POROČILO o strategiji EU za mlade – vlaganje v mlade ter krepitev njihove vloge in položaja

30.3.2010 - (2009/2159(INI))

Odbor za kulturo in izobraževanje
Poročevalec: Georgios Papanikolaou

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o strategiji EU za mlade – vlaganje v mlade ter krepitev njihove vloge in položaja

(2009/2159(INI))

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju členov 165 in 166 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–       ob upoštevanju Listine o temeljnih pravicah Evropske unije z dne 18. decembra 2000, zlasti člena 14 Listine,

–       ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah z dne 20. novembra 1989, zlasti členov 23 in 28 Konvencije,

–       ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov z dne 13. decembra 2006, zlasti členov 7 in 24,

–       ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 29. aprila 2009 z naslovom Strategija EU za mlade – vlaganje v mlade in krepitev njihove vloge in položaja; prenovljena odprta metoda koordinacije za obravnavo izzivov in priložnosti za mlade[1],

–       ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije, priloženega sporočilu Komisije, z naslovom Strategija EU za mlade – vlaganje v mlade in krepitev njihove vloge in položaja – poročilo o mladih EU[2],

–       ob upoštevanju Resolucije Sveta z dne 27. novembra 2009 o prenovljenem okviru za evropsko sodelovanje na področju mladine (2010–2018)[3],

–       ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 12. maja 2009 o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020)[4],

–       ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 11. maja 2009 o oceni sedanjega okvira za evropsko sodelovanje na področju mladine ter o prihodnjih perspektivah prenovljenega okvira[5],

–       ob upoštevanju priporočila Sveta o mobilnosti mladih prostovoljcev v Evropski uniji[6],

–       ob upoštevanju Sklepa Sveta o evropskem letu prostovoljnih dejavnosti za spodbujanje aktivnega državljanstva (2011)[7],

–       ob upoštevanju Evropskega pakta za mlade, ki ga je sprejel Evropski svet v Bruslju 22. in 23. marca 2005[8],

–       ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. julija 2008 o prenovljeni socialni agendi, ki prednostno obravnava mladostnike in otroke[9],

–       ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o sporočilu Komisije[10],

–       ob upoštevanju svoje pisne izjave o posvečanju več pozornosti krepitvi vloge mladine v politikah Evropske unije[11],

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. februarja 2008 o demografski prihodnosti Evrope[12],

–       ob upoštevanju člena 48 svojega poslovnika,

–       ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje (A7‑0113/2010),

A.     ker so naložbe v dejavnosti za mlade bistvene za prihodnost evropske družbe, zlasti v času, ko se delež mladih med celotnim prebivalstvom nenehno zmanjšuje,

B.     ker mladi predstavljajo dodano vrednost za družbo in jih je kot take treba priznati,

C.     ker imajo današnje generacije pri oblikovanju politik veliko odgovornost do mladih in prihodnjih generacij; ker morajo oblikovalci politik in raziskovalci upoštevati stališča mladih, da bodo ti prišli do besede,

D.     ker ima Evropska unija pomembna orodja, povezana z mladinsko politiko, a jih morajo države članice v celoti izkoristiti, predstaviti in vključiti,

E.     ker je zaposlitev več kot le plačano delo: je socializacijski dejavnik in je lahko pomemben vir podpore, strukture in oblikovanja identitete,

F.     ker se lahko mladi zaradi negotovosti na delovnem mestu odpovejo ustvarjanju družine ali ga preložijo, kar vpliva na demografski razvoj,

G.     ker se današnja evropska mladina sooča z naraščajočo stopnjo brezposelnosti in močno čuti posledice gospodarske krize, pri čemer bo brezposelnost bolj verjetno prizadela predvsem mlade z nižjo stopnjo izobrazbe; ker je zato pomembno poskrbeti za čim boljše izobraževanje mladih, s čimer bi jim zagotovili hiter vstop na trg dela in trajno udeležbo na njem,

H.     ker je treba podpirati enakopraven dostop vseh mladih do visoko kakovostnega izobraževanja in usposabljanja na vseh ravneh in še bolj spodbuditi možnosti za vseživljenjsko učenje,

I.      ker je treba olajšati in podpirati prehod mladih med izobraževanjem in usposabljanjem ter trgom dela,

J.      ker je nujno nameniti absolutno prednost problemu zgodnje opustitve izobraževanja ter nepismenosti, zlasti pri mladostnikih in mladih v zaporih,

K.     ker so zdravje, nastanitev in okolje za mlade zelo pomembni in lahko bistveno vplivajo na njihovo življenje in prihodnost; ker je treba spodbujati ugodne razmere za izobraževanje, zaposlovanje, socialno vključenost in zdravje,

L.     ker mladi poleg zdravega družinskega okolja, na katerega se lahko zanesejo, potrebujejo podporo pri uresničevanju svojih potreb po samostojnosti in neodvisnosti,

M.    ker okoljski vidiki niso izrecno vključeni v sporočilo Komisije in resolucijo Sveta, čeprav so pomembni za mlade in močno vplivajo na zdravje, kakovost življenja in blaginjo prihodnjih generacij; ker bi morala biti okoljska vprašanja zato jasno omenjena med področji ukrepanja v strategiji EU za mlade,

N.     ker dejavna udeležba v družbi ni samo pomembno sredstvo za krepitev vloge mladih, ampak prispeva tudi k njihovemu osebnemu razvoju, boljši vključenosti v družbo, pridobivanju spretnosti in razvijanju občutka za odgovornost,

O.     ker je delo mladih v strategiji EU za mlade pomembno kot dragocena prostočasna dejavnost, ki je namenjena mladim in ki naj bi jo opravljali prav oni, pa tudi za pridobivanje veščin in osebni razvoj,

P.     ker učenje in izkušanje o tem, kaj pomeni prispevati v družbi, spodbujata razumevanje in dejavno sodelovanje pri demokraciji in njenih procesih,

Q.     ker bi bilo treba mladim bolje predstaviti evropske programe, ki so jim namenjeni, da bi povečali njihovo udeležbo,

R.     ker lahko učinkovita politika za mlade prispeva k razvoju evropske mentalitete,

Splošne opombe

1.      pozdravlja sporočilo Komisije z naslovom Strategija EU za mlade – vlaganje v mlade in krepitev njihove vloge in položaja;

2.      pozdravlja Resolucijo Sveta o prenovljenem okviru za evropsko sodelovanje na področju mladine (2010–2018);

3.      poudarja, da se opredelitev pojma mladih razlikuje med državami članicami; ugotavlja, da na ta pojem vplivajo različne okoliščine v družbi, kar državam članicam daje prosto pot pri izbiri pristopa;

4.      ocenjuje, da bi se morale ambicije Evrope za mlade odražati v programih in skladih Skupnosti;

5.      poziva države članice, naj v celoti izvajajo določbe Lizbonske pogodbe na področju mladinske politike, kot so spodbujanje sodelovanja mladih v demokratičnem življenju, posebna pozornost do mladih športnikov in športnic ter pravno izvrševanje listine o temeljnih pravicah;

Glavne opombe o učinkovitosti strategije za mlade

6.      priznava, da je okrepljena odprta metoda koordinacije (OMK) pravo orodje za sodelovanje na področju politike za mlade ob ustreznem upoštevanju načela subsidiarnosti in kljub nekaterim njenim pomanjkljivostim, omejeni uporabi, pomanjkljivostim glede legitimnosti, pomanjkanju učinkovitega sodelovanja med „strokovnjaki“ in izvoljenimi politiki, pomanjkanju ustreznih povezav z nacionalnimi prednostnimi nalogami ter nevarnosti za „zmedo glede odgovornosti“ med različnimi ravnmi; meni, da je treba odprto metodo koordinacije okrepiti, s čimer bi dosegli dolgoročne rezultate;

7.      poudarja, da morajo vse udeležene strani odprto metodo koordinacije izvajati z močno politično voljo, da bi dosegli najboljše rezultate; meni, da so pomanjkljivosti pri izvajanju temeljna ovira za uresničitev zastavljenih ciljev;

8.      priznava pomen sodelovanja med institucijami na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni, da bi se dosegli cilji te strategije ter poziva Komisijo, države članice in predstavnike mladih, naj aktivno sodelujejo pri izvajanju strategije za mlade;

9.      poziva k tesnejšemu sodelovanju med Evropskim parlamentom, Komisijo in Svetom na področju mladih in poudarja, da je v okviru procesa OMK potrebno celovito sodelovanje z nacionalnimi parlamenti in med njimi;

10.    pozdravlja jasno opredelitev dvojnega pristopa, uvajanje delovnih metod in zlasti jasen seznam instrumentov za izvajanje, ki ga je pripravil Svet; zahteva, naj se Evropski parlament vključi v določanje prednostnih vprašanj za delovna obdobja; poziva, naj evropsko sodelovanje na področju mladine temelji na dokazih, naj bo ustrezno in konkretno;

11.    poudarja, da je treba na evropski in nacionalni ravni razviti jasne in uporabniku prijazne kazalnike, ki bodo omogočili izboljšanje, povečanje in posodabljanje dejanskega poznavanja položaja mladih ter meritve in primerjave napredka v izvajanju skupno določenih ciljev; poudarja, da sta stalni nadzor in ocenjevanje pomembna;

12.    poudarja, da je pomembno ocenjevati, do katere stopnje je bila izvedena strategija EU za mlade; poudarja, da je treba objaviti poročila o napredku držav članic na področju mladih, da bi se javna ozaveščenost povečala; poudarja, da je treba opazovati razvoj življenjske stvarnosti evropskih mladih in ugotavljati spremembe, kar bi omogočilo oceno dejanskega napredka;

13.    meni, da bi moralo biti vzajemno učenje bolj razvito in tako omogočiti izmenjavo dobrih praks ter prispevati k skladnosti ukrepov na nacionalni ravni;

14.    meni, da je za treba za popolno strategijo EU za mlade usklajeno, natančno in pregledno oblikovati politiko za mlade ter programe in ukrepe EU; meni, da bi morali zlasti rezultati izvajanja programov EU dajati povratne informacije za oblikovanje mladinske politike in strategije EU za mlade na splošno in obratno;

15.    ravno tako poudarja, da je treba natančno ovrednotiti izvedene programe, s čimer bi omogočili zanesljivo zagotavljanje kakovosti ter s tem tudi zasnovali morebitne potrebne izboljšave programov v prihodnje;

16.    poudarja, da je treba uporabiti in prilagoditi programe in socialne sklade EU za mlade, spodbuditi njihovo dostopnost ter poenostaviti postopke za dostop do njih; poudarja, kako zelo pomembno je najti nebirokratski pristop, ki izhaja iz prakse, da bi uresničili celostno strategijo za izboljšanje življenja mladih; poudarja, da je sodelovanje mladih pri izvajanju mladinskih programov pomembno, saj se tako laže upoštevajo njihove potrebe;

17.    poudarja, da programi Comenius, Erasmus in Leonardo da Vinci pomembno vplivajo na oblikovanje evropskih politik izobraževanja in usposabljanja; ponovno poudarja, da je ena od prednostnih političnih nalog upoštevati te programe kot osnovo za razvoj strategije EU za mlade, zlasti za prihodnjo generacijo večletnih programov;

18.    meni, da si je treba še bolj prizadevati za spodbujanje mobilnosti mladih v Evropi in da morajo imeti programi mobilnosti dovolj prostora in poudarka na izmenjavi mladih zunaj formalnega izobraževanja;

19.    poziva Komisijo, naj v okviru novih programov mobilnosti nameni posebno pozornost mobilnosti mladinskih delavcev, in zato poziva, naj se posebna vizumska ureditev, ki zdaj velja za študente, razširi na mladinske delavce;

20.    opozarja, da je za popularizacijo programov za mlade treba uporabiti množične medije;

21.    priznava, da je izboljšanje življenjskih razmer mladih horizontalna naloga, ki jo je treba uresničevati na vseh političnih področjih; spodbuja evropske institucije in države članice, naj se zavzamejo za ustanovitev oddelka mladih v vseh oddelkih in ministrstvih, kar bi pripomoglo k oblikovanju ustreznih politik za mlade; ravno tako poziva Komisijo, naj v svojih generalnih direktoratih imenuje zastopnike mladih ter jim omogoči nadaljnje izobraževanje; cilj naj bo ocena dokumentov Komisije z vidika politike za mlade; toplo pozdravlja medsektorski pristop kot nepogrešljiv dejavnik za dosego čim večje učinkovitosti; meni, da je vključitev vprašanj o mladih na vsa področja politike glavni dejavnik za uspeh strategije za mlade;

22.    poudarja, da je treba medgeneracijsko pravičnost institucionalizirati na evropski ravni in da morajo države članice sprejeti to načelo, da bi se odnosi med generacijami pravično urejali;

Področja ukrepanja

23.    odločno poudarja, da svetovna gospodarska kriza močno vpliva na mlade in da bi zato morala močno vplivati na opredelitev prednostnih nalog na področjih ukrepanja; meni, da je treba to doseči z opredelitvijo vrste ukrepov za podporo socialni izhodni strategiji ter da je treba posebno pozornost nameniti reviziji sistemov za blažitev socialnih posledic in sistemov socialne varnosti;

Splošna načela za vsa področja ukrepanja

24.    poudarja, da je pomembno odpraviti vse oblike diskriminacije med mladimi na podlagi spola, rasne ali etnične pripadnosti, veroizpovedi, invalidnosti, starosti in spolne usmerjenosti;

25.    poudarja, da je treba v družbeni viziji EU mlade obravnavati kot prednostno skupino;

26.    odločno poudarja, da je treba mladim invalidom dati učinkovito in njim prilagojeno podporo ter dejanske in enake možnosti za telesni, čutni in spoznavni dostop do izobraževanja, zaposlitve, kulturnih, prostočasnih, športnih in družbenih dejavnosti ter sodelovanja v javnih in civilnih zadevah;

27.    poziva, naj se sprejmejo ukrepi za spoštovanje raznolikosti in za uspešno vključevanje mladostnikov in otrok;

28.    poziva države članice, naj opredelijo medsektorske povezave med politikami za mlade ter politikami za izobraževanje, usposabljanje, zaposlovanje, kulturo ter drugo;

29.    poudarja, da so med politikami za mlade in otroke potrebne trdne povezave;

Izobraževanje in usposabljanje

30.    spodbuja države članice, naj okrepijo vzajemno delovanje med stranicami trikotnika znanja (izobrazba, raziskave, inovacije) kot ključnega elementa za rast in ustvarjanje delovnih mest; toplo priporoča spodbujanje enotnih meril za večje medsebojno priznavanje neformalnega izobraževanja in poklicnega usposabljanja tako, da se pospeši sprejetje sistema EQF za priznavanje kvalifikacij, preglednost in vrednotenje spretnosti;

31.    poziva države članice, naj se bolj zavzamejo za naložbe v ustrezne spretnosti za delovna mesta, po katerih je povpraševanje, ter jih spodbuja, naj izobraževalne učne načrte povežejo z zahtevami trga dela, po potrebi sprejmejo zakonodajo za kratkoročno poklicno usposabljanje (kjer je še potrebno) in naj uporabijo, kadar koli je mogoče, vrednotenje spretnosti in priznavanje kvalifikacij;

32.    opozarja na vprašanje opuščanja izobraževanja in da je treba sprejeti ukrepe, da bi se zagotovil čim višji odstotek mladih, ki dokončajo obvezno izobraževanje;

33.    močno spodbuja države članice, naj v okviru večjega financiranja spodbujajo mobilnost pri učenju in usposabljanju vseh mladih, kar je temeljni dejavnik za pridobivanje izobrazbe in delovnih izkušenj; poudarja, da je mobilnost mladih pomembna tudi v regijah, ki mejijo na EU, s čimer se zagotavlja široka udeležba v evropskih programih v korist mladih;

34.    poziva države članice, naj storijo vse, da bodo uresničile strateške cilje in dosegle referenčne vrednosti, določene v strateškem okviru za evropsko sodelovanje na področju izobraževanja in usposabljanja (ET 2020), zlasti glede oseb s slabimi osnovnimi spretnostmi in oseb, ki so zgodaj opustile izobraževanje;

35.    poziva države članice, naj vzpostavijo dovolj kanalov, prek katerih se bodo ljudje, ki so zapustili izobraževalni sistem, vanj lahko ponovno vključili, ter naj zagotovijo, da imajo ljudje, ki so se udeležili tečajev poklicnega usposabljanja, ustrezne možnosti preiti na višje stopnje izobraževanja; poleg tega jih poziva, naj uvedejo ukrepe in ponudijo usmerjene programe, za mlade, ki so zaostali v šolanju ali so šolanje opustili zaradi težkih razmer ali slabih možnosti;

36.    poudarja, da je treba mladim zagotoviti dostop do usmerjanja in svetovanja pri prehodu z izobraževanja na delo;

37.    poziva države članice, naj otrokom in mladim ne glede na pravni status njihovih družin zagotovijo pravico do državnega izobraževanja ter jim ob ustreznem spoštovanju njihove lastne kulture in jezika pomagajo pri osvajanju potrebnega znanja jezika države gostiteljice in poznavanju njene kulture kot sredstvih za vključevanje;

38.    poziva države članice, naj mladim zagotovijo enak dostop do izobraževanja ne glede na socialno poreklo in finančni položaj ter naj zagotovijo enak dostop do izobraževanja za prikrajšane mlade iz družin z nizkim dohodkom;

39.    poziva države članice, naj izvajajo konvencijo Združenih narodov o pravicah invalidov ter naj v praksi uvedejo vključujoče izobraževanje na področju formalnega in neformalnega izobraževanja;

40.    poudarja pomen novega, učinkovitega in stalnega sistema za usposabljanje učiteljev, da bi učencem pomagali, da se bodo bolje spoprijemali z izzivi naše hitro spreminjajoče se družbe;

41.    poudarja pomen spodbujanja medijske pismenosti;

42.    poudarja, da ima izobraževanje osrednjo vlogo pri pozitivnem razvoju osebnega odnosa;

Zaposlovanje in podjetništvo

43.    izraža veliko zaskrbljenost zaradi vse večjega števila mladih, ki so brez zaposlitve, so delno zaposleni ali nimajo varne zaposlitve, zlasti v sedanji gospodarski krizi; odločno podpira poziv Evropskemu svetu, naj zagotovi, da bo v lizbonsko strategijo za obdobje po letu 2010 in v strategijo EU 2020 vključen mladinski vidik, in naj podpre nadaljevanje pobud v skladu s splošnimi cilji Evropskega pakta za mlade; odločno podpira predlog, da se v načrtih za okrevanje, pripravljenih v okviru načrtov za gospodarsko in finančno krizo, oblikujejo ustrezni ukrepi, namenjeni mladim;

44.    poudarja, da je treba nujno uresničiti cilje evropske lizbonske strategije za rast in delovna mesta, ter meni, da bi moral prenovljeni načrt EU 2020 omogočiti EU, da si popolnoma opomore od krize in hitreje postane inovativno gospodarstvo, ki ustvarja nova delovna mesta; v zvezi s tem poziva, da mora biti prenovljeni načrt bolj osredotočen na mlade;

45.    poziva države članice, naj ukrepajo proti negotovosti glede zaposlitve in slabim delovnim pogojem, s katerimi se na trgu dela srečujejo mladi, ter naj dejavno podpirajo usklajevanje poklicnega ter zasebnega in družinskega življenja;

46.    poziva države članice, naj v politiki za spodbujanje zaposlovanja upoštevajo medgeneracijsko razsežnost;

47.    poziva države članice, naj mladim olajšajo dostop do vseh vrst zaposlitve v dobrih delovnih pogojih, da bi preprečili neskladje med spretnostmi in delovnimi mesti, kar pomeni zapravljanje talentov; v zvezi s tem priporoča izboljšanje kakovosti pripravništev in pravic pripravnikov, in sicer tako, da se večina pripravniških programov dodeli mladim s kvalifikacijami in vodi do plačanih delovnih mest;

48.    poziva države članice, naj mladim ponudijo več možnosti za zaposlitev, naj izvajajo politike socialnega varstva za prikrajšane mlade, naj zagotovijo enake možnosti mladim z obrobja in mestnih središč ter naj mladim materam zagotovijo posebno podporo;

49.    opozarja na nevarnost bega možganov ter na negativne posledice za države, od koder ti mladi prihajajo; poziva države članice, naj raziščejo in pripravijo strategije, s katerimi bi obdržali mlade v državah in regijah, ki so nagnjene k izseljevanju v različnih oblikah, kot so beg možganov, zapolnjevanje vrzeli v spretnostih ter poceni, fleksibilno, nekvalificirano in pogosto sezonsko delo;

50.    poziva države članice, naj odpravijo primere, kjer so ugotovljene razlike v dohodku mladih moških in mladih žensk zaradi spola;

51.    poziva države članice, naj v času globalizacije z ravnotežjem med fleksibilnostjo in varnostjo zagotovijo dostojne pravice na področju zaposlitve in socialno varnost;

52.    poziva države članice, naj zagotovijo popolno prenosljivost pridobljenih socialnih pravic, da ne bi ogrozili socialne varnosti mobilnih mladih delavcev;

53.    poudarja pomen obdobij praktičnega usposabljanja v podjetjih in institucijah med študijem, kar kasneje olajša zaposlitev;

54.    predlaga, naj se med mladimi spodbuja kultura podjetništva z boljšim obveščanjem o njem, s podpiranjem razvoja evropskih struktur in mrež v ta namen ter s spodbujanjem mladih, naj se samozaposlijo in uporabijo mikrokredite in mikrofinančna orodja; poudarja, da je vseživljenjsko učenje pomembno;

55.    podpira sinergijo med izobraževalnimi sistemi in industrijo ter napredne oblike povezovanja med univerzami in podjetji;

56.    spodbuja države članice, naj podpirajo zasebne pobude za mlade, tudi z nacionalnimi programi, ki dopolnjujejo evropske;

57.    opozarja, da je treba oblikovati politike, ki bodo uskladile poklicno in zasebno življenje in bodo spodbujale mlade k ustvarjanju družine; opozarja, da je treba mladim zagotoviti dovolj visok prihodek, da se bodo lahko neodvisno odločali, tudi o ustvarjanju družine;

Zdravje, dobro počutje in okolje

58.    poudarja, da imajo posledice podnebnih in okoljskih sprememb ter uničevanje okolja negativen vpliv na življenje mladih, in poziva k trajnostnim ukrepom na tem področju;

59.    poziva države članice, naj v učne načrte vključijo ustrezne oblike izobraževanja o preprečevanju nevarnosti za zdravje in okolje;

60.    močno obžaluje, da v okviru sodelovanja ni omenjena potrošniška politika; meni, da so nekateri zdravstveni problemi morda povezani s proizvodnjo in trženjem nezdrave hrane;

61.    poudarja, da je treba pri snovanju potrošniške in okoljske politike upoštevati, da so mladi in otroci še posebej ranljivi; poudarja, da je treba mladim potrošnikom z ukrepi, kot so informativne in izobraževalne kampanje, zagotoviti visoko raven varstva;

62.    poudarja pomen nadaljnjega boja proti drogam, škodi, ki jo povzročata alkohol in kajenje, in drugim oblikam odvisnosti, med katerimi so tudi igre na srečo, zlasti s preprečevanjem in zdravljenjem; poziva države članice, naj čim bolj izkoristijo akcijski načrt EU za boj proti drogam in strategijo EU za podporo državam članicam v boju proti škodi zaradi alkohola in drugim oblikam odvisnosti;

63.    prav tako opozarja, da so otroci in mladi izpostavljeni številnim prizorom nasilja v medijih; predlaga, da se zadeva nadalje preuči in se sprejmejo vsi potrebni ukrepi, da se odpravi vpliv na njihovo duševno zdravje;

64.    priporoča, naj se mlade usmerja pri uporabi novih tehnologij s pomočjo politike izobraževanja o medijih in politike za večjo ozaveščenost o nevarnostih zaradi njihove nenadzorovane uporabe;

65.    poudarja, da je informiranje mladih o vprašanjih spolne vzgoje bistveno za zaščito njihovega zdravja;

66.    posebej opozarja na stalno visoko raven nosečnosti med mladoletnicami ter poziva Komisijo in države članice, naj mlade ozavestijo o tej problematiki ter jih o tem izobrazijo;

67.    poziva države članice, naj priseljenim otrokom in mladim ne glede na pravni status njihovih družin zagotovijo dostop do osnovne zdravstvene oskrbe;

68.    poudarja vlogo športa kot cele vrste dejavnosti, ki pri mladih spodbuja zdrav življenjski slog, skupinsko delo, pošteno igro in odgovornost, ter vlogo informacij za mlade v boju proti nasilju na športnih igriščih; poziva k posebnim programom za mlade invalide;

69.    poziva države članice, naj pri spodbujanju športa pri mladih upoštevajo tudi za spol specifične vidike ter naj podprejo tudi manj priljubljene oblike športa;

70.    poudarja, da je treba pri mladih spodbujati izobraževalne kampanje proti jemanju nedovoljenih snovi ter v podporo čistemu športu;

Udeležba

71.    poudarja pomen stalnega strukturiranega dialoga in posvetovanja z mladimi; odločno spodbuja krepitev udeležbe mladih in mladinskih organizacij na vseh ravneh (lokalni, nacionalni in mednarodni) pri oblikovanju splošne politike in zlasti politike za mlade, pa ne zgolj nje, v stalnem strukturiranem dialogu;

72.    poudarja, da je pomembno preučiti metodo za posvetovanje z mladimi, da bi zagotovili upoštevanje širokega spektra mnenj mladih; podpira vzpostavitev struktur, v katerih lahko vsi udeleženci sodelujejo, imajo enak vpliv na politike in odločitve ter zagotavljajo sredstva, potrebna za vzpostavitev teh struktur;

73.    spodbuja države članice, naj mladinske organizacije vključijo v proces oblikovanja politik, tudi na lokalni ravni;

74.    poudarja, da je udeležba predstavnikov mladih v strukturiranem dialogu pomembna, in priporoča, naj se Komisija s predstavniki nacionalnih mladinskih svetov posvetuje o prednostnih temah za mlade;

75.    se strinja s pogosto obravnavano potrebo po priznanju in podpiranju mladinskih organizacij in njihovega velikega prispevka k neformalnemu izobraževanju; poziva Komisijo in Svet, naj države članice spodbudita k ustanovitvi in podpori parlamentov in svetov mladih na lokalni ravni ter naj uvedeta ustrezne programe;

76.    poudarja, da je treba zaradi boljše reprezentativnosti vključiti večje število mladih iz bolj raznolikih okolij; se strinja s spodbujanjem udeležbe že v zgodnji mladosti; v zvezi s tem spodbuja premislek o okrepitvi povezav med šolami, mladinskimi organizacijami in drugimi civilnodružbenimi organizacijami ter zelo priporoča spodbujanje večjega priznavanja neformalne izobrazbe;

77.    predlaga vzpostavitev podeljevanja nagrad mladim, ki dejavno sodelujejo v družbi, s končnim namenom razviti kulturo pravic in dolžnosti;

78.    poudarja, da si je treba še posebej prizadevati, da bi mlade, ki živijo na obrobnih območjih in podeželju ter v revnih soseskah, spodbudili k dejavnemu sodelovanju v evropskih dejavnostih; obžaluje, da v okviru sodelovanja niso predlagani posebni ukrepi, da bi mladim bolje predstavili programe EU, predvsem tistim, ki živijo v oddaljenih krajih, in tistim, ki niso organizirani v političnih, družbenih ali nevladnih organizacijah; poziva Komisijo, naj to sprejme kot trdno zavezo;

79.    poudarja, da je treba okrepiti prizadevanja za zagotavljanje učinkovite tristranske izmenjave mnenj in informacij med akademsko, poslovno in politično skupnostjo na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni;

Ustvarjalnost in kultura

80.    poziva države članice, naj olajšajo dostop do novih tehnologij in tako spodbujajo ustvarjalnost mladih in njihovo inovativno sposobnost ter pritegnejo njihovo zanimanje za kulturo, umetnost in znanost;

81.    je presenečen, ker kulturna vprašanja v sporočilu Komisije niso izrecno omenjena; dodaja, da jih ni mogoče omejiti zgolj na podjetništvo in nove tehnologije;

82.    pozdravlja, da je Svet v svoji resoluciji upošteval vlogo socialnih in kulturnih dejavnosti, ki dopolnjujejo dejavnosti izobraževalnega sistema in družine; ugotavlja, da take dejavnosti odločilno prispevajo tudi k boju proti vsem oblikam diskriminacije in neenakosti ter olajšujejo dostop mladih do prostočasnih dejavnosti, kulture in športa;

83.    poudarja, da je treba kulturo mladih podpirati in da jo morajo države članice priznavati pri dodeljevanju sredstev, saj je to bistveno za razvoj ustvarjalnosti mladih;

84.    pozdravlja predlog iz resolucije Sveta, naj se spodbuja posebno usposabljanje mladinskih delavcev na področju kulture, novih medijev in medkulturnih veščin;

85.    predlaga vključitev mladinskega vidika v politike, programe in ukrepe na področjih kulture in medijev;

86.    meni, da bi bilo treba kulturne ustanove (npr. muzeje, knjižnice in gledališča) spodbuditi k večjemu vključevanju otrok in mladih;

87.    poziva Komisijo in Svet, naj sprejmeta evropsko mladinsko izkaznico, da bi mladi lahko imeli dostop do kulturnih institucij po vsej EU po zelo nizkih cenah;

Prostovoljne dejavnosti

88.    pozdravlja sklep Sveta, da leto 2011 razglasi za evropsko leto prostovoljstva, in ukrepe iz priporočila Sveta o mobilnosti mladih prostovoljcev v Evropski uniji;

89.    meni, da je treba prostovoljstvo pri mladih podpirati tudi s širitvijo evropskega programa prostovoljstva ter s pomočjo prikrajšanim mladim, da bi se lahko posvetili prostovoljstvu;

90.    meni, da bi bilo treba v skladu z rezultatom vrednotenja pripravljalnega ukrepa Amicus predvideti nadaljnje podobne ukrepe;

91.    meni, da prostovoljne dejavnosti ne bi smele nadomeščati poklicnih, plačanih zaposlitvenih možnosti, temveč prispevati dodano vrednost k družbi;

92.    poziva k uvedbi in medsebojnemu priznavanju evropskega certifikata o prostovoljstvu kot dopolnilu že obstoječega certifikata Youth Pass; s certifikatom bi potrdili prostovoljno delo otrok in mladih, morebitnim delodajalcem pa bi ga bilo mogoče predložiti kot dokazilo o usposobljenosti;

Socialna vključenost

93.    pozdravlja dejstvo, da je bilo leto 2010 razglašeno za evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti, zlasti glede na gospodarsko in finančno krizo, ki posebej močno vpliva na mlade;

94.    meni, da je glede na starajočo se družbo medgeneracijska pravičnost pomemben izziv; poziva države članice, naj pri oblikovanju politik, zlasti v času gospodarske in finančne krize, upoštevajo interese mladih in prihodnjih generacij;

95.    poudarja, da je treba razviti bolj daljnosežne projekte za obrobne skupine, kot so mladi priseljenci in vsi s posebnimi potrebami (invalidi, mladi, ki se morajo ponovno vključiti v družbo po zaporni kazni, brezdomci, priložnostno zaposleni itd.);

96.    priznava, da je treba okrepiti ozaveščenost o mladih invalidih in poziva evropske institucije, naj z ukrepi zagotovijo, da bodo mladi invalidi v prihodnje v celoti vključeni;

97.    ponovno zahteva zagotovitev enakosti spolov od zgodnjega otroštva in na vseh področjih življenja; zato še posebej pozdravlja dejstvo, da je namen resolucije Sveta izboljšati varstvo otrok in spodbujati delitev odgovornosti med starši, da bi mladim ženskam in mladim moškim olajšali uskladitev poklicnega in zasebnega življenja;

98.    poudarja, da je treba otroke in mlade ozavestiti o kakršni koli diskriminaciji na katerem koli področju, ter spodbuja k odločnemu ukrepanju proti vsem oblikam ekstremizma;

99.    priporoča, naj vse države članice določijo za prednostno nalogo zagotoviti socialno varstvo za vse mladoletnike;

100.  poudarja, da je pomembna vključenost v digitalno okolje; spodbuja države članice, naj v formalno in neformalno izobraževanje vključijo koncepte, ki bodo zagotavljali dostop do informacij, izobraževanja in kulture ter izboljšali medijsko pismenost mladih;

Mladi po svetu

101.  priporoča neposredno razvojno pomoč za ukrepe, ki so namenjeni dobrobiti mladih, in za boj proti jemanju in preprodaji drog v državah v razvoju;

102.  podpira spodbujanje dejavnosti splošnega pomena, ki mladim dajejo občutek odgovornosti, kot je prostovoljstvo na področju podnebnih sprememb, razvoja ali humanitarne pomoči; pozdravlja možnosti, ki jih bo oblikovanje Evropske prostovoljske enote za humanitarno pomoč dalo mladim za sodelovanje pri humanitarnem delu EU in poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo mladi o tem v celoti obveščeni;

103.  spodbuja Komisijo, naj nadaljuje s preučevanjem možnosti za povečanje dejavnosti mednarodnega sodelovanja na področju prostovoljstva mladih;

104.  poziva države članice, naj razvijejo izmenjave in partnerstva s tretjimi državami in skupnostmi, da bi spodbudili medkulturni dialog ter mlade k delu na skupnih projektih;

105.  poziva k boljšemu in širšemu izvajanju programa Erasmus Mundus;

o o

o

106.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

• [1]  KOM(2009)0200
• [2]  SEC(2009)0549
• [3]  UL C 311, 19. 12. 2009, str. 1.
• [4]  UL C 119, 28. 5. 2009, str. 2
• [5]  9169/09
• [6]  UL C 319, 13. 12. 2008, str. 8.
• [7]  15658/09
• [8]  UL C 292, 24. 11. 2005, str. 5.
• [9]  11517/08
• [10]  SOC/349
• [11]  DCE/2008/2193
• [12]  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0066.

OBRAZLOŽITEV

Sporočilo Komisije

27. aprila 2009 je Komisija objavila sporočilo, v katerem je opredelila novo strategijo EU za mlade, ki je namenjena oblikovanju okvira za sodelovanje na področju vprašanj o mladih v prihajajočem desetletju. Sporočilu je priloženo prvo poročilo o mladih EU iz leta 2009, kjer so zbrani podatki o položaju mladih v Evropi.

Komisija predlaga, naj novi okvir sodelovanja temelji na strategiji s tremi cilji, ki so povezani s cilji v prenovljeni socialni agendi:

– ustvarjanje številnejših priložnosti za mlade v izobraževanju in zaposlovanju,

– izboljšanje dostopa in polne udeležbe vseh mladih v družbi,

– spodbujanje vzajemne solidarnosti med družbo in mladimi.

Pod vsakim od navedenih ciljev Komisija opisuje dve ali tri možna področja delovanja in našteva možne ukrepe, ki bi jih države članice in Komisija lahko uresničile v okviru svojih pristojnosti. Predlagani ukrepi se nanašajo na zelo različna področja, zato ta dokument predstavlja resnično horizontalen pristop in predlaga, naj se mladi vključijo na več področij politike kot doslej.

Komisija predlaga nadaljevanje odprte metode koordinacije, kar bi bilo treba dodati v postopke politične koordinacije in uskladiti z nadaljevanjem strukturiranega dialoga z mladimi. Komisija tudi predlaga, naj sodelovanje temelji na oceni razmer za mlade v obdobju treh let, čemur bi po potrebi sledilo prilagajanje prednostnih nalog. Komisija in Svet bosta vsaka tri leta objavila poročilo o izvajanju teh ciljev.

Resolucija Sveta

27. novembra 2009 je Svet sprejel resolucijo o obnovljenem okviru za evropsko sodelovanje na področju mladine (2010–2018), ob tem pa v skupnem naslovu zamenjal „strategijo“ z „okvirom sodelovanja“. Resolucija Sveta sicer sledi splošnemu pristopu v sporočilu Komisije, hkrati pa preoblikuje cilje in nekatera področja delovanja, dodatno pojasnjuje metodologijo in sredstva ter dodaja posebne pobude na različnih področjih delovanja.

Splošni cilji za evropsko sodelovanje na področju mladine do leta 2018 so opredeljeni tako:

– ustvariti več priložnosti in enake možnosti za vse mlade v izobraževanju in na trgu dela ter

– spodbujati aktivno državljanstvo, socialno vključenost in solidarnost med vsemi mladimi.

Svet je preimenoval nekaj področij ukrepanja, oblikoval novo področje za kulturo in preoblikoval področje podjetništva in ustvarjalnosti tako, da je dodal podjetništvo zaposlovanju in ustvarjalnost kulturi. Glavna področja ukrepanja, kjer so potrebne pobude, so: izobraževanje in usposabljanje, zaposlovanje in podjetništvo, zdravje in dobro počutje, udeležba, prostovoljne dejavnosti, socialna vključenost, mladi po svetu ter ustvarjalnost in kultura.

Resolucija Sveta z dodanimi pobudami krepi določbe o mladih pri zaposlovanju in podjetništvu, o enakih možnostih, socialni koheziji, dobrem počutju in športu ter boju proti socialni izključenosti. Resolucija namreč predlaga uvedbo kratkoročnih ukrepov za mlade v načrtih držav članic za okrevanje. Svet dodaja tudi novo določbo o medijski pismenosti in o varovanju pred določenimi nevarnostmi v novih medijih in občutno razširja seznam pobud na področju Mladi po svetu.

Poleg tega je Svet pojasnil delovne metode, in sicer jih je oprl na delovna obdobja, za katera je treba določiti prednostne naloge, in natančno opisal instrumente za izvajanje: razvijanje znanja, vzajemno učenje, poročanje o napredku, širjenje rezultatov, spremljanje in strukturiran dialog.

Pripombe poročevalca

Poročevalec meni, da je oblikovanje strategije EU za mlade zelo pomembno. Ker je subsidiarnost eno od pravil na tem področju, je najpomembneje, da se razvijejo in učinkoviteje izvajajo obstoječa orodja. Glavni cilj obnovljene strategije za mlade bi zato moralo biti boljše izvajanje in posredovanje obstoječih orodij. Napredek se lahko doseže s spodbujanjem vlad k večjemu sodelovanju na področju mladih kljub razlikam v nacionalnih politikah o mladih. To je pogon, ki nas lahko pripelje do obetavne prihodnosti za Evropejce.

Glede na povedano poročevalec meni, da bi Evropski parlament, kot edina institucija EU, odgovorna evropskim državljanom, ki so jo demokratično izvolili, moral imeti več besede pri oblikovanju, izvajanju, spremljanju in ocenjevanju evropske strategije za mlade in bi moral oblikovati odločilno vlogo pri določanju ciljev odprte metode koordinacije. Poslanci Evropskega parlamenta bi prav tako lahko imeli glavno vlogo pri spodbujanju evropskih politik za mlade v državah članicah.

Poročevalec je v tem poročilu poskušal poudariti težave, s katerimi se mladi soočajo danes, ob upoštevanju dinamične narave teh težav in tudi možnosti, da se bodo v bližnji prihodnosti lahko pojavile v drugi obliki. Poročilo je poskusil sestaviti tako, da ne bi dopuščalo dvomov, na čem je poudarek pri prenovljeni strategiji za mlade, zato je zamenjal podnaslove in dodal nove.

Gospodarska kriza v veliki meri ogroža mlade in njihovo prihodnje blagostanje. Poleg tega bo prihodnost mladih močno zaznamovana s starajočim se prebivalstvom. Upoštevajoč različne oblike pritiskov na mlade in našo obveznost, da jim pomagamo z dobro izdelano strategijo, ter dejstvo, da politika za mlade sodi pod načelo subsidiarnosti in da države članice na tem področju sodelujejo prostovoljno, poročevalec meni, da je izjemno pomembno, da se izoblikuje nova strategija, ki bo presegla šibke točke stare in pripeljala do rezultatov. V zvezi s tem meni, da je Ahilova peta strategije za mlade v njeni izvedbi in v tem, da ni uspela prepričati držav članic, da kar najbolje izkoristijo sodelovanje na področju mladih. Ta težava izvira iz pomanjkanja jasno opredeljenih instrumentov in kazalnikov, ki učinkovito prispevajo k spremljanju in ocenjevanju dosežkov skupno določenih ciljev. Države članice so celo pokazale odpor do širjenja informacij o svojem napredku z objavljanjem poročil o napredku. Nova strategija mora premagati te ovire in ponuditi trajnostno rešitev.

Poročevalec je trdno prepričan, da bi uvedba ustreznih delovnih metod oz. delovnih obdobij v okviru evropskega sodelovanja, prednostne naloge in instrumenti za izvajanje ter določitev splošnega cilja na vsakem področju ukrepanja lahko pripomogli k reševanju obstoječih in prihodnjih izzivov, s katerimi se srečujejo mladi.

Prepričan je tudi, da oblikovanje politik za mlade ne more biti ločeno od oblikovanja programov EU. Programi EU za mlade morajo biti v skladu z izvajanjem politike za mlade in lahko prispevajo k doseganju zastavljenih ciljev, zato je bistveno, da se pozitivni učinki iz programov EU maksimizirajo v prid mladih.

Poročevalec meni, da je medsektorski pristop, ki ga je predlagala Komisija in ga je Svet sprejel v svoji resoluciji, korak v pravo smer. Strinja se, da je treba na vseh ravneh pri oblikovanju politik upoštevati interese mladih in prihodnjih generacij. Meni tudi, da bi lahko medsektorski pristop pripeljal do koristnih zaključkov glede uporabe programov EU na lokalni ravni in s tem prispeval k njihovi nadaljnji izboljšavi.

Priznava, da bi lahko glede področij ukrepanja, ki jih je predlagala Komisija in izboljšal Svet, govoril o vseh točkah. Vendar obravnava vsega ne bi zagotovila učinkovitosti strategije, morda bi jo celo ogrozila. Pomembno je, da se na prvem mestu zagotovi dobro izpeljana strategija, ki se spremlja in ocenjuje na področjih ukrepanja, ki sta jih predlagala Komisija in Svet. Takoj ko se ugotovi, da je eno področje učinkovito, se je treba premakniti na druga. Upoštevati je treba tudi, da se vsaka država članica sooča s posebnimi težavami, ki zahtevajo posebne ukrepe, da bi lahko napredovale v smeri skupno določenih ciljev. Zato poročevalec zagovarja oblikovanje širšega cilja za vsako področje delovanja, država članica pa naj pripravi pobude, ki najbolje ustrezajo oblikovanju učinkovite strategije.

Izobrazba in usposabljanje je področje, ki zahteva posebno pozornost, saj zadeva predvsem mlade. Zagotavljanje enakih možnosti za vse mlade ne glede na njihovo poreklo mora biti med glavnimi točkami politične agende. Potrebno je zagotoviti dovolj možnosti in spodbud za „drugo priložnost“ za mlade, ki so v zaostanku. Hkrati je treba mladim nuditi podporo, da bodo lahko premagali finančne težave in dokončali študij. Olajšati je treba tudi prehod s študija na delo.

Brezposelnost med mladimi je v odstotkih kar dvakrat višja kot v celotnem zaposlenem prebivalstvu. Razlike v udeležbi na trgu dela ostajajo. Poleg tega so mladi žrtve cele vrste oblik diskriminacije na trgu dela. Veliko mladih je previsoko kvalificiranih za delo, ki ga opravljajo. Ta neujemanje pomeni zapravljanje talentov. Oblikovati je treba ukrepe za usposabljanje, ki bi omogočili boljšo prilagojenost spretnosti in zahtev trga dela, hkrati pa obstaja nevarnost, da izobraževalni sistem postane pripravno skladišče brezposelne mladine. Mladim je treba pomagati, da z zaposlitvijo dosežejo samostojnost in neodvisnost.

Informacijske in izobraževalne kampanje o zdravstvenih in okoljskih vprašanjih ne bi smele biti usmerjene samo na mlade, ampak tudi na družine. Mladi bi morali uživati visoko raven varstva potrošnikov in zdravo naravno okolje. Zaščita pred odvisnostjo od drog in drugimi odvisnostmi je bistvena.

Mladi se morajo zavedati svojih odgovornosti ter različnih načinov udeležbe v družbi ter v predstavniški demokraciji. Morali bi imeti možnost uveljaviti svoje mnenje v oblikovanju politik. Zato so pomembne mladinske politične organizacije, nevladne organizacije in druge pobude za mlade, ki spodbujajo in krepijo udeležbo mladih na evropski, nacionalni in lokalni ravni. Vendar številni mladi še vedno ne poznajo možnosti, ki jih te ponujajo. Bolj se je treba posvetiti sporočanju, ki mora biti natančno usmerjeno na mlade z manj možnostmi, da bi spodbudili čim več različnih mladih, naj se sodelujejo v evropskih programih za mlade.

Ob upoštevanju zgoraj navedenega poročevalec poskuša na kratko poudariti najpomembnejše točke. Upa, da se bo glas Parlamenta slišal in da se bo pri evropski strategiji za mlade naredil korak naprej s pomočjo usklajenega sodelovanja med Svetom, Komisijo, državami članicami, mladinskimi organizacijami in drugimi nevladnimi organizacijami, da bi delovali v interesu evropske mladine, ki je dragocen vir za prihodnost evropskega kontinenta, ki ga ne smemo zapraviti.

To poročilo predstavlja dodaten korak v nenehnem prizadevanju, ki je naša odgovornost, odgovornost do prihodnjih generacij, ki se ne konča.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	23.3.2010
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	31 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Maria Badia i Cutchet, Malika Benarab-Attou, Lothar Bisky, Piotr Borys, Santiago Fisas Ayxela, Mary Honeyball, Cătălin Sorin Ivan, Petra Kammerevert, Morten Løkkegaard, Emma McClarkin, Marek Henryk Migalski, Katarína Neveďalová, Doris Pack, Chrysoula Paliadeli, Marie-Thérèse Sanchez-Schmid, Marietje Schaake, Pál Schmitt, Marco Scurria, Timo Soini, Emil Stoyanov, Hannu Takkula, László Tőkés, Marie-Christine Vergiat, Sabine Verheyen, Milan Zver
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Ivo Belet, Rita Borsellino, Nadja Hirsch, Oriol Junqueras Vies, Iosif Matula, Georgios Papanikolaou, Mitro Repo, Róża Gräfin Von Thun Und Hohenstein