežje za plin in če je na voljo dodatna oskrba;
Predlog spremembe  12 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom je naloga podjetij plinskega gospodarstva, pristojnih organov njihovih držav članic, industrijskih odjemalcev plina in Komisije, in sicer glede na področja odgovornosti. Med njimi mora biti visoka stopnja sodelovanja.	Zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom je naloga podjetij plinskega gospodarstva, pristojnih organov njihovih držav članic, industrijskih odjemalcev plina in Komisije, in sicer glede na področja odgovornosti. Med njimi mora biti visoka stopnja sodelovanja in solidarnosti.
Obrazložitev
Pojma „varnost odjemalcev“ in „solidarnost“ nista celovito vključena v ta predlog. Ker ta uredba zadeva zanesljivo oskrbo s plinom, je bistveno, da se pri pripravi odgovora na motnje v oskrbi upoštevata varstvo odjemalcev in solidarnost med državami članicami.
Predlog spremembe  13 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Podjetja za zemeljski plin prispevajo k uresničevanju ciljev te uredbe, zlasti infrastrukturnega standarda iz člena 6 ter standarda oskrbe iz člena 7 te uredbe.
Predlog spremembe  14 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 5 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	5a. Države članice si prizadeva za čim večjo diverzifikacijo dobavnih poti in virov za oskrbo s plinom, da bi optimizirale fizično razpoložljivost plina v primeru motenj v oskrbi.
Obrazložitev
Da bi v Evropi zagotovili zanesljivo oskrbo s plinom in resnični notranji trg za plin, se morajo države članice poleg plina osredotočiti na druge vire energije.
Predlog spremembe  15 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 – točka (d)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) podatke o ustreznih obveznostih javnih služb.	(d) podatke o ustreznih obveznostih javnih služb in ukrepih za varstvo odjemalcev, kot jih določa člen 3 Direktive 2009/73/ES, vključno z nacionalnimi ukrepi za varstvo odjemalcev pred prekomernim povišanjem cen.
Obrazložitev
Države članice morajo opredeliti ukrepe, ki jim bodo omogočili varstvo odjemalcev pred prekomernim povišanjem cen. Izraza „obveznosti javnih služb“ in „varstvo odjemalcev“ sta natančno opredeljena v Direktivi 2009/73/ES, na katero se tukaj lahko sklicujemo.
Predlog spremembe  16 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1 – uvodni stavek
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Pristojni organ sprejme ukrepe za zagotovitev oskrbe s plinom zaščitenim odjemalcem v državi članici v primeru:	1. Pristojni organ sprejme ukrepe za zagotovitev oskrbe s plinom zaščitenim odjemalcem, tudi ranljivim, v državi članici v primeru:
Predlog spremembe  17 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Pristojni organ sprejme ukrepe za zagotovitev oskrbe s plinom zaščitenim odjemalcem za obdobje šestdesetih dni tudi v primeru izrednih razmer, kot določa člen 9(2). Pristojni organ se trudi zaščitenim odjemalcem zagotavljati oskrbo, dokler je to potrebno.	2. Pristojni organ sprejme ukrepe za zagotovitev oskrbe s plinom zaščitenim odjemalcem, tudi ranljivim, za obdobje šestdesetih dni tudi v primeru izrednih razmer, kot določa člen 9(2). Pristojni organ se trudi zaščitenim odjemalcem, tudi ranljivim, zagotavljati oskrbo, dokler je to potrebno.
Predlog spremembe  18 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Pristojni organ zagotovi, da se pogoji za oskrbo zaščitenih odjemalcev določijo brez poseganja v normalno delovanje notranjega trga s plinom ter po ceni, ki upošteva tržno vrednost surovine.	5. Pristojni organ ob upoštevanju solidarnosti med državami članicami in ustreznimi obveznostmi javnih služb zagotovi, da se pogoji za oskrbo zaščitenih odjemalcev, tudi ranljivih, določijo brez poseganja v normalno delovanje notranjega trga s plinom ter po ceni, ki upošteva tržno vrednost surovine. V primeru krize države članice sprejmejo vse ukrepe, ki so potrebni za preprečevanje povišanja cen plina za zaščitene odjemalce, tudi ranljive.
Predlog spremembe  19 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 5 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	5a. Države članice zagotovijo, da so vsi odjemalci seznanjeni s standardom oskrbe iz odstavka 1 in 2 in ukrepi za varstvo potrošnikov, navedenimi v Direktivi 2009/73/ES. Države članice krijejo dodatne stroške nujne dobave ranljivim odjemalcem v izrednih razmerah, opredeljenih v členu 9(2).
Predlog spremembe  20 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 1 – točka 7
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(7) ugotavlja pričakovani prispevek netržnih ukrepov iz Priloge III, ki so predvideni za stopnjo izrednih razmer oziroma jih je treba na tej stopnji izvesti, in ocenjuje, v kolikšni meri je treba za obvladovanje krize uporabiti netržne ukrepe, ocenjuje njihove učinke in določa postopke za njihovo izvajanje;	(7) ugotavlja pričakovani prispevek netržnih ukrepov iz Priloge III, ki so predvideni za stopnjo izrednih razmer oziroma jih je treba na tej stopnji izvesti, in ocenjuje, v kolikšni meri je treba za obvladovanje krize uporabiti netržne ukrepe, ocenjuje njihove učinke in določa postopke za njihovo izvajanje; netržni ukrepi se za zagotavljanje zanesljive oskrbe s plinom uporabijo kot skrajni ukrep.
Predlog spremembe  21 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Komisija lahko razglasi izredne razmere na ravni Skupnosti na zahtevo enega pristojnega organa ali v primeru, ko Skupnost izgubi več kot 10 % dnevnega uvoza plina iz tretjih držav po izračunu ENTSO-G. Izredne razmere na ravni Skupnosti razglasi, če več kot en pristojni organ razglasi izredne razmere, potem ko so bila opravljena preverjanja v skladu s členom 9(6). Izredne razmere na ravni Skupnosti lahko razglasi tudi za posebej prizadeta geografska območja, ki obsegajo več kot eno državo članico.	1. Komisija razglasi izredne razmere na ravni Skupnosti v primeru, ko Skupnost izgubi več kot 10 % dnevnega uvoza plina iz tretjih držav po izračunu ENTSO-G, ali po opravljenem preverjanju v skladu s členom 9(6) na zahtevo enega pristojnega organa oz. če izredne razmere razglasi več kot en pristojni organ. Izredne razmere na ravni Skupnosti lahko razglasi tudi za posebej prizadeta geografska območja, ki obsegajo eno ali več držav članic.
Predlog spremembe  22 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 6 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	6a. Če Komisija meni, da so v primeru izrednih razmer na ravni Skupnosti ukrepi pristojnega organa ali podjetij za zemeljski plin nezadostni, lahko začne neposredno izvajati ukrepe iz prilog II in III, da bi obnovila oskrbo prizadetega trga s plinom.
Obrazložitev
Če se v primeru motenj oskrbe s plinom izkaže, da ukrepi na nacionalni ravni ne zadostujejo, je priporočljiva udeležba Evropske komisije za zagotovitev varne oskrbe v celotni EU. The Commission should coordinate the actions of the natural gas undertakings and national competent authorities until the normal functioning of the market is restored. However, if the voluntary actions undertaken by the national competent authorities and the natural gas undertakings in a coordinated by the EC way turn out to be ineffective, the Commission should be entitled – as a last resort - to introduce the predefined measures on its own responsibility. Those measures should be precisely limited to those which are indispensible to restore the functioning of internal market.
Predlog spremembe  23 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 6 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
a) države članice Komisiji pošljejo obstoječe medvladne sporazume, sklenjene s tretjimi državami, ki vplivajo na razvoj plinske infrastrukture in oskrbe s plinom; pred sklenitvijo novih medvladnih sporazumov države članice obvestijo Komisijo, naj oceni njihovo spoštovanje zakonodaje notranjega trga;	a) države članice Komisiji pošljejo obstoječe medvladne sporazume, sklenjene s tretjimi državami, ki vplivajo na razvoj plinske infrastrukture in oskrbe s plinom; pred sklenitvijo novih medvladnih sporazumov se države članice posvetujejo s Komisijo glede ocene njihovega spoštovanja zakonodaje notranjega trga;

POSTOPEK

Naslov	Zanesljivost oskrbe s plinom
Referenčni dokumenti	KOM(2009)0363 – C7-0097/2009 – 2009/0108(COD)
Pristojni odbor	ITRE
Mnenje pripravil        Datum razglasitve na zasedanju	IMCO 14.9.2009
Pripravljavec/-ka mnenja        Datum imenovanja	Sandra Kalniete 28.9.2009
Obravnava v odboru	6.10.2009		5.11.2009		1.12.2009
Datum sprejetja	2.12.2009
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	35 2 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Cristian Silviu Buşoi, Lara Comi, Anna Maria Corazza Bildt, Jürgen Creutzmann, Christian Engström, Evelyne Gebhardt, Louis Grech, Małgorzata Handzlik, Iliana Ivanova, Philippe Juvin, Sandra Kalniete, Edvard Kožušník, Kurt Lechner, Toine Manders, Tiziano Motti, Gianni Pittella, Mitro Repo, Heide Rühle, Matteo Salvini, Christel Schaldemose, Andreas Schwab, Catherine Stihler, Eva-Britt Svensson, Róża, Gräfin von Thun Und Hohenstein, Kyriacos Triantaphyllides, Emilie Turunen, Bernadette Vergnaud, Barbara Weiler
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Damien Abad, Liem Hoang Ngoc, Jacek Olgierd Kurski, Emma Mcclarkin, Antonyia Parvanova, Konstantinos Poupakis, Wim van de Camp, Anja Weisgerber, Kerstin Westphal

POSTOPEK

Naslov	Zanesljivost oskrbe s plinom
Referenčni dokumenti	KOM(2009)0363 – C7-0097/2009 – 2009/0108(COD)
Datum predložitve EP	16.7.2009
Pristojni odbor        Datum razglasitve na zasedanju	ITRE 14.9.2009
Odbori, zaprošeni za mnenje        Datum razglasitve na zasedanju	AFET 11.11.2009		ECON 14.9.2009		ENVI – 14.9.2009		IMCO 14.9.2009
Poročevalec/-ka        Datum imenovanja	Alejo Vidal-Quadras 16.9.2009
Obravnava v odboru	29.9.2009		2.12.2009		4.2.2010
Datum sprejetja	18.3.2010
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	52 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Jean-Pierre Audy, Zoltán Balczó, Bendt Bendtsen, Jan Březina, Reinhard Bütikofer, Giles Chichester, Pilar del Castillo Vera, Lena Ek, Ioan Enciu, Adam Gierek, Norbert Glante, Fiona Hall, Jacky Hénin, Romana Jordan Cizelj, Sajjad Karim, Arturs Krišjānis Kariņš, Lena Kolarska-Bobińska, Bogdan Kazimierz Marcinkiewicz, Judith A. Merkies, Angelika Niebler, Jaroslav Paška, Herbert Reul, Teresa Riera Madurell, Michèle Rivasi, Paul Rübig, Amalia Sartori, Francisco Sosa Wagner, Konrad Szymański, Patrizia Toia, Evžen Tošenovský, Ioannis A. Tsoukalas, Claude Turmes, Marita Ulvskog, Vladimir Urutchev, Adina-Ioana Vălean, Kathleen Van Brempt, Alejo Vidal-Quadras, Henri Weber
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Lara Comi, António Fernando Correia De Campos, Rachida Dati, Ilda Figueiredo, Andrzej Grzyb, Jolanta Emilia Hibner, Oriol Junqueras Vies, Ivailo Kalfin, Marian-Jean Marinescu, Vladko Todorov Panayotov, Frédérique Ries, Silvia-Adriana Ţicău, Hermann Winkler
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Britta Reimers