Postopek : 2009/2095(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0114/2010

Predložena besedila :

A7-0114/2010

Razprave :

PV 19/04/2010 - 20
CRE 19/04/2010 - 20

Glasovanja :

PV 05/05/2010 - 13.38
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2010)0128

POROČILO     
PDF 181kWORD 118k
30.3.2010
PE 431.002v02-00 A7-0114/2010

o strateških ciljih in priporočilih za pomorsko prometno politiko EU do leta 2018

(2009/2095(INI))

Odbor za promet in turizem

Poročevalec: Datum predložitve

PRED. SPREM.
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o strateških ciljih in priporočilih za pomorsko prometno politiko EU do leta 2018

(2009/2095(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 21. januarja 2009 o strateških ciljih in priporočilih za pomorsko prometno politiko EU do leta 2018“ (COM(2009)0008) (v nadaljevanju: sporočilo o pomorski prometni politiki EU do leta 2018),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. oktobra 2007 o celostni pomorski politiki za Evropsko unijo (COM(2007)0575),

–   ob upoštevanju člena 48 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A7–0114/2010),

A. ker evropski lastniki ladij pomembno prispevajo k evropskemu gospodarstvu, vendar morajo biti konkurenčni v globalnem okolju,

B.  ker so strukturni in celoviti ukrepi za zaščito in razvoj uspešnega pomorskega sektorja v Evropi pomembni in bi morali okrepiti konkurenčnost v pomorskem prometu in sorodnih sektorjih ter biti skladni z zahtevami trajnostnega razvoja in poštene konkurence,

C. ker je treba mlade nujno navdušiti za pomorske poklice in jih zadržati na tem področju in ker je treba raven izobraževanja na področju pomorstva v Evropi s prihodnjim pregledom Mednarodne konvencije o standardih za usposabljanje, izdajanje spričeval in ladijsko stražarjenje pomorščakov (konvencija STCW) izboljšati,

D. ker so podnebne spremembe največji izziv 21. stoletja za vsa področja evropske politike,

E.  ker je pomorski promet okolju razmeroma prijazna vrsta prometa z veliko potenciala, da postane še čistejši, in ker mora sodelovati pri prizadevanjih za boj proti podnebnim spremembam tako, da postopoma znižuje ogljikov odtis ladij in pristaniških infrastruktur,

F.  ker je varnost najpomembnejši pogoj za pristaniška podjetja, lastnike ladij in osebje na kopnem in morju; ker morajo varnostni ukrepi upoštevati zaščito obalnega in morskega okolja ter delovne razmere v pristaniščih in na plovilih,

G. ker v Adenskem zalivu, pred obalo Somalije in v mednarodnih vodah še naprej prihaja do kriminalnih napadov na evropske ribiške, trgovske in potniške ladje,

H. ker ima evropska pomorska industrija vodilno vlogo v svetu, ki jo mora ohraniti na dolgi rok, to pa je mogoče doseči samo z inovativnostjo,

I.   ker je treba odločitve sprejemati na ustrezni upravni ravni, tj. na svetovni ravni, kadarkoli je to mogoče, in na evropski ravni, kadarkoli je to potrebno,

Splošno

1.  pozdravlja sporočilo o pomorski prometni politiki do leta 2018;

2.  poudarja, da je sektor pomorskega prometa izjemno pomemben za evropsko gospodarstvo, saj prevaža potnike, surovine, blago in energetske proizvode in je tudi jedro širšega spektra pomorskih dejavnosti, kot so pomorska industrija, logistika, raziskave, turizem, ribolov in ribogojstvo ter izobraževanje;

3.  poudarja, da bi morala pomorska politika EU upoštevati, da se sektor pomorskega prometa s konkurenco ne srečuje samo znotraj Unije, ampak predvsem na svetovni ravni; poudarja tudi pomen pomorskega prometa kot jedra širšega spektra prometnih dejavnosti na ravni EU in zunaj nje;

4.  želi, da bi se pomorske politike Evropske unije odslej oblikovale na ravni „enotnega evropskega morja“ in zato poziva Komisijo, naj razvije evropsko pomorsko prometno politiko za skupni morski prostor;

Trg

5.  odločno poziva Komisijo, naj se še naprej bojuje proti zlorabam zastav ugodnosti;

6.  zato poziva države članice, naj spodbujajo uporabo lastne zastave in podprejo svoje pomorske grozde na kopnem, na primer z davčnimi ugodnostmi, kot je obdavčitev tonaže za plovila, ter davčnimi ugodnosti za pomorščake in ladjarje;

7.  meni, da morajo tudi za pomorski sektor, tako kot za vsak drug gospodarski sektor, načeloma veljati predpisi o državni pomoči, da pa se lahko državna pomoč izjemoma odobri v posebnih primerih, če se dodeli začasno ter na jasen in pregleden način;

8.  meni, da je treba usmeritve Unije o državni pomoči za pomorski promet (ki se iztečejo leta 2011) ohraniti in podaljšati, saj so pomembno prispevale k ohranjanju mednarodne konkurenčnosti evropskega pomorskega prometa in njegovi sposobnosti uspešnega soočanja s pogosto nelojalno konkurenco iz tretjih držav ter ohranitvi vodilnega položaja na mednarodni ravni, kar je posledično prispevalo k podpori gospodarstvu držav članic;

9.  poziva Komisijo, naj predloži za leto 2010 napovedana nova pravila za državno pomoč za pomorski promet, ter meni, da mora Komisija čim prej predložiti smernice za državno pomoč morskim pristaniščem;

10. v zvezi s tem poudarja, da je treba državno pomoč nameniti samo evropskim pomorskim panogam, ki so zavezane spoštovanju socialnih standardov, spodbujanju delovnih mest in izobraževanju osebja v Evropi, ter za zagotovitev svetovne konkurenčnosti evropskega pomorskega prometa;

11. poziva države članice, naj čim prej podpišejo, ratificirajo in pričnejo izvajati konvencijo ZN o pogodbah za mednarodni prevoz blaga, ki v celoti ali delno poteka po morju, znano tudi kot „rotterdamska pravila“, ki določajo nov sistem odgovornosti v pomorstvu;

12. poziva Komisijo, naj pri prihodnji spremembi smernic Unije za izgradnjo vseevropskega prometnega omrežja več pozornosti kot doslej nameni pomorskemu prometu in njegovim kopenskim strukturam, še zlasti multimodalnih povezavah evropskih morskih pristanišč z notranjostjo;

13. pozdravlja predlog direktive o formalnostih poročanja za ladje, ki priplujejo v pristanišča držav članic Unije ali izplujejo iz njih, ki ga je predložila Komisija (COM(2009)0011), da se poenostavijo, zmanjšajo in odpravijo upravni postopki za evropski pomorski promet na kratke razdalje; poziva Komisijo, da še naprej spodbuja pomorski promet na kratke razdalje in s tem bistveno poveča zmogljivost pomorskega prometa v Uniji;

Družbeni vidiki

14. pozdravlja pobude držav članic in Komisije za približevanje pomorskih poklicev mladim državljanom EU; poudarja, da je treba vzpostaviti program vseživljenjskega usposabljanja in ukrepov za poklicno prekvalifikacijo pomorščakov in kopenskega osebja na vseh ravneh, da bi okrepili strokovne kvalifikacije in usposobljenost delovne sile; prav tako priporoča, da bi se v šolah posredovalo več informacij o tem sektorju in zagotovilo več mest za pripravnike;

15. poziva države članice, naj v okviru mednarodnih konvencij, kot sta konvencija STCW in Konvencija o pomorskih delovnih standardih Mednarodne organizacije dela iz leta 2006, izboljšajo in okrepijo obstoječe izobraževalne programe, da bi še povečali kakovost pomorskih šol;

16. poudarja, da morajo pomorščaki iz tretjih držav izpolnjevati zahteve po ustrezni izobrazbi v skladu s Konvencijo STCW, in lastnike ladij ter nacionalne inšpektorate poziva, naj to zagotavljajo in izvajajo, po potrebi ob pomoči Evropske agencije za pomorsko varnost (EMSA); ponavlja svojo zahtevo, naj države članice čim prej ratificirajo Konvencijo o delovnih standardih v pomorstvu Mednarodne organizacije dela iz leta 2006 in naj se čim prej sprejme predlog Komisije, ki temelji na sporazumu za to industrijo, zato da se v evropsko zakonodajo vključijo ključni elementi te konvencije;

17. poziva države članice, naj spodbujajo zaposlitev pomorščakov v svojih lastnih flotah in naj vzpostavijo ustrezne zmogljivosti, da bi preprečili selitve pomorščakov iz Evropske unije;

18. pozdravlja predlog Komisije državam članicam, naj spodbujajo sodelovanje med evropskimi pomorskimi ustanovami, ter države članice spodbuja, naj uskladijo svoje učne načrte in sisteme usposabljanja ter tako spodbujajo in razvijajo visoko stopnjo izobrazbe in usposobljenosti pomorščakov v Evropski uniji;

19. poudarja, da so socialna razsežnost in delovne razmere pomorščakov iz EU tesno povezane s konkurenčnostjo evropske flote ter da je treba olajšati mobilnost delovne sile v pomorstvu po Evropi in zagotoviti polno delujoč notranji trg brez ovir ter neupravičenih omejitev pri zagotavljanju storitev;

20. spodbuja izmenjavo dobrih praks v zvezi s pogoji zaposlovanja in socialnimi standardi ter izboljšanje življenjskih razmer na ladjah, zlasti z razvojem informacijskih in komunikacijskih tehnologij, z lažjim dostopom do zdravstvenih storitev in s krepitvijo varnostnih standardov ter usposabljanjem, s čimer bi se odzvali na tveganja, povezana s pomorskimi poklici;

21. poudarja, da morajo biti inšpekcijski pregledi natančno opredeljeni in utemeljeni z oceno tveganja ter da ne smejo ustvarjati pretiranega pritiska na panogo, kar zadeva predpise;

22. pričakuje, da se bo preučilo, kako bi lahko tehnološki razvoj nadomestil vse manjšo razpoložljivost pomorščakov, vendar svari pred prenaglim uvajanjem nepreizkušene tehnologije;

23. poziva pristaniške oblasti, naj izboljšajo zmogljivosti za pomorščake na ladjah, zasidranih v sidriščih, vključno s prevoznimi sredstvi za prevoz z ladij na kopno in nazaj;

Okolje

24. ugotavlja, da je treba doseči znaten napredek pri zmanjšanju izpustov žveplovih oksidov, dušikovih oksidov, delcev (PM10) in CO2 in da je to v okviru ciljev Evropske unije glede podnebnih sprememb nujno; poudarja, da pomorski sektor lahko prispeva k boju proti škodljivim emisijam in podnebnim spremembam ter da bodo javne in zasebne naložbe v raziskave in razvoj s tega vidika posebej zanimive;

25. poudarja, da se je treba v okviru Mednarodne pomorske organizacije (IMO) hitro dogovoriti o zmanjšanju emisij ter te dogovore izvajati kot obvezujoče, saj bi s tem omejili razlike v konkurenčnih pogojih, kar pa nikakor ne sme preprečiti Evropski uniji, da bi sprejela pobude za zmanjšanja v flotah držav članic, s katerimi bi spodbudila tudi ostale kontinente, da postanejo konkurenčni na tem področju; obenem opozarja na velike razlike med pomorskim prometom na kratke in dolge razdalje, ki jih je treba upoštevati pri sporazumih v okviru IMO;

26. poziva države članice, naj – v sodelovanju s sosednjimi državami, kjer je to mogoče – večkrat uporabijo možnost določitve območij nadzora nad emisijami, zlasti za dušikove okside; poudarja, da ureditev nadaljnjih pomorskih območij nadzora nad emisijami ne sme povzročiti izkrivljanja konkurence znotraj Evrope;

27. podpira ukrepe za prerazporeditev prometa na pomorske poti, da bi tako razbremenili glavne ceste; poziva Unijo in države članice, naj postavijo logistične platforme v pristaniščih, ki so nujne za razvoj intermodalnosti in krepitev ozemeljske kohezije; poudarja, da mednarodni predpisi in predpisi EU ne smejo ovirati s tem povezanih prizadevanj nacionalnih organov oblasti; pričakuje, da bo v okviru Unije za Sredozemlje hitro vzpostavljeno obsežno omrežje pomorskih avtocest, s čimer bi zmanjšali onesnaževanje in razbremenili kopenske poti;

28. načeloma pozdravlja spremembo Priloge VI h konvenciji MARPOL v zvezi z zmanjšanjem emisij žveplovih oksidov in dušikovih oksidov ladij, ki jo je oktobra 2008 sprejela IMO; vendar izraža skrb, da bi lahko prišlo do preusmeritve prevoza s pomorskih plovnih poti na kratke razdalje na cestni promet zaradi mejne vrednosti svinca 0,1 %, predvidene od leta 2015, na območjih nadzora emisij svinca v Severnem in Baltskem morju; zato poziva Komisijo, naj Parlamentu čim prej, vendar najpozneje do konca leta 2010, predloži oceno učinka;

29. meni, da morajo vse vrste prevoza, vključno s pomorskim, postopoma internalizirati svoje zunanje stroške; meni, da bo z uvedbo tega načela mogoče zbrati sredstva, ki jih bo mogoče porabiti predvsem za inovacije;

30. poziva Komisijo in države članice, naj razvijajo alternativne instrumente, kot je uvedba pristojbine na gorivo v tanku, ki bo po možnosti odvisna od kakovosti in sprejemljivosti goriva za okolje, ali koncept „zelenih pristanišč“, kjer se čistejša plovila odpravijo hitreje in/ali plačajo nižje pristaniške pristojbine,

31. poziva države članice, naj znotraj IMO določijo in izvajajo ustrezne ter splošno veljavne okoljske standarde;

32. v zvezi s tem opozarja na preboj v tehnologiji plovbe po celinskih vodah, s katero je bilo mogoče znatno zmanjšati izpuste obstoječih ladij, in na možnost uporabe utekočinjenega zemeljskega plina kot goriva; poziva Komisijo, naj preuči možnost uporabe tovrstnih tehnologij tudi pri morskih plovilih in kako bi lahko pospešili njihovo uporabo;

33. obžaluje, da na københavnskem vrhu o podnebnih spremembah ni bilo mogoče doseči nobenega sklepa glede zmanjšanja emisij morskih plovil, vendar poudarja, da se morajo nadaljevati intenzivna prizadevanja v pokjotskem procesu in v IMO, da bi dosegli dogovor o svetovnih ukrepih za zmanjšanje teh izpustov; poziva države članice, naj zagotovijo, da se Mednarodni pomorski organizaciji pri naslednjih pogajanjih o podnebju na svetovni ravni podeli mandat z izmerljivimi ciljnimi količinami glede zmanjševanja emisij v pomorskem prometu;

34. poziva Evropsko unijo, naj na mednarodni ravni prevzame vodenje tega procesa, zlasti v okviru IMO, da se zmanjšajo emisije pomorskega sektorja;

35. poudarja, da so pomembne interoperabilne tehnične zmogljivosti za oskrbovanje ladij v pristaniščih z električno energijo s kopnega, s čimer je mogoče znatno zmanjšati onesnaženost; poziva Komisijo, naj preveri, v katerih morskih pristaniščih bi bilo mogoče učinkovito uporabljati te ukrepe;

36. vztraja, da mora Komisija v svoji raziskovalni in razvojni politiki na področju oskrbovanja ladij dati prednost inovacijam na področju obnovljivih virov energije, kot sta sončna in vetrna energija;

37. poziva Komisijo, naj preuči vse možnosti za zmanjšanje in preprečevanje onesnaževanja, ki ga omogočajo pametne tehnologije v prevoznih sektorjih, zlasti v okviru programa Galileo;

38. poudarja, da je treba spodbujati pristaniške in carinske postopke brez papirne dokumentacije in s tem poenostaviti sodelovanje med različnimi ponudniki storitev in potrošniki z uporabo inteligentnih transportnih sistemov in omrežij, kot sta SafeSeaNet in e-carina, s katerimi bi pospešili pristaniške postopke in zmanjšali onesnaževanje;

Varnost

39. pozdravlja sprejetje svežnja o pomorski varnosti in poziva države članice, naj ga čim prej pričnejo izvajati;

40. se zavzema za strožji nadzor pri gradnji plovil, vključno s kakovostjo uporabljenega jekla, njihovem snovanju in vzdrževanju, kakor je med drugim določeno v spremenjeni zakonodaji o klasifikacijskih zavodih;

41. podpira spremembo usmeritve v pariškem memorandumu o soglasju glede nadzora, ki ga opravlja inšpekcija za varnost plovbe, kar pomeni zamenjavo rednih inšpekcijskih pregledov s pregledi na podlagi ocenjenega tveganja, tako da se bodo učinkovito obravnavala ravno tista plovila, pri katerih se kaže veliko pomanjkljivosti;

42. poziva države članice in lastnike ladij, naj si prizadevajo za čim višji položaj na belem seznamu pariškega memoranduma o soglasju; poziva zlasti Slovaško, naj se na tem področju še dodatno potrudi;

43. poziva nacionalne inšpektorate in druge nacionalne organe, naj tesneje sodelujejo pri izmenjavi podatkov o plovilih in njihovem tovoru, da se bo zmanjšal pritisk, kar zadeva predpise, hkrati pa povečala učinkovitost inšpekcijskega nadzora; poziva k takojšnji vzpostavitvi celovitega sistema upravljanja informacij z uporabo in krepitvijo obstoječih virov, predvsem SafeSeaNet; zahteva, da Komisija čim prej vzpostavi sistem čezmejnega in medsektorskega nadzora na celotnem ozemlju Unije;

44. se zaveda nevarnosti piratov na odprtem morju, zlasti na območju Afriškega roga in ob obali Somalije, in vse lastnike ladij poziva, naj sodelujejo z vladnimi pobudami, ki jih lahko zaščitijo pred piratstvom, po zgledu prve uspešne pomorske operacije EU Atalante; poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo sodelovanje tako med sabo kot na ravni Združenih narodov ter tako zaščitijo pomorščake, ribiče, potnike in flote;

45. ugotavlja, da celovit pristop k boju proti piratom ni omejen zgolj na mednarodne morske sile, temveč mora biti del celovitega načrta, katerega namen je spodbujati mir in razvoj na zadevnem območju; se hkrati zaveda, da morajo plovila v celoti in natančno izvajati ukrepe za samozaščito, ki so jih sprejele organizacije za pomorski promet, prek dobrih praks upravljanja, ki jih je potrdila IMO;

Razno

46. poudarja, da je pomorstvo svetovna panoga in da bi se morali sporazumi sprejemati na svetovni ravni; meni, da je IMO najboljši okvir za to; poziva države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja in čim prej ratificirajo ter izvajajo tiste konvencije te organizacije, ki so jih podpisale;

47. poleg tega v celoti priznava vlogo Evropske unije pri prenosu mednarodnih predpisov v zakonodajo EU ter na primer Evropske agencije za pomorsko varnost pri izvajanju in podpiranju pomorske politike;

48. poudarja, da je treba pospešiti modernizacijo in krepitev zmogljivosti pristaniških infrastruktur v pričakovanju povečanega obsega blaga, ki se prevaža po morju; opozarja, da bodo za to potrebne obsežne naložbe, ki morajo biti skladne s pravili preglednega in poštenega financiranja, da bi tako zagotovili pošteno konkurenco med evropskimi pristanišči; poziva Komisijo, naj poskrbi, da bo regulativni okvir skladen v tem pogledu;

49. poziva Komisijo, naj sporočilo o pomorski prometni politiki do leta 2018 in to resolucijo uporabi kot podlago za prihodnjo belo knjigo o prometu;

50. poziva k izvajanju politike, ki si bo prizadevala za povezovanje pristanišč z notranjostjo (suha pristanišča in logistične platforme) na območjih z veliko prometno obremenitvijo, in k vključitvi te politike tudi v pregled vseevropskega prometnega omrežja;

51. poudarja gospodarski in strateški pomen ladjedelništva, ki razpolaga z novo tehnologijo za ladje in jo uporablja ter ohranja nujno potrebno evropsko znanje in izkušnje za novo generacijo ladij; zahteva, da se sprejmejo ukrepi v podporo inovacijam, raziskavam, razvoju in usposabljanju, s katerimi bi ladjedelništvo v Evropi postalo konkurenčno in inovativno;

52. poziva, naj projekti posodabljanja in širjenja pristanišč obvezno vključujejo opremljanje potniških terminalov in novih potniških plovil z napravami za pomoč osebam z zmanjšano gibljivostjo;

53. pozdravlja pobudo za izvedbo kampanje o kakovosti in najboljših praksah ponudnikov potniških prevozov in križarskih potovanj, kar zadeva pravice potnikov;

54. poziva Komisijo, naj pri tekočem pregledu vseevropskega prometnega omrežja upošteva priporočila o politiki pomorskega prometa v EU do leta 2018, zlasti kar zadeva resnično vključitev pomorskih avtocest in rečnega prometa ter vključitev omrežja pristanišč v evropskem interesu kot osrednjega dela povezave;

55. poziva Komisijo, naj izdela primerljivo strategijo za celinsko plovbo in jo uskladi s to strategijo, da spodbudi optimalizirano prometno verigo, ki bo povezovala pomorski prevoz tovora in prevoz po celinskih plovnih poteh;

56. poziva Komisijo, naj čim prej predloži obljubljeni načrt s vsemi potrebnimi podrobnostmi, ki bo dopolnil njeno sporočilo dopolnil;

57. naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.


OBRAZLOŽITEV

Ozadje predloga

Sporočilo Komisije „o strateških ciljih in priporočilih za pomorsko prometno politiko EU do leta 2018“ je nadaljevanje sporočil Komisije z naslovom „Naj Evropa ostane v gibanju - trajnostna mobilnost za našo celino“ in „Celostna pomorska politika za EU“ (modra knjiga) ter delno temelji na neodvisnih mnenjih, raziskavah in dialogu s predstavniki industrije ter odzivu Parlamenta na modro knjigo.

Povzetek predloga Komisije

Sporočilo Komisije zajema širok spekter tem, povezanih z evropsko pomorsko prometno politiko. Hkrati pa značaj besedila ni izrazito zavezujoč in vsem akterjem v pomorskem prometu omogoča širok manevrski prostor ter pobudo za uresničitev strateških ciljev in priporočil.

Sporočilo v kratkem zajema šest tem:

1.  Pomen in konkurenčnost evropskega pomorskega prometa na svetovnem trgu: Evropski pomorski sektor je dejaven na svetovnem trgu, kjer igra zelo pomembno vlogo: v evropski lasti je 41 % celotnega svetovnega ladjevja. Vendar pa je konkurenčni položaj evropske flote pod čedalje večjim pritiskom zaradi povečanja in izboljšanja državne pomoči pomorskemu prometu v tretjih državah. Zaradi tega Komisija podpira oblikovanje pravičnih pogojev pomorskega trgovanja v STO ter ohranjanje in izboljšanje obstoječega okvira EU za obdavčitev tonaže, obdavčitev dohodkov in državno pomoč.

2.  Zaposlovanje v pomorskem sektorju: Pomorski sektor v Evropi se srečuje z vedno večjim primanjkljajem usposobljenih kadrov. Zaradi tega se izgublja veliko strokovnosti in ustreznega znanja, kar pa ne koristi konkurenčnemu položaju evropskega pomorskega prometa. Komisija zato predlaga spodbujanje pomorstva z boljšim obveščanjem mladih in boljšimi poklicnimi možnostmi. Treba bi bilo zmanjšati tudi upravno breme ter izboljšati delovne in zaposlitvene pogoje.

3.  Kakovost evropskega pomorstva: v preteklih letih so evropske pomorski in nadzorni organi prispevali k varnejšemu in čistejšemu pomorskemu prometu. Vendar je potrebno doseči še več: sektor bi moral več prispevati k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov. Da bi zavarovala konkurenčni položaj Evrope, si bo Komisija v okviru IMO prizadevala za razvoj standardov za izpuste. Zlasti pomembno je, da se zmanjšajo izpusti žveplovih in dušikovih oksidov, preučiti pa bi bilo treba, katera morska območja v Evropi bi se lahko določila za območja, na katerih se nadzorujejo izpusti. Poleg tega bo ob pričakovanem povečanju števila plovil, ki so hkrati tudi vedno večja, postala veliko pomembnejša tudi varnost. Komisija bo zato zagotovila hitro in pravilno izvajanje tretjega svežnja o pomorski varnosti in si je zadala za enega izmed ciljev, da bo do konca leta 2012 uvrstila vse države članice EU na „beli seznam“ pariškega memoranduma o soglasju glede nadzora, ki ga opravlja inšpekcija za varnost plovbe (pariški memorandum o soglasju). Poleg tega je postala varnost pomorskega prometa zaradi neprestanih terorističnih groženj prednostna naloga. Komisija predlaga odločen odziv na piratstvo in okrepljeno zaščito članov posadk, med drugim tudi z uvedbo sistemov zgodnjega opozarjanja.

4.  Mednarodno sodelovanje: ker mora evropski pomorski sektor delovati na svetovnem trgu, se je Evropska unija dolgo zavzemala za podporo dela mednarodnih organizacij, kot so UNCLOS(1), STO in IMO. Komisija želi, da bi države članice zlasti v okviru IMO okrepile priznavanje in prepoznavnost EU s tem, ko bi formalizirale njen koordinacijski mehanizem in ji zagotovile uradni status opazovalke v tej organizaciji. Poleg tega Komisija predlaga zlasti hitro ratifikacijo konvencij IMO na svetovni ravni in vzpostavitev sistema, po katerem bi vse države zastave in obalne države dejansko izvajale mednarodno sprejeta pravila.

5.  Evropski pomorski promet kot del evropskega gospodarstva in gonilna sila gospodarske integracije: pričakuje se, da se bo pomorski promet v državah članicah povečal s 3,8 milijarde ton v letu 2006 na 5,3 milijarde ton v letu 2018. To pomeni, da je treba evropsko infrastrukturo in pristaniške zmogljivosti v naslednjih desetih letih pripraviti na to zvišanje. V vsakem primeru se bo morala storilnost pristanišč znatno povečati. EU bi morala k temu prispevati z oblikovanjem „Evropskega prostora za pomorski promet brez meja“ in krepitvijo svoje strategije „pomorskih avtocest“. Prav tako je treba zmanjšati upravno breme in ustvariti ustrezne pogoje za privabljanje naložb v pristaniški sektor. Komisija bo oblikovala tudi smernice za uporabo okoljske zakonodaje EU pri razvoju pristanišč. Poleg tega se bosta projekta „vseevropskega prometnega omrežja“ in Marco Polo uporabila kot odgovor na rast pomorskega prometa in hkrati za omogočanje njegove trajnosti.

6.  Evropa kot vodilna sila v svetu v raziskavah in inovacijah v pomorstvu: Evropa je trenutno vodilna svetovna sila v raziskavah in inovacijah v pomorstvu. Ta položaj je treba ohraniti, saj odpira priložnosti za rast in učinkovitost evropske industrije (zlasti pomorskega prometa). Zlasti kar zadeva sprejemljivost za okolje, obstaja veliko priložnosti in prednosti, saj postaja „ozelenitev“ industrije vedno bolj konkurenčna prednost. Evropska unija si mora zato še naprej prizadevati za izboljšanje varnosti plovil in njihovo sprejemljivost za okolje. Iz tega izhajajoča trajnostna mobilnost naj bi prispevala k večji učinkovitosti celotne prometne verige.

Povzetek mnenja poročevalca

Poročevalec sporočilu Komisije naklonjen. Ker dokument obravnava številne teme, se v svojem poročilu osredotoča na nekaj prednostnih točk.

Poročevalec zlasti meni, da ne moremo dovolj poudariti, kako pomemben je pomorski sektor. Evropski pomorski sektor jasno in občutno prispeva k notranjemu gospodarstvu Unije in evropskemu prometnemu sistemu, zato je treba njegove interese pri oblikovanju splošne evropske prometne politike prednostno upoštevati. Zavedati se je treba, da evropski pomorski sektor večinoma deluje in se srečuje s konkurenco na svetovnem trgu.

Upoštevanje svetovnega trga pomeni, da je za pomorski promet potrebna politika po meri. Ne smemo podcenjevati nevarnosti zamenjave zastave, ki ima lahko škodljive posledice za okolje, kakovost ladijskega prometa in pomorske grozde. Zato poročevalec meni, da morajo države članice narediti vse, kar je v njihovi moči, da bi spodbudile (obstoječo) uporabo svojih zastav, na primer z olajšavami pri obdavčenju tonaže ter davčnimi ugodnosti za pomorščake in ladjarje. Z veseljem pričakuje nova pravila o državni pomoči, ki jih je obljubila Komisija. Komisijo poziva, naj jih predloži v letu 2010.

Poročevalec v zvezi z zaposlitvijo in delovnimi pogoji meni, da bi morali pomorski poklici postati privlačnejši za mlade državljane EU. Zlasti če se bo pomorski promet povečal, kot gre pričakovati, bo povpraševanje po članih posadke naraslo. Zato je bistveno, da se mladi vseh starosti obvešča o tem sektorju. Poleg tega je treba predstaviti privlačne obete za kariero pomorščaka na morju in na celini. Hkrati je treba omogočiti, da lahko lastniki ladij za svoje prevozniške dejavnosti najemajo državljane tretjih držav, je pa seveda pomembno, da ti zaposleni ustrezno izpolnjujejo zahteve po izobrazbi in poklicni usposobljenosti. Poročevalec tudi meni, da je treba zakonodajo Mednarodne organizacije dela podpreti, ratificirati in ustrezno izvajati po vsem svetu, da bi bili pogoji vseh pomorcev na aktualni ravni.

Sektor pomorskega prometa se sooča s pomembnimi izzivi na področju okolja. Glavna naloga je spodbujati okoljsko sprejemljivost morskega ladjevja, prav tako pa je treba zmanjšati izpuste SOx, NOx, delcev (PM10) in CO2. Da se prepreči tveganje menjave zastav z zastavami neudeleženih držav je zelo pomembno, da se ustrezni sporazumi sprejemajo na svetovni ravni. Poročevalec zagovarja razvoj območij nadzora izpustov v evropskih vodah. Zato poziva države članice, naj po možnosti s sosednjimi državami določijo taka območja, zlasti zaradi omejitve izpustov NOx. Komisija in države članice morajo tudi izoblikovati alternativne ukrepe za izboljšanje okoljske sprejemljivosti, ki lahko zajemajo pristojbine na gorivo v tanku, odvisne od kakovosti in sprejemljivosti goriva za okolje, ali koncept „zelenih pristanišč“. Po takšnem sistemu nagrad in kazni bodo čistejša plovila v pristaniščih hitreje odpravljena in/ali bodo plačevala nižje pristaniške pristojbine. Poročevalec si tudi veliko obeta od tehnološkega razvoja morskih ladij. V zadnjih letih so plovila na celinskih plovnih poteh z razvojem novih goriv in boljših motorjev dosegla velik napredek v okoljske sprejemljivosti. Komisija bi morala preučiti, ali se lahko te tehnološke pridobitve uporabijo tudi v pomorskemu prometu. Prav tako meni, da je treba vzpostaviti zmogljivosti za dobavo električne energije v pristaniščih, da bi se zmanjšali izpusti v njih.

Poročevalec izraža svoje zanimanje za praktične podrobnosti na področju varnosti v tretjem svežnju o pomorski varnosti, zato poziva države članice, naj ta sveženj hitro in pravilno izvajajo. Poročevalec se prav tako strinja s sklepom pariškega memoranduma o soglasju glede prehoda na preglede na podlagi ocenjenega tveganja. To bi preprečilo nepotrebne preglede, povečalo učinkovitost nadzora in zmanjšalo birokratske postopke za tiste, ki se pregledujejo. Na koncu bi poročevalec v zvezi s temo varnosti, ki je s tem tesno povezana , želel izraziti svojo brezpogojno podporo misiji Atalanta, ki varuje pomorski promet pred piratskimi napadi v bližini Afriškega roga. Lastniki ladij bi poleg tega morali sprejeti varnostne ukrepe, ki jih proti piratstvu ponujajo Atalanta in drugi mednarodni organi za sodelovanje. Čim prej je treba urediti vse potrebno za ustrezno sojenje ujetim piratom. Težko je sprejeti dejstvo, da se ujete pirate zdaj včasih spet izpušča, ker jim ni mogoče nikjer soditi.

Ker pomorski promet deluje na svetovnem trgu, ima IMO primarno zakonodajno odgovornost. Evropska unija mora v tej organizaciji prevzeti proaktivno vlogo, da zagotovi oblikovanje in ratifikacijo novih pravil. EU ima seveda tudi pomembno vlogo pri prenosu pravil te organizacije v pravni red Unije in pri njihovem izvajanju. Zlasti na stopnji izvajanja pa bi morala igrati pomembno vlogo Evropska agencija za pomorsko varnost. Države članice bi morale izvajati inšpekcijske preglede in nadzor v skladu s pariškim memorandumom o soglasju. Poročevalec tudi z zanimanjem pričakuje načrt za pomorsko politiko do leta 2018, katerega predložitev je napovedala Komisija.

(1)

               Konvencija Združenih narodov o mednarodnem pomorskem pravu.


IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

23.3.2010

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

34

1

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Magdalena Alvarez, Inés Ayala Sender, Georges Bach, Izaskun Bilbao Barandica, Michael Cramer, Christine De Veyrac, Saïd El Khadraoui, Ismail Ertug, Carlo Fidanza, Knut Fleckenstein, Jacqueline Foster, Mathieu Grosch, Georgios Koumoutsakos, Werner Kuhn, Marian-Jean Marinescu, Gesine Meissner, Hella Ranner, Vilja Savisaar, Olga Sehnalová, Brian Simpson, Dirk Sterckx, Silvia-Adriana Ţicău, Georgios Toussas, Giommaria Uggias, Thomas Ulmer, Peter van Dalen, Dominique Vlasto, Artur Zasada, Roberts Zīle

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Zigmantas Balčytis, Philip Bradbourn, Isabelle Durant, Tanja Fajon, Ádám Kósa, Dominique Riquet, Laurence J.A.J. Stassen, Sabine Wils, Janusz Władysław Zemke

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov