POROČILO o kaznih, določenih za resne kršitve socialnih predpisov v cestnem prometu

30.4.2010 - (2009/2154(INI))

Odbor za promet in turizem
Poročevalka: Hella Ranner

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o kaznih, določenih za resne kršitve socialnih predpisov v cestnem prometu

(2009/2154(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju poročila Komisije o analizi kazni, določenih za resne kršitve socialnih predpisov v cestnem prometu v skladu z zakonodajo držav članic (KOM(2009)0225),

–   ob upoštevanju člena 48 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A7-0130/2010),

A. ker je Evropska unija v zadnjih letih s sprejetjem Uredbe (EGS) št. 3821/85 in Uredbe (ES) št. 561/2006 ter Direktive 2006/22/ES vzpostavila sistem socialnih predpisov v cestnem prometu, da bi povečala varnost v cestnem prometu in zagotovila pošteno konkurenco,

B.  ker so kazenski sistemi v državah članicah Evropske unije nastajali skozi zgodovino in se zato med seboj zelo razlikujejo, pri čemer so lahko kazni v posamezni državi v skrajnih primerih tudi desetkrat višje kakor v drugi državi,

C. ker so pravni elementi pri mednarodnem prevozu postali težko pregledni za podjetnike in zlasti za voznike in ker se države članice srečujejo z velikimi izzivi pri izvajanju ureditev, sedanje stanje pa ni združljivo z notranjim trgom,

D. ker je zaskrbljen zaradi poročil o pomanjkljivostih, ki vplivajo na digitalne tahografe in zaradi katerih je z njimi enostavno manipulirati,

Splošne pripombe

1.  pozdravlja poročilo Komisije o analizi kazni, določenih za resne kršitve socialnih predpisov v cestnem prometu v skladu z zakonodajo držav članic; vseeno obžaluje, da poročilo zaradi manjkajočih podatkov posameznih držav članic ne vsebuje celovite analize sedanjega položaja v Evropi; poziva Komisijo, naj države članice pozove k predložitvi manjkajočih podatkov;

2.  ugotavlja, da se poročilo Komisije nanaša na kategorizacijo kršitev v skladu z novo prilogo III k Direktivi Komisije 2006/22/ES, ne da bi upoštevalo rok za izvedbo v skladu s členom 2(1) Direktive Komisije 2009/5/ES;

3.  zato poziva Komisijo, naj že leta 2010 predloži posodobljeno in celovito poročilo o izvajanju nove priloge III k Direktivi 2006/22/ES;

4.  poudarja, da je v preteklih obdobjih poročanja prihajalo do velikih zamud, zaradi česar so na primer v sedanjem poročilu z dne 3. avgusta 2009 (24. poročilo Komisije o analizi kazni, določenih za resne kršitve socialnih predpisov v cestnem prometu) obravnavani šele podatki za leti 2005 in 2006, zaradi česar skoraj ni mogoče oblikovati zaključkov o sedanjem stanju usklajenosti socialnih predpisov za uporabnike cestnega prometa;

5.  poziva Komisijo in države članice, naj naredijo vse, kar je v njihovi moči, za zagotovitev hitrejše izpolnitve ciljev iz člena 17 Uredbe (ES) št. 561/2006, da bodo za prihodnje ukrepe usklajevanja na voljo novejši statistični podatki;

6.  opozarja, da so tudi v prilogi IV k Uredbi (ES) št. 1071/2009 navedene resne kršitve v smislu te uredbe; zato meni, da je usklajena kategorizacija resnih kršitev socialnih predpisov zelo pomembna;

Velike razlike med državami članicami

7.  ugotavlja, da se razlike v kaznih za resne kršitve socialnih predpisov v cestnem prometu v skladu z zakonodajo držav članic ne kažejo le v višini glob, ampak tudi v vrstah in kategorizaciji kazni;

8.  poudarja, da je te razlike mogoče pripisati gospodarskim in geografskim dejavnikom ter različnim pravnim sistemom držav članic v kazenskih postopkih in različnim političnim pristopom k vprašanjem varnosti v cestnem prometu;

9.  ugotavlja, da socialni predpisi v cestnem prometu, zlasti Uredba (EGS) št. 3821/85 in Uredba (ES) št. 561/2006 ter Direktiva 2006/22/ES, omogočajo državam članicam zelo različne razlage; obžaluje, da številne nenatančne ubeseditve evropskih predpisov neizogibno povzročajo neenotno izvajanje v državah članicah; meni, da je za doseganje nadaljnje usklajenosti najprej potrebna enotna in zavezujoča razlaga teh uredb in direktive;

10. obžaluje, da nekatere države članice ne poznajo razlikovanja kazni glede na resnost kršitve; poziva države članice, naj sprejmejo nacionalne predpise, ki bodo imeli dejanski, sorazmeren in odvračilen učinek in bodo upoštevali resnost kršitve;

Nadaljnje usklajevanje

11. poudarja, da lahko učinkovit, uravnotežen in odvračilen kazenski sistem temelji le na jasnih in preglednih kaznih, primerljivih med državami članicami; poziva države članice, naj poiščejo zakonodajne in praktične rešitve za zmanjšanje deloma zelo velikih razlik v vrsti in višini kazni;

12. poziva Evropsko komisijo, naj po posvetovanju z nadzornimi organi in predstavniki prevoznega sektorja vzpostavi enotno in zavezujočo razlago uredbe o časih vožnje in počitka. Nadzorni organi morajo to razlago upoštevati;

13. meni, da je treba za nadaljnjo uskladitev vrst kazni in višine glob določiti kategorizacijo glob v povezavi s kategorizacijo kazni ter najnižje in najvišje kazni za posamezne kršitve socialnih predpisov v cestnem prometu; poudarja, da je treba pri racionalizaciji kazni potrebo po pošteni globi, ki bo sorazmerna v različnih državah članicah v skladu z objektivnimi merili (na primer BNP ali geografski dejavniki), uravnotežiti z učinkovitim odvračanjem od resnih kršitev;

14. poudarja, da je treba novo prilogo III k Direktivi 2006/22/ES, uvedeno z Direktivo Komisije 2009/5/ES, obravnavati kot temelj enotnega pristopa k razvrstitvi kršitev socialnih predpisov v cestnem prometu v skladu z zakonodajo držav članic; odločno poziva države članice, naj sprejmejo potrebne pravne in upravne predpise za hiter prenos Direktive Komisije 2009/5/ES v zakonodajo;

15. poleg tega poudarja, da je bil z Lizbonsko pogodbo v Pogodbo o delovanju Evropske unije vstavljen nov člen 83(2) o približevanju določb kazenske zakonodaje in drugih predpisov držav članic; poziva Komisijo, naj preuči ta nova zakonodajna sredstva na področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah ter v dvanajstih mesecih predloži Svetu in Evropskemu parlamentu poročilo o možnih uskladitvenih ukrepih, vključno z vidiki, povezanimi z varnostjo cestnega prometa in čezmejno uporabo glob, če tega še ni storila;

16. pozdravlja, da je Komisija v skladu s členom 22(4) Uredbe (ES) št. 561/2006 pripravila „smernice“ kot pomoč posameznim državam članicam pri razlagi in uporabi te uredbe; vseeno ugotavlja, da te smernice niso pravno zavezujoče, zato niso dosegle svojega namena – enotnega izvajanja v državah članicah;

17. meni, da je treba za doseganje notranjega trga na področju prometa ter povečanje pravne varnosti voznikov in prevoznikov uskladiti razlago uporabe socialne zakonodaje; ob upoštevanju tega poziva Komisijo, naj skupaj s konfederacijo organizacij za nadzor cestnega prometa (Corte), evropsko mrežo prometnih policij (Tispol) in organizacijo Euro Contrôle Route predloži predloge za končanje diskriminatorne uporabe socialne zakonodaje v cestnem prometu; v zvezi s tem poudarja potrebo po skupni razlagi uporabe Uredbe št. 581/2006 in Direktive 3821/85/ES, in sicer vsakega posameznega člena;

18. poziva države članice, naj uporabljajo te smernice pri izvajanju socialnih predpisov, da bodo zagotovile usklajeno izvajanje;

Preverjanja

19. poudarja, da je nelojalno konkurenco mogoče preprečiti ter varnost v cestnem prometu zagotoviti le z doslednim in nediskriminatornim izvajanjem veljavne zakonodaje; odločno poudarja, da je za izvajanje socialnih predpisov v cestnem prometu potrebna usklajena in učinkovita zasnova kontrolnih pregledov;

20. opozarja, da je stanje v prometu glede na infrastrukturo, obseg prometa in prometne zastoje zelo različno v posameznih državah članicah, zato meni, da je te dejavnike med drugim mogoče upoštevati pri določanju pogostosti pregledov, ob dejstvu, da je eden izmed glavnih namenov zagotoviti skladnost s socialnimi predpisi;

21. je prepričan, da bi lahko za odpravo ovir za evropski notranji trg in izboljšanje varnosti cestnega prometa Komisija spodbujala take usklajene zasnove kontrolnih pregledov in sprejemala regulativne ukrepe; poziva Komisijo, naj za dosego teh ciljev oblikuje učinkovit in ustrezen instrument usklajevanja na evropski ravni;

22. poziva Komisijo, naj pripravi priporočila in evropske minimalne standarde za usposabljanje nadzornih organov in za usklajevanje njihovega sodelovanja; poziva Komisijo, naj izboljša zbiranje statističnih podatkov za bolj sporočilno analizo učinkovitega izvajanja in spodbuja usklajeno ravnanje držav članic v zvezi z izvajanjem;

23. poziva države članice, naj svoje izvršilno osebje vedno usposabljajo v skladu z najnovejšimi razvojnimi dosežki glede zbiranja podatkov, pri izvajanju skupnih standardov pa naj tesno sodelujejo z Evropsko komisijo z namenom spodbujanja usklajenega pristopa k preverjanjem, s čimer se ustvarja pravna varnost;

24. meni, da je treba izvajati pogostejše in temeljitejše kontrolne preglede na cestah in v prostorih podjetij; poziva Komisijo, naj zagotovi, da države članice upoštevajo število preverjanj, ki jih je treba organizirati, kot določa člen 2(3) Direktive 2006/22/ES; poziva Komisijo, naj Evropski parlament obvesti o nadaljnjih ukrepih, ki jih namerava sprejeti glede teh preverjanj;

25. poziva Komisijo, naj čim prej predloži poročilo o preverjanjih pomanjkljivosti, ki vplivajo na digitalne tahografe, in ukrepih za odpravljanje njihovih pomanjkljivosti;

26. poudarja, da je treba digitalni tahograf na podlagi Uredbe (ES) št. 3821/85 kot instrument za preverjanje izboljšati: Komisija mora preučiti, kako naj nadzorni organi dosežejo hitrejši prenos podatkov iz digitalnega tahografa;

27. opozarja na pritožbeni oddelek za nesorazmerne kazni, ki ga je vzpostavila organizacija Euro Contrôle Route, voznike in prevoznike pa poziva, naj se v primeru nesorazmerne uporabe socialne zakonodaje za cestni promet obrnejo na ta pritožbeni oddelek;

Druge pobude

28. meni, da bi bila razumljiva brošura v vseh uradnih jezikih Evropske unije koristna za podjetja in voznike tovornih vozil; poudarja, da bi morala ta brošura bolje obveščati zadevne voznike in podjetja o veljavnih socialnih predpisih in z njimi povezanih kaznih v posameznih državah članicah; meni, da morajo biti tovrstne informacije na voljo tudi podjetjem in voznikom iz tretjih držav; opozarja na pomen uporabe inteligentnih prevoznih sistemov, ki voznike v realnem času obveščajo o takšnih informacijah;

29. je prepričan, da mora v okviru uporabe sodobnih sistemov informacijsko-komunikacijskih tehnologij in inteligentnih prevoznih sistemov obstajati možnost, da podjetja in vozniki pridobijo informacije o veljavnih socialnih predpisih in kaznih za njihovo kršitev;

30. poziva vse države članice, naj okrepijo sodelovanje na podlagi obstoječih struktur, kot je organizacija Euro Contrôle Route, ter s tem izboljšajo usklajevanje skupnih preverjanj, izmenjavo najboljše prakse in skupno organizacijo programov usposabljanja nadzornih organov;

31. meni, da je treba za obveščanje voznikov tovornih vozil, tudi tistih iz sosednjih držav, v realnem času o ustreznih socialnih predpisih in kaznih, ki veljajo za kršitve v različnih državah članicah, uporabiti vso razpoložljivo tehnologijo, na primer z uporabo sistema GPS ali drugih razpoložljivih orodij;

32. poziva države članice, naj zagotovijo ustrezno infrastrukturo, vključno z zadostnim številom varnih parkirnih površin ter storitev, v evropskem cestnem omrežju, da bodo lahko vozniki dejansko upoštevali predpise o časih vožnje in počitka ter se bodo lahko učinkovito izvajali kontrolni pregledi; poudarja, da je treba pri tej infrastrukturi nameniti posebno pozornost vidiku varnosti; poziva Komisijo, naj v najustreznejši obliki redno objavlja podatke o javni in zasebni infrastrukturi, ki je na voljo v evropskem cestnem omrežju, in zagotovi informacije o storitvah, ki so na voljo delavcem v cestnem sektorju;

33. poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo in financirajo sheme za gradnjo varnih parkirišč, ki so nujna, da bi vozniki lahko upoštevali določbe iz Uredbe št. 561/2006;

34. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

OBRAZLOŽITEV

Ozadje

Komisija naj bi v skladu s členom 10 Direktive 2006/22/ES do 1. maja 2009 predložila Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo, ki vsebuje analizo kazni, predpisanih za resne kršitve v skladu z zakonodajo držav članic.

Poročevalka poziva Komisijo, naj v bodoče pravočasno in celovito obvešča Parlament. Poročilo Komisije ni le prepozno, ampak je tudi nepopolno. Za natančno analizo je zlasti pomembno, da Komisija še letos posreduje Parlamentu in Svetu revidirano sporočilo, ki vsebuje analizo izvajanja nove priloge III k Direktivi 2006/22/ES v državah članicah.

Poročilo Komisije

Poročilo Komisije povzema različne vrste kazni med državami članicami:

· Denarne kazni: vse države članice obravnavajo denarne kazni kot eno od možnosti kaznovanja, vendar se zneski deloma zelo razlikujejo. Za isto kršitev se denarna kazen giblje od 58,23 EUR (Malta) do 5 000 EUR in več (Avstrija, Ciper, Nemčija in Irska). Tako velike razlike lahko pripišemo socialnim, gospodarskim ali geografskim dejavnikom, vendar to utemeljevanje ne velja za vse države (Španija, Madžarska).

· Izločitev vozila iz prometa: izločitev vozila velja kot ena od dodatnih možnosti kaznovanja. S tem ukrepom je tudi mogoče zagotoviti, da si voznik vzame dovolj časa za počitek. 15 držav članic je Komisijo obvestilo, da je izločitev vozila iz prometa predpisana v njihovi zakonodaji (Bolgarija, Ciper, Češka republika, Nemčija, Danska, Grčija, Irska, Italija, Litva, Luksemburg, Poljska, Romunija, Španija, Švedska in Združeno kraljestvo).

· Prepovedi vožnje in zapor: v sedmih državah članicah je v primerih resnih kršitev predpisan zapor. V nekaterih državah zaporna kazen velja samo, če globa ni plačana ali zoper osebo, ki je že bila kaznovana za podobno kršitev (Avstrija, Ciper, Danska, Francija, Irska, Luksemburg in Združeno kraljestvo). V nekaterih državah članicah obstaja tudi možnost odvzema vozniškega dovoljenja ali vozniške kartice (Bolgarija, Danska, Grčija, Italija, Slovaška in Združeno kraljestvo)

Poročilo poudarja tudi odgovornost podjetij v vseh državah članicah v skladu z Uredbo (ES) št. 561/2006. V zakonodaji večine držav članic (Belgija, Bolgarija, Nemčija, Danska, Estonija, Grčija, Finska, Madžarska, Irska, Italija, Litva, Latvija, Poljska, Romunija, Slovenija, Slovaška, Švedska in Združeno kraljestvo) so določene različne kazni za voznike in podjetja, pri čemer so kazni za podjetja strožje in višje od tistih za voznike. V skladu s členom 10(4) Uredbe (ES) št. 561/2006 morajo pošiljatelji, špediterji, organizatorji potovanj, glavni izvajalci, podizvajalci in agencije za zaposlovanje voznikov zagotoviti, da pogodbeno dogovorjeni načrti časa prevoza upoštevajo določbe o času vožnje in počitka. Vendar je ta obveznost izrecno opredeljena le v zakonodaji Danske, Estonije, Finske, Poljske in Švedske.

Uredba (ES) št. 561/2006 uvaja tudi načelo eksteritorialnosti: kadar pristojne oblasti države članice ugotovijo kršitev in zanjo še ni bila izrečena kazen, je pristojnim oblastem omogočeno, da izrečejo kazen tudi, če je bila kršitev storjena na ozemlju druge države članice ali tretje države. Te kršitve se preganjajo tako, kot če bi bile storjene v državi članici, v kateri se izreče kazen. Kazen ne sme biti diskriminatorna. Vseeno lahko to načelo negativno vpliva na pošteno konkurenco, dokler države članice uporabljajo zelo različne kazni za isto kršitev. Prevozniki, ki so zakrivili kršitev, bodo morda rajši plačali kazen za to kršitev v državi članici, v kateri so predpisane kazni zelo nizke, kot pa tvegali zelo visoko kazen v drugi državi članici.

Nekatere države članice imajo kazenski sistem enakega obravnavanja pri izreku kazni (Avstrija, Češka republika, Irska, Luksemburg in Združeno kraljestvo), zaradi česar je težko analizirati kazni za resne kršitve, ker zakonodaja teh držav določa samo najnižje in najvišje kazni. Na Malti, na primer, za kršitve velja enotna globa (58,23 EUR).

Druge države imajo sisteme različnega obravnavanja pri izreku kazni:

· Zakonodaja teh držav v zvezi s kršitvami Uredbe (ES) št. 561/2006 (členi 6 do 8) loči za isto vrsto kršitve med dvema ali več stopnjami, pri čemer so za vsako stopnjo določene različne globe (glej preglednico I poročila). Poročilo prav tako kaže razlike v zneskih glob: globa za prekoračitev dnevnega časa vožnje za več kot dve uri je lahko v Španiji (4 600 EUR) desetkrat višja od globe v Grčiji (400 EUR). Tudi opredelitev stopenj je drugačna v posameznih državah članicah: različne meje so izražene ali v minutah in urah ali v odstotkih. Kazni se lahko povečujejo linearno ali progresivno. Druge države, kot je na primer Belgija, uporabljajo dve merili za izrek kazni: prekoračitev dnevnega časa vožnje in neprekinjenega časa vožnje.

· Komisija v zvezi s kršitvami Uredbe (EGS) št. 3821/85 opaža, da znatne razlike obstajajo ne le pri višini glob, ampak tudi pri določanju stopenj kršitev (preglednica II). Čeprav nova priloga III k Direktivi 2006/22/ES[1] nekatere kršitve kategorizira kot „zelo resne“ – ko ima na primer voznik več veljavnih vozniških kartic –, nekatere države tak primer uvrščajo v kategorijo „manjših kršitev“. Po drugi strani pa se tudi nekatere manjše kršitve v drugih državah kaznujejo z najvišjimi kazni. Višina glob za kršitve Uredbe (EGS) št. 3821/85 je zelo različna. Najvišje izrečene globe se lahko delno zelo razlikujejo in se gibljejo od 586 EUR (Litva) do 30 000 EUR (Francija, ob dodatni možnosti zapora).

Če povzamemo, lahko rečemo ne samo, da se od države do države bistveno razlikuje višina kazni, ampak se razlikujejo tudi vrste predvidenih kazni ter kategorizacija posameznih kršitev socialnih predpisov. Evropska komisija meni, da je to stanje nezadovoljivo za voznike in prevoznike. Nova priloga III k Direktivi 2006/22/ES (kot je bila spremenjena z Direktivo 2009/5/ES) je podlaga za enotno razlago tega, kaj naj se šteje za resno kršitev in kaj ne. Poziva države članice, naj sprejmejo potrebne korake, da zagotovijo usklajeno uporabo socialnih predpisov v cestnem prometu.

Mnenje poročevalke

Socialni predpisi v cestnem prometu so namenjeni uresničevanju različnih ciljev. Varnost v cestnem prometu, izboljšanje pogojev dela in zagotovitev poštene konkurence so urejeni v različnih, deloma starih zakonodajnih besedilih.

Poročilo Komisije kaže, da pri izvajanju določb o časih vožnje in počitka ter predpisov o tahografu v posameznih državah članicah deloma obstajajo veliko razlike.

–         Izvajanje veljavnih predpisov

Poročevalka meni, da popolno izvajanje socialnih predpisov v državah članicah ni le izredno pomembno za varnost v cestnem prometu na evropskih cestah, ampak tudi za evropski notranji trg.

–         Enotna kategorizacija kršitev

Pozdraviti je treba kategorizacijo kršitev v novi prilogi III k Direktivi 2006/22/ES. Države članice so zato pozvane, da to kategorizacijo prenesejo v svojo zakonodajo.

–         Pogostejša in temeljitejša preverjanja ter boljše sodelovanje držav članic pri izvajanju

Pri tem je zelo pomembno, da se preverja tudi upoštevanje predpisov. Nujno je treba povečati pogostost kontrolnih pregledov in jih čezmejno usklajevati. Poleg tega je treba izboljšati sodelovanje med državami članicami pri izvajanju predpisov.

Poročevalka zato poziva k ustanovitvi evropske agencije za cestni promet, ki bi usklajevala sodelovanje pristojnih organov ter tako izboljšala enotnost in celovitost preverjanj.

–         Uskladitev kazni

V skladu s členom 19(1) Uredbe (ES) št. 561/2006 morajo države članice določiti kazni za kršitve Uredbe (ES) št. 561/2006 in Uredbe (EGS) št. 3821/85, ki bodo učinkovite, sorazmerne, odvračilne in nediskriminatorne. Vseeno se v državah članicah kazni deloma močno razlikujejo.

Poročevalka želi poudariti, da lahko razlike v kaznih pripišemo več dejavnikom. Deloma gre razlike pripisati geografskim ali gospodarskim dejavnikom. Seveda so lahko tudi različni pravni sistemi držav članic v kazenskih postopkih razlog za deloma znatne razlike v višini ali vrsti kazni. Poročevalka meni, da je treba za primerljive kršitve uporabljati primerljive kazni. Ne glede na to je treba upoštevati, da so nekatere razlike neizogibne zaradi različnih nacionalnih okvirov.

V tem smislu mora Komisija preveriti nova zakonodajna sredstva, ki so bila uvedena z Lizbonsko pogodbo, ki vsebuje v Pogodbi o delovanju Evropske unije nov člen 83(2): „Če se izkaže, da je približevanje določb kazenske zakonodaje in drugih predpisov držav članic nujno zaradi zagotovitve učinkovitega izvajanja politike Unije na področju, za katerega veljajo usklajevalni ukrepi, se lahko z direktivami določijo minimalna pravila glede opredelitve kaznivih dejanj in sankcij na zadevnem področju. Takšne direktive se sprejmejo po enakem rednem ali posebnem zakonodajnem postopku, po katerem so bili sprejeti zadevni usklajevalni ukrepi, brez poseganja v člen 76.“

• [1]  Pri tem je treba poudariti, da se poročilo Komisije sklicuje na podatke, ki so veljali pred začetkom veljavnosti nove priloge III k Direktivi 2006/22/ES.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	28.4.2010
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	36 5 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Magdalena Alvarez, Inés Ayala Sender, Georges Bach, Izaskun Bilbao Barandica, Antonio Cancian, Michael Cramer, Luis de Grandes Pascual, Christine De Veyrac, Saïd El Khadraoui, Ismail Ertug, Carlo Fidanza, Knut Fleckenstein, Jacqueline Foster, Mathieu Grosch, Juozas Imbrasas, Ville Itälä, Dieter-Lebrecht Koch, Georgios Kumucakos (Georgios Koumoutsakos), Werner Kuhn, Bogusław Liberadzki, Eva Lichtenberger, Gesine Meissner, Hella Ranner, Vilja Savisaar, Olga Sehnalová, Debora Serracchiani, Brian Simpson, Dirk Sterckx, Silvia-Adriana Ţicău, Dominique Vlasto, Artur Zasada, Roberts Zīle
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Philip Bradbourn, Michel Dantin, Derk Jan Eppink, Jelko Kacin, Dominique Riquet, Anna Rosbach, Sabine Wils, Corien Wortmann-Kool, Janusz Władysław Zemke