PRIPOROČILO ZA DRUGO OBRAVNAVO o stališču Sveta iz prve obravnave z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o navajanju porabe energije in drugih virov izdelkov, ki vplivajo na rabo energije, s pomočjo nalepk in standardiziranih podatkov o izdelku (prenovitev)

29.4.2010 - (05247/1/2010 – C7‑0094/2010 – 2008/0222(COD)) - ***II

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
Pripravljavka priporočila: Ani Podemata (Anni Podimata)

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o stališču Sveta iz prve obravnave z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta   o navajanju porabe energije in drugih virov izdelkov, ki vplivajo na rabo energije, s pomočjo nalepk in standardiziranih podatkov o izdelku (prenovitev)

(05247/1//2010 – C7‑0094/2010 – 2008/0222(COD))

(Redni zakonodajni postopek: druga obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju stališča Sveta iz prve obravnave (05247/1/2010 – C7-0094/2010),

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0778),

–   ob upoštevanju člena 251(2) in člena 95 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0412/2008),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom „Posledice začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe za še nedokončane medinstitucionalne postopke odločanja“ (KOM(2009)0665),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu „Dodatek h KOM(2009) 665 konč.“ (KOM(2010)0147),

–   ob upoštevanju členov 294(7) in 194(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–   ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

–   ob upoštevanju svojega stališča v prvi obravnavi[1],

–   ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[2],

–   po posvetovanju z Odborom regij,

–   ob upoštevanju členov 72 in 37 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju priporočila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko za drugo obravnavo (A7-0128/2010),

1.  odobri stališče Sveta;

2.  ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s stališčem Sveta;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše akt na podlagi člena 297(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

4.  naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj po tem, ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše pravni akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj to stališče posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

• [1]  Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0345.
• [2]  UL C 228, 22.9.2009, str. 90.

OBRAZLOŽITEV

Evropska komisija je 17. novembra 2008 Svetu in Evropskemu parlamentu na podlagi člena 95 predložila predlog prenovitve direktive o navajanju porabe energije in drugih virov izdelkov, ki vplivajo na rabo energije, s pomočjo nalepk in standardiziranih podatkov o izdelku. Ta predlog skupaj z drugima dvema predlogoma o energetski učinkovitosti stavb (prenovljena direktiva) in o označevanju pnevmatik glede na izkoristek goriva in druge bistvene parametre (predlog uredbe) sestavlja sveženj o energetski učinkovitosti, ki ga je Komisija predstavila novembra 2008.

Evropski parlament je 5. maja 2009 v prvi obravnavi sprejel stališče in odobril 60 sprememb predloga Komisije.

Po sprejetju stališča Parlamenta iz prve obravnave in ob upoštevanju začetka veljavnosti nove Pogodbe o delovanju Evropske unije je bil sprejet dvostopenjski pristop, da bi olajšali pogajalski postopek:

– Na prvi stopnji je bil dosežen sporazum o vsebini direktive. Ta sporazum je bil sklenjen novembra 2009 ter potrjen s sklepom Coreperja z dne 19. novembra 2009 in pismom predsednika odbora ITRE z dne 2. decembra 2009.

– Na drugi stopnji je bil dosežen sporazum o spremembah, ki jih prinaša začetek veljavnosti Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti v zvezi s sprejetjem pravne podlage in določb o delegiranih aktih. Ta sporazum je bil sprejet marca 2010 s sklepom Coreperja z dne 24. marca 2010 in pismom predsednika odbora ITRE z dne 25. marca 2010.

Rezultat teh pogajanj se kaže v stališču Sveta, ki je bil sestavljen na prvi obravnavi v skladu s členom 294 Pogodbe o delovanju Evropske unije in sprejet 14. aprila 2010, in s katerim se je tudi odprla možnost za sporazum na začetku druge obravnave, ki je pomenila odobritev stališča Sveta iz prve obravnave brez predlogov sprememb Parlamenta.

Glavne značilnosti tega sporazuma

– Nalepka in oblika: sprejeti sporazum je skladen z bistvom stališča Parlamenta po prvi obravnavi (predlog spremembe 70), saj ohranja „lestvico od A do G“, ki se omejuje na tri razrede, ki se lahko dodajo nad stopnjo A – če tako zahteva tehnološki napredek – pri čemer je vseh skupaj lahko največ sedem razredov. Poleg tega omogoča priložnost, da se pod posebnimi in določenimi pogoji oblikuje nova lestvica. Nova določba o reviziji od Komisije zahteva, da do konca leta 2014 oceni, ali je treba spremeniti določbe o obliki nalepke glede na tehnološki napredek in potrošnikovo razumevanje oblike nalepke.

– Oglaševanje: jasna obveznost, da se v vsako oglaševanje izdelkov, ki vplivajo na rabo energije, vključi sklic na energijsko nalepko izdelka, kjer so prikazane informacije o ceni in rabi energije. O tem obveznem sklicu so se prvič dogovorili sedaj, pri čemer se je upoštevalo tudi stališče Parlamenta iz prve obravnave. Svet je ravno tako v celoti sprejel stališče Evropskega parlamenta o obveznih informacijah glede porabe energije ali sklic na razred energetske učinkovitosti izdelka v tehničnem promocijskem gradivu.

– Javna naročila: nacionalni naročniki poskušajo pridobiti samo tiste izdelke, ki imajo najvišje ravni zmogljivosti in spadajo v razred najvišje energetske učinkovitosti. Poleg tega lahko nacionalni organi z določitvijo posebnih pobud spodbujajo in nagradijo potrošnike in industrijo, ko se ti odločijo za energetsko učinkovito možnost. Poleg tega je cilj pobude glede izdelkov, ki jih države članice zagotavljajo za potrošnike ali industrijo, najvišja raven energetske učinkovitosti, skupaj z najvišjo energetsko učinkovitostjo.

– Prednostni seznam: obveznost Komisije, da zagotovi prednostni seznam vseh izdelkov, ki vplivajo na porabo energije, in bi lahko bili zajeti v izvedbenih ukrepih. Gradbeni proizvodi z velikim vplivom na rabo energije se prav tako vključijo v ta prednostni seznam.

Mnenje pripravljavke priporočila

Direktiva o energijskem označevanju ima pomembno vlogo pri uresničevanju cilja EU, namreč 20-odstotnega prihranka energije do leta 2020. Zato ima „ključno vlogo“ v boju proti podnebnim spremembam, pri prehodu EU na učinkovito, trajnostno in konkurenčno gospodarstvo ter krepitvi evropske varnosti preskrbe z energijo. Naš cilj je omogočiti razmere, ki bodo koristne za vse, tako za trg kot za potrošnike, z zagotavljanjem dostopa do ustreznih informacij in popolno ozaveščanje o vplivih, ki jih imajo odločitve posameznih potrošnikov. V zvezi s tem prinaša sprejeti sporazum o direktivi o energijskem označevanju pomembno dodano vrednost.

Obvezna omemba energijske nalepke v oglasih bo zlasti preprečila napačno obveščanje končnih uporabnikov ter jim omogočila, da se bodo lahko odločali na podlagi prejetih informacij. Obenem se je na podlagi odločnega vztrajanja Parlamenta preprečila odprta lestvica za obliko in ohranila lestvica od A do G, ki se je pri potrošnikih doslej izkazala za uspešno. Poleg tega so glede na oceno razredov jasno opredeljene možnosti in merila za oblikovanje nove lestvice brez vsake vrzeli. V zvezi s tem bo to, če bodo potrebni dodatni razredi poleg že predvidenih, nemudoma povzročilo postopek za ponovno oblikovanje lestvice. Poleg tega dodatek splošne klavzule o pregledu omogoča temeljit ponovni pregled glede tehničnega razvoja in potrošnikovim razumevanjem nalepk, ki naj bo opravljen najpozneje do leta 2014. To je dodatno zagotovilo, da bo potrošniku prijazna lestvica zaenkrat ostala nespremenjena vsaj do revizije.

MNENJE ODBORA ZA PRAVNE ZADEVE O PRAVNI PODLAGI

28.4.2010

Herbert Reul

predsednik

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

BRUSELJ

Zadeva:           Mnenje o pravni podlagi o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o navajanju porabe energije in drugih virov izdelkov, ki vplivajo na rabo energije, s pomočjo nalepk in standardiziranih podatkov o izdelku (KOM(2008)0778 – C7‑0412/2008 – 2008/0222(COD))

Spoštovani gospod predsednik

V pismu z dne 23. marca 2010 ste Odbor za pravne zadeve v skladu s členom 37(2) Poslovnika zaprosili za mnenje o ustreznosti pravne podlage navedenega predloga Komisije.

Odbor je to vprašanje obravnaval na seji dne 28. aprila 2010.

V pismu z dne 23. marca 2010 ste Odbor za pravne zadeve obvestili o spremembi pravne podlage, ki jo je predlagal Svet za predlagano prenovitev direktive o energijskem označevanju[1]. Svet je napovedal, da namerava novo pravno podlago uporabiti v svojem skupnem stališču, ki ga bo v kratkem pripravil. Zdi se, da je vaš odbor izrazil pripravljenost, da to spremembo odobri. Ne glede na očitno nedvomno soglasje za ta ukrep menimo, da mora Odbor za pravne zadeve v skladu s členom 37 Pravilnika[2] podati svoje mnenje o navedeni spremembi pravne podlage glede na prvotni predlog Komisije.

Namen tega sporočila je, da se opredeli ustrezna pravna podlaga za predlog Komisije glede direktive o navajanju porabe energije in drugih virov izdelkov, ki vplivajo na rabo energije, s pomočjo nalepk in standardiziranih podatkov o izdelku (v nadaljevanju „predlog“), katerega namen je prenovitev Direktive Sveta 92/75/EGS (v nadaljevanju „direktiva o energijskem označevanju“ ali „DEO“). Komisija je kot pravno podlago predlagala člen 114 Pogodbe o delovanju EU, medtem ko je Svet predlagal uporabo člena 194 te pogodbe.

Splošne ugotovitve

Izbira pravne podlage je pomembna, ker Unija po ustavi temelji na načelu prenosa pristojnosti. Institucije Skupnosti lahko delujejo le na način, ki je skladen z mandatom, ki jim ga podeljuje Pogodba[3].

V skladu s sodno prakso Sodišča izbira pravne podlage ni subjektivna. Oblikovana so bila dosledna merila, ki se uporabljajo pri določitvi ustrezne pravne podlage. Končna izbira mora temeljiti na objektivnih dejavnikih, ki so lahko predmet sodne presoje. To so namen, cilj in vsebina ustreznega zakonodajnega akta[4]. Dejstvo, da želi neka institucija pri sprejemanju ukrepa sodelovati v večji meri, opravljeno delo v drugih pogledih na področju dejavnosti, ki jo zajema ukrep, ter okvir, v katerem je bil ukrep sprejet, so nepomembni.[5]

Obravnavana pravna podlaga:

Člen 95 Pogodbe o ES, ki je nadomestil stari člen 100a te pogodbe, je bil pravna podlaga za direktivo o energijskem označevanju. Komisija je decembra 2009 oznanila, da bi bilo treba za ta predlog obdržati odgovarjajoči člen 114 Pogodbe o delovanju EU. Svet pa je predlagal člen 194 Pogodbe o delovanju EU, v katerem je določba, ki se posebej nanaša na energetsko politiko in ki je bila prvič uvedena v Lizbonski pogodbi. Besedilo teh določb je naslednje:

Člen 114

(prejšnji člen 95 Pogodbe o ES)

1.        Kadar Pogodbi ne določata drugače, se za doseganje ciljev iz člena 26 uporabljajo v nadaljevanju navedene določbe. Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku in po posvetovanju z Ekonomsko-socialnim odborom sprejmeta ukrepe za približevanje določb zakonov in drugih predpisov v državah članicah, katerih predmet je vzpostavitev in delovanje notranjega trga.

2.        Odstavek 1 se ne uporablja za davčne določbe, določbe o prostem gibanju oseb niti za tiste, ki se nanašajo na pravice in interese zaposlenih.

3.        Komisija ima v svojih predlogih iz odstavka 1, ki zadevajo zdravje, varnost, varstvo okolja in varstvo potrošnikov, za izhodišče visoko raven varstva, pri čemer zlasti upošteva nova dognanja na podlagi znanstvenih dejstev. V okviru svojih pristojnosti si tudi Evropski parlament in Svet prizadevata za doseganje tega cilja.

4.        Če po tem, ko Evropski parlament in Svet, Svet ali Komisija sprejmejo usklajevalni ukrep, država članica meni, da mora ohraniti nacionalne določbe zaradi pomembnih potreb iz člena 36 ali določbe, ki zadevajo varstvo okolja ali delovnega okolja, o teh določbah pa tudi o razlogih za njihovo ohranitev uradno obvesti Komisijo.

5.        Brez poseganja v odstavek 4 pa država članica, če po tem, ko Evropski parlament in Svet, Svet ali Komisija sprejme usklajevalni ukrep meni, da mora na podlagi novih znanstvenih spoznanj o varstvu okolja ali delovnega okolja uvesti nacionalne določbe zaradi problema, ki je specifičen zanjo in je posledica sprejetja usklajevalnega ukrepa, o načrtovanih določbah pa tudi o razlogih za njihovo uvedbo uradno obvesti Komisijo.

6.        Komisija v šestih mesecih po uradnih obvestilih iz odstavkov 4 in 5 odobri ali zavrne nacionalne določbe, potem ko preveri, ali so morda sredstvo samovoljne diskriminacije ali prikrita omejitev trgovine med državami članicami in ali ovirajo delovanje notranjega trga.

Če Komisija v tem roku ne sprejme nobenega sklepa, se šteje, da so nacionalne določbe iz odstavkov 4 in 5 odobrene.

Če to upravičuje zahtevnost zadeve in če ni nevarnosti za zdravje ljudi, lahko Komisija zadevno državo članico uradno obvesti, da se rok iz tega odstavka lahko podaljša za nadaljnje obdobje največ šestih mesecev.

7.        Če se v skladu s prejšnjim odstavkom državi članici dovoli ohranitev ali uvedba nacionalnih določb, ki se ne skladajo z usklajevalnim ukrepom, Komisija nemudoma preveri, ali naj predlaga prilagoditev temu ukrepu.

8.        Če država članica izpostavi specifičen problem glede javnega zdravja na področju, ki so ga urejali prejšnji usklajevalni ukrepi, na to opozori Komisijo, ki nemudoma preveri, ali naj Svetu predlaga ustrezne ukrepe.

9.        Z odstopanjem od postopka, določenega v členih 258 in 259, lahko Komisija ali katera koli država članica predloži zadevo neposredno Sodišču Evropske unije, če meni, da druga država članica zlorablja pooblastila iz tega člena.

10.      Zgornji usklajevalni ukrepi v ustreznih primerih vključujejo zaščitno klavzulo, ki dovoljuje državam članicam, da zaradi enega ali več neekonomskih razlogov iz člena 36 sprejmejo začasne ukrepe, ki so predmet nadzornega postopka Unije.

NASLOV XXI

ENERGIJA

Člen 194

1.        Pri vzpostavitvi in delovanju notranjega trga in ob upoštevanju potrebe po ohranitvi in izboljšanju okolja so cilji energetske politike Unije v duhu solidarnosti med državami članicami:

(a)    zagotoviti delovanje energetskega trga;

(b)    zagotoviti zanesljivost oskrbe z energijo v Uniji;

(c)    spodbujati energetsko učinkovitost in varčevanje z energijo ter razvijanje novih in obnovljivih virov energije; ter

(d)    spodbujati medsebojno povezovanje energetskih omrežij.

2.        Brez poseganja v uporabo drugih določb Pogodb Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku določita ukrepe, potrebne za doseganje ciljev iz odstavka 1. Takšni ukrepi se sprejmejo po posvetovanju z Ekonomsko-socialnim odborom in z Odborom regij.

Ukrepi ne vplivajo na pravico držav članic, da določijo pogoje za izkoriščanje svojih energetskih virov, na izbiro med različnimi viri energije in na splošno strukturo njihove oskrbe z energijo, ne glede na člen 192(2)(c).

3.        Kadar so ukrepi iz odstavka 2 predvsem davčnega značaja, jih Svet z odstopanjem od navedenega odstavka določi po posebnem zakonodajnem postopku soglasno in po posvetovanju z Evropskim parlamentom.

Treba je poudariti, da si predlagani pravni podlagi ne nasprotujeta in se bolj štejeta za dopolnilni določbi. Obe sta izrecno namenjeni večjemu povezovanju notranjega trga. Vendar člen 194 v delu, ki se nanaša na področje širše uporabe člena 114, uvaja drugi politični cilj, in sicer varstvo okolja prek energetske učinkovitosti. S tem se nedvomno spremeni način, kako člen 114 deluje. Ta člen se nanaša izključno na gospodarstvo, zlasti na odpravo arbitrarnih ovir, ki izkrivljajo trg. Zato je neizogibno, da lahko uresničevanje okoljskih ciljev, vsaj kratkoročno, vodi do ukrepov, ki so nasprotni temu, kar naj bi predpisovala pozitivna ekonomija. Skratka, določbi sta podobni, nikakor pa nista enaki.

Vendar je treba opozoriti, da dejstvo, da predlagani ukrep zadeva energetski sektor, še ne pomeni, da mora ta ukrep temeljiti na členu 194 Pogodbe o delovanju EU. Ta člen je treba obravnavati tako, da se omeji na ukrepe na področju energetske politike, ki so namenjeni zagotavljanju delovanja energetskega trga in zanesljive oskrbe z energijo v Uniji, spodbujanju energetske učinkovitosti in varčevanja z energijo ter razvoja novih in obnovljivih oblik energije ali spodbujanju medsebojnega povezovanja energetskih omrežij. Ukrepi na področju energetske politike, katerih predmet je vzpostavitev in delovanje notranjega trga, morajo še vedno temeljiti na členu 114 Pogodbe o delovanju EU.

Da bi določili, kateri od predlaganih členov je ustrezen, je treba kot področje pristojnosti Skupnosti preučiti razvoj energetske politike ter cilj in vsebino predloga.

Ureditev energetskega sektorja v EU pred začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe in po njej

Nacionalni energetski trgi so bili od nekdaj razdrobljeni, Pogodba o ES pa na področju energetske politike ni podelila nobene posebne zakonodajne pristojnosti. Skupnost je vseeno vplivala na to pomembno področje politike z določbami Pogodbe, ki obravnavajo enotni trg in okoljsko politiko[6].

Z Lizbonsko pogodbo je Unija dobila jasnejše in izrecnejše pristojnosti na področju energetske politike, ki je v členu 4 Pogodbe o delovanju EU opredeljeno kot področje deljene pristojnosti[7]. Člen 194 Pogodbe o delovanju EU opredeljuje energetsko politiko Skupnosti, ki je skladna z notranjim trgom, hkrati pa spodbuja varstvo in izboljšanje okolja[8].

Kar zadeva pravno skladnost in varnost, lahko na splošno rečemo, da izbira specifično usmerjene pravne podlage spodbuja preglednost in ustavno legitimnost delovanja Skupnosti. Spoštovanje teh načel je na tako strateško pomembnem in politično občutljivem področju še posebej pomembno. Sodišče je menilo, da bi morala tam, kjer je bila za posamezen sektor sprejeta posebna pravna ureditev, ta imeti prednost pred ostalimi in splošnimi določbami[9].

Cilj in vsebina predlagane direktive

Sedanja direktiva o energijskem označevanju, sprejeta leta 1992, je okvir, na podlagi katerega lahko Komisija prek izvedbenih ukrepov določi obveznosti v zvezi z označevanjem z energijskimi nalepkami za sorazmerno zgoščen seznam gospodinjskih aparatov. S tem se spodbuja potrošnike, ki imajo na voljo informacije o učinkovitosti aparatov, da pri izbiri izdelkov upoštevajo prihranek energije, ter proizvajalce, da razvijajo okolju prijaznejše izdelke in jih ustrezno tržijo. Ta dinamika očitno hkrati prinaša gospodarske in okoljske koristi ter je skladna s številnimi političnimi pobudami[10].

Ocena učinka direktive o energijskem označevanju je poleg celovitega izvajanja sedanjega sistema pokazala, da bi lahko z razširitvijo njenega področja uporabe na vse izdelke, ki vplivajo na rabo energije[11], prihranili ogromno energije[12]. Komisija je tako izbrala eno od štirih političnih možnosti, predloženih v okviru revizijskega postopka, in oblikovala sedanji predlog.

Za nadaljnjo analizo je treba omeniti poglavje v predlogu Komisije, ki govori o pravni podlagi. Komisija je pri izbiri člena 95 Pogodbe o ES (člen 114 Pogodbe o delovanju EU) za pravno podlago zapisala:

DEO zagotavlja dokončno oblikovanje dobro delujočega notranjega trga z enakimi konkurenčnimi pogoji in brez tehničnih ovir za trgovino ter s prostim pretokom izdelkov, ki spadajo v njeno področje uporabe, ki izpolnjuje zahteve glede označevanja, določene v izvedbenih ukrepih, sprejetih v skladu s to direktivo.[13]

Uporabo člena 95 Pogodbe o ES kot ustrezne pravne podlage je utemeljila izključno s sklicevanjem na notranji trg. To je omembe vredno glede na to, da velik del obrazložitvenega memoranduma obravnava prihranke energije in posledične okoljske koristi, ki bi jih s predlogom lahko dosegli.

Uvodna izjava 3 predloga je ponazorovalna do te mere, da jo je treba navesti v celoti:

ker lahko zagotavljanje točnih, ustreznih in primerljivih podatkov o specifični porabi energije izdelkov, ki vplivajo na rabo energije, vpliva na končne uporabnike, da se odločijo za izdelke, ki med uporabo porabijo ali posredno porabijo manj energije in drugih bistvenih virov, kar spodbuja proizvajalce, da sprejmejo ukrepe za zmanjšanje porabe energije in drugih bistvenih virov izdelkov, ki jih izdelujejo; ker bi to moralo posredno spodbujati tudi učinkovito uporabo teh izdelkov; ker samo delovanje tržnih sil brez teh podatkov ne bo spodbudilo smotrne porabe energije in drugih bistvenih virov za te izdelke;

V uvodni izjavi 8 piše, da bi bilo treba v izvedbeno zakonodajo vključiti samo izdelke, ki znatno vplivajo na porabo energije ali drugih virov, v uvodni izjavi 12 pa je navedeno, da se energetska učinkovitost ne sme spodbujati do te mere, da bi imela na splošno škodljive posledice za okolje. V nobeni uvodni izjavi niso obravnavane morebitne koristi energetske učinkovitosti za notranji trg. Za namene te dejavnosti je pomembno, da se uvodna izjava 8 večinoma izvaja na podlagi člena 1 (z naslovom Področje uporabe) predlagane direktive, ki njeno uporabo omejuje na: „izdelke, ki vplivajo na rabo energije in med uporabo znatno vplivajo na porabo energije, in kjer je to ustrezno, na druge bistvene vire“.

Cilj, ki izhaja iz navedenih določb, skupaj s političnim okvirom, v katerem je bila izvedena ocena učinka direktive o energijskem označevanju, in splošno vsebino obrazložitvenega memoranduma k predlogu, jasno kaže, da je člen 194 izmed razpoložljivih možnosti zdaleč najustreznejša pravna podlaga. Vsakršna dodatna povezanost z notranjim trgom, ki jo predlog zagotavlja, je koristna glede na njegov osnovni cilj, in sicer spodbujanje energetske učinkovitosti ter gospodarske in okoljske koristi, ki so s tem povezane. Da ima lahko predlog vse navedene učinke, je popolnoma v skladu z zgornjo analizo razmerja med členoma 114 in 194 Pogodbe o delovanju EU. Odločujoč dejavnik v tej analizi je, da se cilj predloga neposredno sklada s ciljem iz člena 194.

Za ta posebni ukrep se zato lahko šteje, da je zlasti namenjen spodbujanju energetske učinkovitosti in varčevanju z energijo v skladu s členom 194(1)(c) Pogodbe o delovanju EU. Če bi imel predlog, čeprav zadeva energetsko politiko, za glavni cilj vzpostavitev in delovanje notranjega trga, bi moral temeljiti na členu 114. Obstoj nove pravne podlage, specifične za energijo, še ne pomeni, da morajo vsi ukrepi, ki so povezani z energijo, temeljiti na tem členu.

Sklepna ugotovitev

Sodišče je menilo, da bi se morala tam, kjer je bila za posamezen sektor sprejeta posebna pravna ureditev, ta uporabljati pred ostalimi in splošnimi določbami[14] ter da mora ukrep načeloma temeljiti na eni sami pravni podlagi[15]. Glede na ta načela in zgornjo analizo menimo, da je člen 194 Pogodbe o delovanju EU za ta predlog ustrezna pravna podlaga.

Zato je Odbor za pravne zadeve na svoji seji 28. aprila 2010 soglasno sklenil, da vam kot ustrezno pravno podlago priporoči uporabo člena 194 Pogodbe o delovanju EU.

S spoštovanjem,

Klaus-Heiner Lehne

• [1]  Direktiva Sveta 92/75/EGS z dne 22. septembra 1992 o navajanju porabe energije in drugih virov gospodinjskih aparatov s pomočjo nalepk in standardiziranih podatkov o izdelku (UL L 297, 13.10.1992, str. 16).
• [2]  Člen 37(5): Predlogi sprememb, vloženi na plenarnem zasedanju in namenjeni spreminjanju pravne podlage zakonodajnega akta, ne da bi pristojni odbor ali odbor, pristojen za pravne zadeve, oporekal pravilnosti ali primernosti pravne podlage, so nedopustne.
• [3]  Mnenje 2/00 z dne 6. decembra 2001 o kartagenskem protokolu [2001], Zbirka odločb I-9713, odstavek 3.
• [4]  Glej na primer zadevo C-300/89 Komisija proti Svetu [1991], Zbirka odločb I-2867; zadevo C-269/97 Komisija proti Svetu [2000], Zbirka odločb I-2257; in zadevo C-176/03 Komisija proti Svetu [2005],
  Zbirka odločb I-7879.
• [5]  Zadeva C-269/97 Komisija proti Svetu, navedeno zgoraj, odstavek 44.
• [6]  Primer je Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/32/ES z dne 6. julija 2005 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, ki rabijo energijo, in o spremembi Direktive Sveta 92/42/EGS ter direktiv 96/57/ES in 2000/55/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 191, 22.7.2005, str. 29).
• [7]  Člen 4(2)(i).
• [8]  B. Delvaux, A. Guimaraes-Purokoski: EU Energy Law and policy issues, Zbirka ELRF, prva izdaja (uredniki B. Delvaux, M. Hunt, K. Talus) str. 13–16, 27–28.
• [9]  Zadeva C-376/98, Nemčija proti Evropskemu parlamentu in Svetu [2000], Zbirka odločb I-8419.
• [10]  Šesti okoljski akcijski program Skupnosti (Sklep št. 1600/2002/ES); Integrirana politika izdelkov – Na podlagi načela okoljskega življenjskega ciklusa (KOM(2003) 302 končno) in Izvajanje Lizbonskega programa Skupnosti: Strategija za poenostavitev zakonodajnega okolja (KOM(2005) 535 končno z dne 25. oktobra 2000).
• [11]  Na primer okna in izolacijski izdelki.
• [12]  27 milijonov ton ekvivalenta nafte (enota energije).
• [13]  SEC(2008) 2862, str.6.
• [14]  Glej opombo 8.
• [15]  Zadeva C-91/05 Komisija proti Svetu, Zbirka odločb 2008 I-3651.

POSTOPEK

Naslov	O navajanju porabe energije in drugih virov izdelkov, ki vplivajo na rabo energije, s pomočjo nalepk in standardiziranih podatkov o izdelku (prenovitev)
Referenčni dokumenti	05247/1/2010 – C7-0094/2010 – 2008/0222(COD)
Datum 1. obravnave EP – št. P	5.5.2009                     T6-0345/2009
Predlog Komisije	KOM(2008)0778 - C6-0412/2008
Datum razglasitve prejetja skupnega stališča na zasedanju	19.4.2010
Pristojni odbor        Datum razglasitve na zasedanju	ITRE 19.4.2010
Poročevalec/-ka        Datum imenovanja	Anni Podimata 21.7.2009
Oporekanje pravni podlagi        Datum mnenja JURI	JURI 28.4.2010
Datum sprejetja	28.4.2010
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	51 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Jean-Pierre Audy, Zigmantas Balčytis, Bendt Bendtsen, Jan Březina, Reinhard Bütikofer, Maria Da Graça Carvalho, Giles Chichester, Christian Ehler, Lena Ek, Ioan Enciu, Gaston Franco, Adam Gierek, Norbert Glante, Fiona Hall, Jacky Hénin, Sajjad Karim, Arturs Krišjānis Kariņš, Philippe Lamberts, Bogdan Kazimierz Marcinkiewicz, Jaroslav Paška, Aldo Patriciello, Anni Podimata, Miloslav Ransdorf, Herbert Reul, Teresa Riera Madurell, Jens Rohde, Paul Rübig, Amalia Sartori, Francisco Sosa Wagner, Konrad Szymański, Britta Thomsen, Patrizia Toia, Evžen Tošenovský, Claude Turmes, Vladimir Urutchev, Adina-Ioana Vălean, Alejo Vidal-Quadras
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Antonio Cancian, Matthias Groote, Françoise Grossetête, Oriol Junqueras Vies, Ivailo Kalfin, Alajos Mészáros, Ivari Padar, Vladko Todorov Panayotov, Markus Pieper, Vladimír Remek, Frédérique Ries, Theodoros Skylakakis, Silvia-Adriana Ţicău, Hermann Winkler
Datum predložitve	29.4.2010