POROČILO o Uniji za Sredozemlje
3.5.2010 - (2009/2215(INI))
Odbor za zunanje zadeve
Poročevalec: Vincent Peillon
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o Uniji za Sredozemlje
Evropski parlament,
– ob upoštevanju barcelonske izjave, sprejete na evro-sredozemski konferenci ministrov za zunanje zadeve, ki je potekala v Barceloni 27. in 28. novembra 1995, o ustanovitvi evro-sredozemskega partnerstva,
– ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom „Barcelonski proces: Unija za Sredozemlje“ (KOM(2008)0319),
– ker je Evropski svet na zasedanju 13. in 14. marca 2008 v Bruslju dal soglasje k barcelonskemu procesu: Uniji za Sredozemlje,
– ob upoštevanju izjave za Sredozemlje z vrha v Parizu, ki je potekal 13. julija 2008 v Parizu,
– ob upoštevanju končne izjave s srečanja ministrov za zunanje zadeve iz držav Unije za Sredozemlje, ki je potekalo v Marseillu 3. in 4. novembra 2008,
– ob upoštevanju izjav predsedstva Evro-sredozemske parlamentarne skupščine iz Pariza (12. julij 2008), Kaira (22. november 2009) in Rabata (22. januar 2010),
– ob upoštevanju sklepov ustanovne seje Evro-sredozemske regionalne in lokalne skupščine iz Barcelone z dne 21. januarja 2010,
– ob upoštevanju končne izjave z evro-sredozemskega vrha ekonomsko-socialnih svetov in podobnih institucij, ki je potekal v Aleksandriji 19. oktobra 2009,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o sredozemski politiki Evropske unije, zlasti resolucije z dne 15. marca 2007[1] in z dne 5. junija 2008[2] ter resolucije o barcelonskem procesu: Unija za Sredozemlje z dne 19. februarja 2009[3],
– ob upoštevanju sklepov druge evro-sredozemske ministrske konference o krepitvi vloge žensk v družbi, ki je 11. in 12. novembra 2009 potekala v Marakešu,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. novembra 2007 o krepitvi evropske sosedske politike[4],
– ob upoštevanju priporočil odborov Evro-sredozemske parlamentarne skupščine, ki so bila sprejeta na 6. plenarnem zasedanju v Amanu 13. in 14. marca 2010,
– ob upoštevanju priporočila, ki ga je sprejela Evro-sredozemska parlamentarna skupščina 13. oktobra 2008 v Jordaniji in je bilo predloženo na prvem srečanju ministrov za zunanje zadeve v barcelonskem procesu: Unija za Sredozemlje, ki je potekalo v Marseillu,
– ob upoštevanju statuta generalnega sekretariata Unije za Sredozemlje, ki je bil sprejet 3. marca 2010,
– ob upoštevanju člena 48 svojega poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve ter mnenj Odbora za mednarodno trgovino in Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A7-0133/2010),
A. ker je sredozemska kotlina področje izrednega pomena za EU in ker se bodo v večpolarnem in medsebojno odvisnem svetu samo velike regionalne skupine lahko odzivale na socialne, kulturne, gospodarske, okoljske, demografske, politične in varnostne izzive,
B. ker mora Evropska unija sprejeti strateško vizijo, v kateri bodo upoštevani vsi ti izzivi v njenih odnosih z južnimi sosedami, ki ima za prednostno nalogo socialni, gospodarski in demokratični razvoj regije,
C. ker je v členu 8 Pogodbe o EU določeno, da Unija razvija posebne odnose z državami v svojem sosedstvu, da ustvari območje blaginje in dobrega sosedstva, ki temelji na vrednotah Unije in za katero so značilni tesni in miroljubni odnosi, ki temeljijo na sodelovanju,
D. ker Unija za Sredozemlje omogoča dodatno okrepitev regionalne in večstranske dimenzije evro-sredozemskih odnosov in odpira perspektivo za izgradnjo območja miru, varnosti in blaginje za 800 milijonov prebivalcev ter ponuja idealen okvir za spoprijemanje z družbeno-gospodarskimi izzivi, spodbujanje regionalnega povezovanja in zagotavljanje razvoja skupaj s partnerskimi državami,
E. ker sosedska politika s tem, da daje prednost poglabljanju raznolikih dvostranskih odnosov, ne more sama po sebi prispevati k skupnemu procesu integracije in pomembnim reformam v regiji; ker se v tem okviru upošteva priložnost, ki jo ponuja vzpostavitev Unije za Sredozemlje, za okrepitev dopolnjevanja med dvostranskimi politikami na eni strani in regionalnimi politikami na drugi strani, da se učinkoviteje odgovori na cilje evro-sredozemskega sodelovanja, ki temeljijo na vzajemnem priznavanju skupnih vrednot, kot so demokracija, pravna država, dobro upravljanje in spoštovanje človekovih pravic; ker je treba vztrajati, da se države članice zavežejo k skladnemu in verodostojnemu izvajanju evropske sosedske politike v skladu s členom 8 Pogodbe o EU,
F. ker se je treba nujno opreti na dosežke barcelonskega procesa, katerega cilje in dosežke mora Unija za Sredozemlje okrepiti, v skladu s pariško deklaracijo z dne 13. julija 2008, in ker se je treba izogibati podvajanju oziroma prekrivanju obstoječih političnih instrumentov in institucionalnih ravni, da se zagotovi učinkovitost in skladnost številnih instrumentov evro-sredozemskega sodelovanja,
G. ker že skoraj 15 let sredozemske države razvijajo nove trgovinske in gospodarske odnose (npr. z Rusijo, Kitajsko, Brazilijo, zalivskimi državami) in ker njihove družbe poznajo znatne spremembe (potrošniški vzorci, mobilnost, demografski prehod...), ki vplivajo na notranja ozemeljska ravnovesja,
H. ker sredozemskih narodov ni mogoče zbližati zgolj z omejenimi kulturnimi izmenjavami in ker Evropa pri sredozemskih partnerjih postopoma izgublja kulturni vpliv,
I. ker pomen naraščajočih razlik med državami članicami Evropske unije in tretjimi sredozemskimi državami kot tudi zaskrbljujoče strukturne težave socialno-gospodarske in institucionalne narave zahtevajo prepričljive skupne odgovore v skupnem interesu vseh držav članic Unije za Sredozemlje; ker možnosti za gospodarsko rast tretjih držav s sredozemskega območja spodbujajo ta pogled; ob upoštevanju potrebe po izboljšanem povezovanju jug-jug,
J. ker je regionalni kontekst, v katerem dobiva obliko Unija za Sredozemlje, še vedno zaznamovan s konflikti in političnimi napetostmi, ki so od vrha v Parizu julija 2008 spodkopavali in upočasnili njeno vzpostavljanje; ker se nahaja mirovni proces na Bližnjem vzhodu na mrtvi točki,
K. ker so se učinki gospodarske in finančne krize pridružili že obstoječim političnim, gospodarskim in družbenim izzivom in še zlasti izzivom, ki so povezani z brezposelnostjo; ker je v interesu vseh – tako teh držav kot tudi EU –, da se zmanjša stopnja brezposelnosti v regiji in se njenim prebivalcem, predvsem ženskam, mladim in ljudem s podeželja, ponudi upanje za prihodnost,
L. ker so ponovni začetek mirovnega procesa na Bližnjem vzhodu in dejanski obeti za trajno celovito rešitev najpomembnejši za razvoj evro-sredozemskih odnosov ter dobro delovanje in izvajanje projektov Unije za Sredozemlje,
M. ker morata dve glavni inovaciji Unije za Sredozemlje, institucionalna (sopredsedstvo, skupni stalni odbor, generalni sekretariat Unije za Sredozemlje) in operativna (projekti za integracijo), delovati na učinkovit in pregleden način, da se s tem izboljšajo življenjski pogoji državljanov, ki so glavni naslovniki tega projekta,
N. ker naj bi generalni sekretariat postal zagonska sila mehanizma, njegova učinkovitost pa bo odvisna od sposobnosti njegovega osebja, da deluje neodvisno, in ker pomeni prisotnost izraelskega visokega uradnika in palestinskega visokega uradnika, ki bosta sodelovala znotraj mednarodne organizacije na regionalni ravni, izreden dogodek, ki prinaša upanje,
O. ker mednarodna vprašanja neposredno zadevajo sredozemske regije, kot na primer trajnostni razvoj, zanesljivost oskrbe z energijo, migracijski tokovi, kulturne in turistične izmenjave, in ker so v enaki meri soočene s čezmejno problematiko, kot je upravljanje vode in dostop do nje, onesnaževanje, razvoj prevoznih omrežij, in ker zaradi tega lokalne in regionalne oblasti igrajo osrednjo vlogo pri spremljanju oblikovanja trajnih ozemeljskih politik, prilagojenih lokalnim posebnostim, in pri uresničevanju konkretnih in vključujočih projektov,
P. ker je vprašanje kmetijstva v sredozemskih državah zaradi njegove družbeno-gospodarske teže, okoljskih vplivov in posledic za ozemeljsko uravnoteženost bistvenega pomena,
Q. ker je 60 % svetovne populacije, ki ji primanjkuje vode, skoncentrirane na jugu sredozemske kotline in na Bližnjem vzhodu in ker bi lahko na podlagi poročil Programa Združenih narodov za razvoj (UNDP) o arabskem svetu in poročil Modrega plana do leta 2025 63 milijonov ljudi občutilo pomanjkanje vode,
R. opozarja na odločitev o zmanjšanju digitalnega razkoraka med obema obalama Sredozemlja, ki jo je ministrska konferenca Unije za Sredozemlje sprejela 4. novembra 2008 v Marseillu in katere rezultat je predlog BB-MED (širokopasovna komunikacija v Sredozemlju),
S. ker od vrha v Parizu projekti, napovedani v okviru Unije za Sredozemlje, na splošno niso zadostno financirani, kar bi lahko upočasnilo njihovo izvajanje,
T. ker igrajo migracijski tokovi in različni izzivi, ki jih sprožajo na obeh straneh Sredozemlja, pomembno vlogo na človeški, družbeni, kulturni in gospodarski ravni,
U. ker je pritok kapitala, ki ga predstavljajo sredstva, ki jih izseljenci nakazujejo prebivalcem držav na južni obali Sredozemlja, izrednega pomena,
V. ker nedavni začetek veljavnosti Lizbonske pogodbe in institucionalne spremembe, ki jih je povzročila, na eni strani in stalna vprašanja o delovanju in financiranju Unije za Sredozemlje na drugi strani pomenijo, da mora Evropski parlament bolj od blizu spremljati razvoj Unije za Sredozemlje, da tako prispeva k popolnemu uspehu vrha v Barceloni,
1. poziva voditelje držav in predsednike vlad Unije za Sredozemlje, ki se bodo sestali v Barceloni 7. junija 2010, da si prizadevajo, da bo po dveh težkih letih to srečanje pomenilo uspeh za vzpostavitev institucij Unije za Sredozemlje, izvajanje velikih projektov in doseganje napredka pri vseh poglavjih evro-sredozemskega sodelovanja;
2. je kljub oblikovanju Unije za Sredozemlje še naprej zaskrbljen zaradi pomanjkanja jasne opredelitve sredozemske politike EU in dolgoročne strateške vizije za razvoj in stabilizacijo regije; vztraja, da mora evro-sredozemski integracijski proces ponovno postati prednostna politična naloga v agendi EU;
3. poziva vlade držav članic Unije za Sredozemlje, da temeljito revidirajo in okrepijo političen dialog; vztraja pri dejstvu, da vzajemno spoštovanje in razumevanje predstavljata glavne elemente tega dialoga in opozarja, da mora biti spodbujanje in spoštovanje demokracije, pravne države in človekovih pravic, naj so civilne, politične, gospodarske, socialne ali kulturne, ter kolektivnih pravic, jasno vpisano med cilje te nove pobude, zlasti s krepitvijo obstoječih mehanizmov; v tem okviru poudarja pomen spoštovanja svobode govora, misli in verovanja kot tudi potrebo po zagotavljanju pravic manjšin, tudi verskih; poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti pravicam žensk, enakosti med spoloma in boju proti diskriminaciji, ki temelji na spolni usmerjenosti; poudarja svojo podporo demokratičnim političnim organizacijam in civilni družbi na južni obali Sredozemlja in izraža spoštovanje pomembnemu delu, ki so ga opravile organizacije žensk;
4. meni, da politične napetosti in regionalni konflikti v Sredozemlju ne smejo zavirati možnosti za dejansko napredovanje na poti k sektorskemu in večstranskemu sodelovanju, in meni, da bo Unija za Sredozemlje z izvajanjem velikih projektov za integracijo in z odprtim političnim dialogom prispevala k razvoju zaupanja, ki bo ugodno za doseganje ciljev pravosodja in skupne varnosti, v duhu solidarnosti in miru; vendar poudarja, da Unija za Sredozemlje ne bo poznala celovitega in popolnega uspeha brez razrešitve različnih regionalnih konfliktov ob istočasnem spoštovanju mednarodnega prava, kar bo iz Sredozemlja naredilo obalo miru;
5. vztraja, da je treba za konflikt na Bližnjem vzhodu najti pravično in trajnostno rešitev in glede tega zagovarja odločno zavezanost EU in vseh držav članic Unije za Sredozemlje; ponovno poziva, da se je treba resno lotiti pogajanj v okviru mirovnega procesa, da se doseže soobstoj dveh držav – neodvisne, demokratične in trajne palestinske države ter izraelske države –, ki bosta živeli druga ob drugi v ozračju miru, varnosti in z mednarodno priznanimi mejami; spodbuja pomemben prispevek, ki ga lahko prispeva Unija za Sredozemlje k izboljšanju odnosov med Izraelom in Palestinsko nacionalno oblastjo, med drugim s sodelovanjem med izraelskimi in palestinskimi predstavniki v okviru Unije za Sredozemlje;
6. pozdravlja imenovanje generalnega sekretarja in sprejetje statuta generalnega sekretariata, in, zaradi vrha v Barceloni priporoča, da se opredelita institucionalna in funkcionalna struktura Unije za Sredozemlje v skladu z naslednjimi smernicami:
- za sekretariat je treba nameniti primerna finančna in statutarna sredstva, ki mu bodo omogočila učinkovito in neodvisno delovanje; vztrajati na nujni potrebi, da postane sekretariat popolnoma operativen in na potrebi izbora njegovega osebja na podlagi zaslug, ter posvetiti posebno pozornost načeloma geografske porazdelitve in enakosti med spoloma;
- pojasniti je treba merila za odločanje o velikih projektih, za njihovo financiranje in izvajanje ter zlasti določiti prednostne naloge za naslednja tri leta;
- poleg evropskih udeležencev (države članice, Svet in Komisija) je treba zagotoviti skupno predstavništvo v skladu z Lizbonsko pogodbo, in sočasno spodbujati aktivno sodelovanje vseh tretjih sredozemskih držav;
- prizadevati si je treba za demokratično legitimnost Unije za Sredozemlje in potrditi Evro-sredozemsko parlamentarno skupščino kot sestavni del institucionalne zgradbe;
- okrepiti je treba usklajevanje s skupnostnimi projekti in programi, ki so jih odobrile posebne ministrske konference, s posebnim upoštevanjem možnih sinergij;
- omogočiti je treba sodelovanje v spremenljivi sestavi, ki je odprto za države in večstranske institucije, ki želijo sodelovati v projektih skupnega interesa;
- zagotoviti je treba dobro sodelovanje med sekretariatom in Evropsko komisijo, kot tudi jasno razmejitev njunih pristojnosti; pozvati je treba Komisijo, naj dejavno sodeluje v Uniji za Sredozemlje, in zahtevati več jasnosti glede njenega sodelovanja v tej novi institucionalni strukturi;
- razviti je treba komunikacijske dejavnosti, da se tako zagotovi prepoznavnost dejavnosti Unije za Sredozemlje; državljane je treba obvestiti o velikih projektih in napredku Unije za Sredozemlje, zlasti prek izpopolnjene in obogatene spletne strani;
- zagotoviti je treba demokratično legitimnost Unije za Sredozemlje, da bodo sklepi sprejeti na pregleden način, ob sodelovanju Evropskega parlamenta, Evro-sredozemske parlamentarne skupščine in nacionalnih parlamentov v postopku odločanja; poudariti je treba, da se mora Evro-sredozemsko parlamentarno skupščino priznati kot sestavni del Unije za Sredozemlje, in sicer kot njen parlamentarni vidik;
- zagotoviti je treba razpravo z vsemi zainteresiranimi stranmi (lokalni organi in organizacije civilne družbe) in njihovo sodelovanje v postopkih sprejemanja odločitev glede velikih projektov;
7. opozarja, da je vrh v Parizu določil šest velikih horizontalnih strateških sektorjev (civilna zaščita, pomorske in kopenske avtoceste, odpravljanje onesnaženja Sredozemlja, sredozemski načrt za sončno energijo, sredozemska pobuda za razvoj podjetništva in evro-sredozemska univerza), v večini katerih so projekti že sprejeti kot del evro-sredozemskega partnerstva; poudarja pomen skrbne ocene regionalnih programov in sredstev, ki se že uporabljajo v okviru evro-sredozemskega partnerstva in želi, da izbor projektov, financiranih v okviru Unije za Sredozemlje, temelji na merilu dodane vrednosti na regionalni in lokalni ravni; zato zagovarja hitro izvajanje teh prednostnih projektov;
8. meni, da je bistveno, da se zagotovi, poveča in uporablja financiranje predvidenih projektov, ki bo temeljilo na kombinaciji javnih in zasebnih sredstev; v tem okviru:
- poziva članice Unije za Sredozemlje, da za projekte namenijo sredstva, primerna izzivom, in dosežejo zgodovinsko zavezo sodelujočih na vrhu v Barceloni;
- vztraja, da se v obdobju pred zaključkom finančne perspektive 2007–2013 vsi finančni prispevki Unije izvršijo brez poseganja v evro-sredozemske regionalne programe, ki že potekajo oziroma so predvideni; poudarja, da je treba v novi finančni perspektivi Evropske unije za obdobje 2014–2020 znatno okrepiti sredstva, namenjena južnemu sklopu evropske sosedske politike, in prispevke EU za projekte Unije za Sredozemlje;
- pozdravlja nacionalne, evropske (Evropska investicijska banka – Sklad za evro-sredozemske naložbe in partnerstvo (FEMIP), Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD)) in mednarodne finančne institucije (Svetovna banka), ki že delujejo v regiji; poudarja, da je treba najti sinergije v povezavi z velikimi projekti in predlaga oblikovanje evro-sredozemske banke za naložbe in razvoj, da se okrepi enakovrednost severa in juga v Uniji za Sredozemlje;
- poudarja vlogo Evropske investicijske banke (EIB), ki zagotavlja usklajevanje treh od šestih prednostnih projektov (odpravljanje onesnaženja Sredozemlja, načrt za sončno energijo ter pomorske in kopenske avtoceste);
- poudarja, da je treba določiti pogoje za večje sodelovanje in boljše finančno in gospodarsko vključevanje med državami članicami Unije za Sredozemlje, še zlasti med državami z južnega brega;
- pozdravlja nedavno uvedbo investicijskih skladov, namenjenih za financiranje projektov Unije za Sredozemlje, med katerimi je sklad za infrastrukturne projekte InfraMed, in poziva različne akterje, da spodbujajo razvoj podobnih pobud in spodbudijo sodelovanje med vlagatelji, zlasti med dolgoročnimi vlagatelji;
- želi vzpostaviti investicijski sklad za financiranje projektov lokalnih in regionalnih skupnosti na področju trajnostnega razvoja;
9. spodbuja izboljšanje gospodarskega in pravnega okolja tretjih držav, pri katerem je prednostna naloga vzpostavljanje verodostojnih in trajnostnih podregionalnih finančnih institucij, ki bodo sposobne pritegniti tuje naložbe; ravno tako poziva k:
- oblikovanju skupne listine o varstvu naložb v tretje sredozemske države, ki bi omogočila uskladitev in izboljšanje tega varstva naložb in njihovo spodbujanje;
- oblikovanju sistema zavarovanja in finančnega jamstva za vlagatelje, ki se zgleduje po sistemu agencije za večstransko jamstvo naložb (MIGA) in je prilagojena evro-sredozemskemu kontekstu;
- reformi za odpravljanje upravnih ovir, zlasti za izboljšanje in poenostavitev izvrševanja pogodb;
- spodbujanju postopne in učinkovite harmonizacije zakonodaje s področja dela, ki spoštuje pravice delavcev v državah članicah Unije za Sredozemlje;
- izboljšanju dostopa do posojil za mala in srednja podjetja kot tudi k ponudbi kreditnih možnosti in mikrokredita;
10. želi izboljšati gospodarske in pravne razmere v regiji, saj je to nujno jamstvo za prihodnja vlaganja; vztraja pri cilju razvoja človeških virov in zaposlovanja, v skladu z razvojnimi cilji tisočletja za boj proti revščini; poudarja, da je ohranjanje in razvoj učinkovitih javnih služb še en pomemben element za zagotovitev trajnostnega razvoja v regiji;
11. meni, da bo večje dvostransko in večstransko gospodarsko sodelovanje jug-jug prineslo oprijemljive koristi za prebivalce in izboljšalo politično ozračje v regiji;
12. vztraja, da je razvoj trgovine jug-jug bistvenega pomena, in navaja, da predstavlja ta trgovina le 6 % trgovinske izmenjave, zato bi bilo treba sporazum iz Agadirja razširiti; poudarja, da je okrepitev vezi in trgovine med temi državami v njihovem interesu, da bi vzpostavili združeno in močno ekonomsko območje, ki bi bilo privlačno za vlagatelje, in tako zaščitili interese regije in izkoristiti njen razvoj; poudarja, da mora Unija za Sredozemlje omogočiti lažje nudenje tehnične in finančne pomoči za spodbujanje gospodarskega povezovanja med državami juga; meni, da bi razširitev in poenostavitev vseevropsko-sredozemske kumulacije porekla lahko pripomogla, da bi to dosegli;
13. poudarja pomen trenutnih pogajanj o evro-sredozemskemu prostotrgovinskemu območju in spodbuja države Unije za Sredozemlje, naj si prizadevajo za uskladitev svojih stališč v okviru pogajanj v STO;
14. poziva Komisijo, naj med pogajanji za trgovinske sporazume upošteva rezultate izvedenih študij o vplivu, in oceni vplive procesa liberalizacije v luči podnebnih sprememb ter gospodarske in socialne krize in po potrebi zagotovi, da se bo ta uvajal postopoma in nesorazmerno, ter obenem na obeh straneh Sredozemlja zaščiti podobne proizvodne sektorje, za katere je bolj verjetno, da se bodo zaradi večje liberalizacije soočali s konkurenco; poziva Unijo za Sredozemlje, naj v prvi vrsti projekte izbere v skladu s potrebami socialnih in gospodarskih posledic in glede na potrebo zmanjšanja vpliva na okolje;
15. želi, da se pridružitveni sporazumi ponovno pregledajo ob upoštevanju novih potreb, ki izhajajo iz finančne, gospodarske in socialne krize ter prehrambene in energetske krize; opozarja, da mora eden izmed glavnih ciljev ustanovitve prostotrgovinskega evro-sredozemskega območja ostati trgovina, ki služi razvoju in zmanjševanju revščine, in upa, da bo načrt, sprejet na vrhunskem srečanju ministrov 9. decembra 2009, prispeval k uresničitvi tega cilja;
16. obžaluje, da so bili socialno-gospodarski, trgovinski in energetski vidiki, kot so neposredne tuje naložbe, zaposlovanje, energijska učinkovitost, neformalno gospodarstvo ali zmanjševanje revščine, zanemarjeni v pariški deklaraciji, in zahteva, da se ta napaka popravi na vrhu v Barceloni;
17. opozarja, da so migracijske politike eden od prednostnih nalog evro-sredozemskega partnerstva, zato države članice in institucije Unije za Sredozemlje spodbuja, naj posebno pozornost namenijo usklajenemu upravljanju migracijskih tokov; poudarja, da je izgradnja Unije za Sredozemlje nerazdružljiva z razvojem človeških virov in izmenjav med prebivalci sredozemske kotline, in spodbuja, poleg regulacije tokov in boja proti nezakonitemu priseljevanju, postopno poenostavitev prostega pretoka med obema obalama, okrepitev ukrepov za integracijo migrantov, vzpostavitev aktivnih politik v prid zaposlovanju, in izboljšanje pogojev za izvajanje pravice do azila; meni, da je treba zagotoviti kontinuiteto ministrske konference Euromed o migracijah, ki je potekala 18. in 19. novembra 2007 v Albufeiri;
18. poziva članice Unije za Sredozemlje, da poenostavijo prenos sredstev, ki jih nakazujejo izseljenci prebivalcem svojih matičnih držav, zlasti z zmanjšanjem stroškov, ki jih povzročajo nakazila;
19. opozarja na velik pomen četrtega poglavja evro-sredozemskega sodelovanja (poglavja v zvezi z migracijami, socialnim vključevanjem, pravico in varnostjo) in poudarja, da mora Unija za Sredozemlje spodbujati sodelovanje v okviru tega poglavja;
20. poudarja strateški pomen izzivov kmetijstva, razvoja podeželja, prilagajanja podnebnim spremembam, racionalne uporabe vode in energije v sredozemskih državah, in poziva, da postane sodelovanje na kmetijskem področju politična prednostna naloga; spodbuja države Unije za Sredozemlje, naj si prizadevajo za uskladitev svojih stališč v okviru pogajanj v STO in napredujejo v smeri večje konvergence evro-sredozemskih kmetijskih politik zlasti na področju spoštovanja primernih socialnih zahtev, zahtev za zanesljivo preskrbo s hrano, fitosanitarnih in okoljskih standardov in kakovosti proizvodov; meni, da bi morale te politike vključiti zahteve za trajnostni razvoj (vključno z ohranjanjem naravnih virov), kar bi omogočilo pojav regionalnih trgov, ob istočasnem upoštevanju posebnih in konkurenčnih razmer sredozemskega kmetijstva, kot tudi ohranjanje močnega kmetijskega sektorja;
21. poudarja potrebo po vzpostavitvi regionalne kmetijske politike, v skladu z evro-sredozemskim načrtom za kmetijstvo, ki ohranja lokalno proizvodnjo hrane in zanesljivo preskrbo s hrano, in spodbuja proizvodnjo, distribucijo in diverzifikacijo tipičnih sredozemskih proizvodov, razvoj malih in srednjih kmetij, in je prilagojena trajnostnemu razvoju; glede na to, da je v veliko sredozemskih partnerskih državah vedno več negotovosti v zvezi s preskrbo s hrano, poziva Komisijo, naj odobri prošnje partnerskih držav v zvezi z razširjenimi zaščitnimi ukrepi in hitrimi postopki v primeru prehrambene krize;
22. ponavlja svojo podporo okoljski razsežnosti Unije za Sredozemlje in opozarja na pomen evro-sredozemske pobude za odpravljanje onesnaženja Sredozemlja; se glede tega veseli začetka druge faze investicijskega programa za reševanje osnovnih virov onesnaževanja v Sredozemlju – mehanizem za financiranje priprave in izvedbe projektov (MeHSIP PPIF); meni, da je napredek na področju preprečevanja onesnaževanja morja nujnega pomena, in Sredozemlju moramo posvetiti posebno pozornost, saj je zaprto morje; v zvezi s tem izpostavlja, da je treba vse projekte Unije za Sredozemlje načrtovati in izvajati v skladu z obstoječimi programi, zlasti ob upoštevanju sredozemskega akcijskega načrta UNEP za barcelonsko konvencijo;
23. poziva partnerske države v okviru velikih projektov Unije za Sredozemlje na področju kopenskega in pomorskega prometa, naj izboljšajo infrastrukture in tako izboljšajo pretok oseb in blaga v Sredozemlju in spodbudijo trajnostno prometno politiko, pri čemer je treba upoštevati zahteve glede trajnostnega razvoja, zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, energijske učinkovitosti in intermodalnosti; poudarja, da morajo biti taka prizadevanja povezana zlasti z okoljsko in industrijsko politiko ter politiko javnega zdravja in prostorskega načrtovanja; vztraja, da je treba razvijati projekte pomorskih avtocest, da bi spodbudili modalne preusmeritve ter oblikovali varne, čiste in trajne trgovske plovne poti;
24. meni, da je izboljšanje pristaniške infrastrukture in infrastrukture za prevoz po kopnem lahko dejavnik gospodarskega razvoja in bo pripomoglo k spodbujanju trgovine med evro-sredozemskimi državami;
25. poudarja, da je treba okrepiti sodelovanje na področju energije, in poziva k takojšnji izvedbi razvojnih načrtov, s katerimi se bo spodbudila diferenciacija virov in energetskih preskrbovalnih poti, kar bo odločilno pripomoglo k energetski varnosti sredozemske regije;
26. opozarja na velik potencial obnovljivih virov energije v evro-sredozemski regiji, zlasti energije vetra in sončne energije; podpira hitro in usklajeno izvajanje sredozemskega načrta za sončno energijo, katerega glavni cilj je, da se do leta 2020 ustvari 20 GW dodatnih zmogljivosti za proizvodnjo obnovljive energije v Sredozemlju, in industrijske pobude kot je DESERTEC, ter sprejetje evro-sredozemske strategije za energetsko učinkovitost; želi, da projekti v prvi vrsti odgovorijo na potrebe držav dobaviteljic in glede tega poudarja padce v okviru gospodarskega razvoja za države partnerice na področju okrepitve, zlasti na južnem bregu, mrežnih infrastruktur, postopnega vzpostavljanja medsebojno odvisnega regionalnega trga in oblikovanja novega industrijskega sektorja, povezanega, na primer, s proizvodnjo solarnih komponent;
27. poziva k nadaljnjemu spodbujanju in podpori za pobudo "Solar for Peace" (Sončna energija za mir) v okviru projekta za integracijo evro-sredozemskega energetskega trga (MED-EMIP);
28. priporoča, da se države, ki sodelujejo v evro-sredozemskem procesu, pridružijo pobudi "pametna mesta", načrtovani v skladu s Strateškim načrtom za energetsko tehnologijo;
29. podpira spodbujanje vseevropsko-sredozemskih elektroenergetskih, plinskih in naftnih povezav za krepitev zanesljive oskrbe z energijo; poudarja pomen dokončanja sredozemskega električnega sklenjenega tokovnega kroga in podpira razvoj južnega plinskega koridorja; spodbuja uporabo povratnih tokov, če je to varno, stroškovno učinkovito in izvedljivo;
30. poudarja, da bodo podnebni cilji 20–20–20 pomembno vplivali na povpraševanje po plinu, zato bi oblikovanje akcijskega načrta za utekočinjen zemeljski plin za države članice Unije za Sredozemlje povečalo raznolikost in zanesljivost oskrbe, zlasti za države, ki so odvisne od enega samega dobavitelja;
31. poudarja pomen napredka tehnologije utekočinjenega zemeljskega plina, naložb v prevozne zmogljivosti ter terminalov za njegovo ponovno uplinjanje; poudarja, da je poleg razvoja infrastrukture potrebna tudi pomorska zaščita;
32. vztraja, da je treba nujno razviti okrepljeno sodelovanje na področju civilne zaščite v Sredozemlju, da bi se lahko spopadali z naravnimi katastrofami, zlasti potresi, poplavami in gozdnimi požari; spodbuja ustanovitev evro-sredozemskega inštituta za gozdne požare;
33. vztraja, da je treba v okviru Unije za Sredozemlje razviti nove projekte, posvečene izobraževanju, izmenjavam med šolami in univerzami ter raziskavam, saj lahko ti dejavniki pripomorejo k zbližanju in razvoju prebivalcev na obalah Sredozemlja; meni, da je treba prednostno in z aktivnim sodelovanjem civilne družbe izoblikovati resnično evro-sredozemsko območje visokošolskega izobraževanja, znanosti in raziskav; zato:
- pozdravlja ustanovitev evro-sredozemske univerze EMUNI in poziva partnerske institucije, da okrepijo svoje zaveze za razvoj teh dejavnosti;
- zahteva povečanje sredstev za financiranje programov univerzitetnih izmenjav vrste „Erasmus Mundus“ in boljše informiranje o že obstoječih programih izmenjav; še zlasti poziva, naj se navdih poišče v izkušnjah z evropskim programom Averroès;
- poziva k vzpostavitvi ambicioznega evro-sredozemskega programa Erasmus junior, ki bo omogočil okrepitev šolskih izmenjav med državami članicami Unije za Sredozemlje;
- zahteva bolj strukturirano sodelovanje na področju visokošolskega izobraževanja in raziskav, da se spodbudi vzajemno priznavanje diplom, vzpostavitev skupnih diplom in skupnih izobraževalnih ustanov na doktorski ravni, da se tako poveča mobilnost raziskovalcev, skupaj z ukrepi za boj proti begu možganov;
- želi, da se posebna pozornost nameni zbliževanju izobraževalnih, raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti, s povečanim pomenom dialoga med univerzami in podjetji ter javno-zasebnimi partnerstvi na raziskovalnem področju;
34. zahtev, da se novi projekti za spodbujanje kulturnih izmenjav in medsebojnega razumevanja med družbami zelo hitro uvrstijo na dnevni red Unije za Sredozemlje, zlasti s sprejetjem evro-sredozemske strategije na področju kulture in razvoja medkulturnega in medverskega dialoga; spodbuja izvajanje projektov Stalne konference sredozemskih operaterjev na avdiovizualnem področju (COPEAM), zlasti projekt evro-sredozemskega televizijskega kanala, kot tudi ponovitve uspelih pobud, kot je bil arabski teden in EuroMedScola; pozdravlja delovanje Aleksandrijske knjižnice, Inštituta arabskega sveta in Fundacije Anne Lindh, in zlasti njeno organizacijo dni Foruma za medkulturni dialog, ki so potekali v Barceloni marca 2010; poziva države članice in institucije Unije za Sredozemlje, da ohranijo svoje zaveze v okviru Zavezništva civilizacij OZN;
35. pozdravlja izbor Marseilla (Provansa) za evropsko prestolnico kulture za leto 2013, saj je projekt tega mesta odločno usmerjen k evro-sredozemski razsežnosti in si prizadeva za zbliževanje prebivalcev na obeh obalah Sredozemlja; poudarja, da je naloga tega zelo simboličnega kulturnega projekta uresničiti konkretne in inovativne dejavnosti za spodbuditev dialoga med kulturami Evrope in Sredozemlja;
36. poudarja pomen oblikovanja industrijskih politik za izboljšanje ekonomij obsega, ob sočasnem spodbujanju malih in srednjih podjetij ter krepitvi sektorjev visoke tehnologije; poziva države članice Unije za Sredozemlje in institucije, naj igrajo aktivno vlogo pri podpori malih in srednjih podjetij, pri čemer naj posvetijo posebno pozornost učinkovitim finančnim storitvam ter tehnični in administrativni pomoči, in na ta način oblikujejo močan temelj za podjetništvo, zlasti v sektorjih, ki prispevajo h gospodarski rasti držav Sredozemlja;
37. poudarja, da želi Evro-sredozemska parlamentarna skupščina postati parlamentarna skupščina Unije za Sredozemlje, ki je porok za njeno demokratično legitimnost, in podpira predlog 6. plenarnega zasedanja Evro-sredozemske parlamentarne skupščine, ki je potekalo v Amanu 13. in 14. marca 2010, da se Evro-sredozemsko parlamentarno skupščino prekrsti v Parlamentarno skupščino – Unija za Sredozemlje;
38. opozarja na svoje pristojnosti v proračunskem postopku Evropske unije in vztraja, da mora Evro-sredozemska parlamentarna skupščina uveljaviti večjo odgovornost s prevzemom svetovalne vloge in vloge demokratičnega nadzora pri oblikovanju delovnih smernic, rednemu spremljanju obstoječih projektov in izvrševanju proračuna; poziva različne pristojne odbore Evro-sredozemske parlamentarne skupščine k pripravam rednih predstavitev generalnega sekretarja in njegovih namestnikov; meni, da bo moralo to odgovornost spremljati izboljšanje delovanja in delovnih metod Evro-sredozemske parlamentarne skupščine, vključno z dodeljevanjem potrebnih človeških in finančnih virov, kot tudi z boljšo prilagoditvijo dela Evro-sredozemske parlamentarne skupščine z delom drugih institucij Unije za Sredozemlje; pozdravlja odločitve, ki so bile glede tega sprejete na 6. plenarnem zasedanju Evro-sredozemske parlamentarne skupščine v Amanu 13. in 14. marca 2010;
39. pozdravlja nedavno vzpostavitev Evro-sredozemske regionalne in lokalne skupščine in poziva k dobremu usklajevanju njenega dela z delom Evro-sredozemske parlamentarne skupščine, zlasti s skupnimi sejami ali vzajemnimi povabili članov zadevnih predsedstev na delovna srečanja; vztraja, da so te skupščine, ki združujejo izvoljene predstavnike z obeh obal Sredozemlja, koristne, saj se na ta način spodbuja izmenjava dobrih demokratičnih praks;
40. vztraja pri rednih posvetovanjih s civilno družbo, socialnimi partnerji in številnimi poklicnimi in socialno-poklicnimi mrežami, ki so bile razvite v okviru evro-sredozemskega partnerstva, ter njihovi pridružitvi k delu in projektom Unije za Sredozemlje; in spodbuja:
- generalno skupščino ekonomsko-socialnih svetov in podobnih institucij, da preučijo vzpostavitev gospodarskega in socialnega evro-sredozemskega sveta;
- razvoj projektov, ki bodo olajšali poslovne odnose, investicije in podjetniška partnerstva med obema obalama Sredozemlja, kot je na primer projekt Invest in Med;
- povezovanje evro-sredozemskih trgovinskih zbornic ter evro-sredozemskih sindikatov in združenj delodajalcev;
- širitev skupine za industrijsko sodelovanje, zadolžene za izvajanje Evro-sredozemske listine za podjetja, na predstavniške organizacije malih in srednjih podjetij, da bi ta listina postala orodje za premagovanje ovir, ki upočasnjujejo rast in razvoj malih in srednjih podjetij;
41. pozdravlja zavezo, ki je bila ponovno potrjena na drugi evro-sredozemski ministrski konferenci o krepitvi vloge žensk v družbi (ki je 11. in 12. novembra 2009 potekala v Marakešu), da bodo pravno in dejansko spodbujali enakost med ženskami in moškimi, se borili proti nasilju nad ženskami ter upoštevali civilne, politične, gospodarske, socialne in kulturne pravice žensk in moških; odločno poziva k sprejetju konkretnih ukrepov v tej smeri, in priporoča sprejetje projekta v okviru Unije za Sredozemlje o podjetniškem duhu žensk in krepitvi njihovega sodelovanja v javno življenje; opozarja, da še naprej zagovarja stališče, da kršitev temeljnih pravic žensk ni mogoče utemeljevati s spoštovanjem tradicij in navad;
42. poziva Svet, podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Evropske unije, Evropsko komisijo in novoustanovljeno Evropsko službo za zunanje delovanje, da si prizadevajo za zagotovitev skladnosti Evropske unije v sodelovanju z Unijo za Sredozemlje in da pri opredelitvi evropske politike sodeluje tudi Evropski parlament;
43. pozdravlja nedavno vključitev držav zahodnega Balkana, ki kandidirajo za članstvo v EU, v Unijo za Sredozemlje;
44. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje predsedniku Sveta Evropske unije, predsedniku Evropske komisije, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Evropske unije, vladam in parlamentom držav članic, sopredsedstvu in generalnemu sekretarju Unije za Sredozemlje kot tudi vladam in parlamentom držav partneric.
OBRAZLOŽITEV
I/Okoliščine
V zadnjih dvajsetih letih si je Evropska unija zlasti prizadevala za svojo širitev na vzhod. Zgodovinska naloga za združitev celine je bila tako dokončana in zasluži pohvalo. Vendar v času, ko se ponovno oblikujejo geopolitična in geoekonomska ravnovesja sveta, s pojavom regij v vzponu, kot je predvsem Azija, je za Unijo napočil skrajni čas, da ponovno razmisli o svojih prednostnih nalogah na področju zunanje politike in ponovno odkrije svoje sredozemske sosede.
Nujno je, da Evropski parlament tesno spremlja razvoj zadnje regionalne pobude, Unije za Sredozemlje. To poročilo se torej uvršča v nadaljevanje predhodnega, ki je bilo sprejeto februarja 2009, in ima za namen spremljanje političnega razmisleka, ki upošteva novo institucionalno okolje Evropske unije in neznanke, ki še vedno obkrožajo Unijo za Sredozemlje, tako glede njenega delovanja kot njenega financiranja.
Po spornem začetku in po dveh zaporednih letih sorazmernega zastoja, bo v Barceloni junija 2010 potekal drugi vrh voditeljev držav in predsednikov vlad Unije za Sredozemlje. Evropski parlament želi prispevati k popolnemu uspehu tega vrha, ki je odločilnega pomena za prihodnost Unije za Sredozemlje.
II/ Smernice
V pričakovanju vrha v Barceloni bo naše razmišljanje o Uniji za Sredozemlje sledilo štirim smernicam.
a. Izgradnja Unije za Sredozemlje na dosežkih iz Barcelone
Po zamisli izven skupnostne logike, je bila končna odločitev za vpis Unije za Sredozemlje v nadaljevanje barcelonskega procesa kljub svojim pomanjkljivostim dobra odločitev[1].
Kljub nezadovoljivemu rezultatu evro-sredozemskega partnerstva, zlasti njegove večstranske in podregionalne dimenzije, so to obliko sodelovanja naši partnerji dobro razumeli, kar pa se ni zgodilo v primeru evropske sosedske politike, ki se je začeta izvajati leta 2004.
Barcelonski proces je brez dvoma politično zastal, ampak je bil tehnično dejaven. Finančni instrumenti (MEDA, Evropski instrument sosedstva in partnerstva (IEVP), Sklad za evro-sredozemske naložbe in partnerstvo (FEMIP)), programi sodelovanja in mikrosodelovanja ter dvostranski pridružitveni sporazumi so znatno doprinesli h gospodarstvu nekaterih držav. Na kulturnem in izobraževalnem področju so bili vzpostavljeni programi v okviru ohranjanja kulturne dediščine (EuroMed Heritage), spodbujanja izmenjav med mladimi (Erasmus Mundus) in širjenja evro-sredozemske avdiovizualne produkcije (Euromed audiovisuel II) in dialoga med kulturami (Fundacija Anne Lindh). Poleg tega je treba poudariti prizadevanja, četudi skromna, na področju podregionalnega vključevanja s podpisom sporazuma iz Agadirja. Na političnem področju je bila regionalna dimenzija partnerstva ohranjena zahvaljujoč se ministrskim srečanjem (zunanje in sektorske zadeve) in srečanjem visokih uradnikov, ki so omogočila vzpostavitev prakse rednega dialoga.
Od takrat lahko razumemo začetek evropske sosedske politike z lastno dvostransko dimenzijo in uveljavljenimi tremi koncepti (pogojevanje, prisvajanje in selektivna diferenciacija), ne le na južnem Sredozemlju, kot širjenje želje Evropske unije po partnerstvu in opuščanje evro-sredozemske regionalne ambicije[2].
Unija za Sredozemlje ponuja torej ponovno možnost regionalnim in večstranskim dimenzijam evro-sredozemskega sodelovanja, pod pogojem, da se opre na dosežke barcelonskega procesa.
b. Politične napetosti in regionalni konflikti v Sredozemlju ne smejo zavirati možnosti za dejansko napredovanje na poti k sektorskemu in večstranskemu sodelovanju
Regionalni kontekst, v katerem se oblikuje Unija za Sredozemlje, je bil najprej zaznamovan s političnimi konflikti in napetostmi, h katerim se pridružujejo še dogodki z 11. septembra 2001 in vojna v Iraku, ki so na obeh straneh ohranjali nezaupanje.
Ti konflikti so od vrha v Parizu julija 2008 znatno upočasnili oblikovanje Unije za Sredozemlje, kar je prispevalo k preklicu ministrskih srečanj in k institucionalni paralizi.
Te težave so nas prisilile, da smo se iz tega takoj naučili: glavno poslanstvo Unije za Sredozemlje ni reševanje konfliktov, ki že več let razdvajajo nekatere njene članice. Brez odgovornega in konstruktivnega duha različnih partneric bo težko vzpostaviti Unijo za Sredozemlje, skupaj z jamstvom za prihodnji razvoj. Z uresničevanjem velikih povezovalnih projektov bo Unija za Sredozemlje prispevala k razvoju zaupanja, ki bo ugodno za doseganje ciljev skupne varnosti, v duhu solidarnosti in miru. Njihov zastoj bo v nasprotnem primeru vodil k velikemu neuspehu.
c. Dve inovaciji – institucionalna (sopredsedstvo, sekretariat, odbor visokih uradnikov) in operativna (projekti za integracijo) – Unije za Sredozemlje morata delovati na učinkovit in pregleden način
Eden izmed pogojev za uspeh prihodnje Unije za Sredozemlje je ta, da postane v očeh kar največjega števila akterjev (podjetij, univerz, sindikatov, lokalnih in regionalnih skupnosti, civilne družbe) njeno delovanje razumljivo in njeni rezultati oprijemljivi. Zato morajo njene institucije začeti delovati kolikor je mogoče hitro, v skladu s preprostimi, učinkovitimi in preglednimi postopki.
V praksi pa ta zahteva po učinkovitosti lahko postane sodelovanje v spremenljivi sestavi, odprto za države, ki želijo sodelovati v projektih skupnega interesa, brez izključitve tistih, ki bi se ji kasneje želele pridružiti.
Poleg tega pa mora izbira projektov, njihov napredek in njihovo financiranje biti predmet rednih ocen in kontrol, zlasti po parlamentarni poti, njihovi rezultati pa bodo morali biti dostopni širši javnosti.
d. Vprašanje financiranja je v ospredju
Evropska komisija je od vrha v Parizu finančno prispevala k prvim projektom, ki so bili napovedani v okviru Unije za Sredozemlje. Gre za prvi korak, ki ga je treba hitro ponovno ovrednotiti v okviru dejanske opredelitve omenjenih projektov. Kljub gospodarski in socialni krizi pa učinkovita vzpostavitev Unije za Sredozemlje potrebuje večji finančni prispevek s strani več različnih partnerjev, zlasti Evropske unije.
Posledično bo treba poskrbeti, da bodo Evropska unija in njene sredozemske partnerice za proračun Unije za Sredozemlje namenile sredstva, ki bodo pokrila njene naloge. Ukrepanje partnerskih držav ne bo smelo biti omejeno na dodeljevanje posojil ali na naknadne zahteve po označbi projektov za že obstoječa financiranja v drugih institucionalnih okvirih, zlasti v Skupnosti, z nalepko "Unija za Sredozemlje".
Navsezadnje bo treba za generalni sekretariat nameniti primerna sredstva, ki mu bodo omogočila učinkovito in neodvisno delovanje.
III. Vrh v Barceloni – pomembna faza za Unijo za Sredozemlje
Voditelji držav in predsedniki vlad Unije za Sredozemlje se bodo junija 2010 sestali v Barceloni. Evropski parlament želi prispevati k popolnemu uspehu tega drugega vrha, izid katerega je po dveh težkih letih vzpostavljanja velik izziv za prihodnost Unije za Sredozemlje.
Tudi Evropski parlament bo posebno pozoren na dejanski napredek, dosežen na treh prednostnih področjih, ki so institucionalna organizacija, projekti in viri financiranja projektov.
a. Institucionalna organizacija: učinkovitost in demokracija
Zaradi vrha v Barceloni bo treba v opredelitvi institucionalne in funkcionalne strukture Unije za Sredozemlje zagotoviti spoštovanje zahtev po učinkovitosti in preglednosti ter zlasti pojasniti merila za potrjevanje, financiranje in izvajanje velikih projektov.
Generalni sekretariat naj bi postal zagonska sila mehanizma, njegova učinkovitost pa bo odvisna od sposobnosti njegovega osebja, da deluje neodvisno. Poudariti je treba, da je prisotnost izraelskega visokega uradnika in palestinskega visokega uradnika, ki bosta skupaj sodelovala znotraj mednarodne organizacije na regionalni ravni, izreden dogodek, ki prinaša upanje. Nazadnje naj poudarimo še potrebo po dobrem sodelovanju in jasni razmejitvi pristojnosti z Evropsko komisijo.
V novem institucionalnem ravnovesju, ob poudarku pristojnosti Evropskega parlamenta v proračunskem postopku Evropske unije, je nujno, da Evro-sredozemska parlamentarna skupščina uveljavi večjo odgovornost s prevzemom svetovalne vloge in vloge demokratičnega nadzora pri izvrševanju proračuna projektov. Redne predstavitve generalnega sekretarja in njegovih namestnikov pred različnimi pristojnimi odbori Evro-sredozemske parlamentarne skupščine pa bodo zagotovile redno spremljanje projektov in dejavnosti. To odgovornost bo moralo spremljati izboljšanje delovanja in delovnih metod Evro-sredozemske parlamentarne skupščine, vključno z dodeljevanjem potrebnih človeških in finančnih virov.
Sodelovanje lokalnih in regionalnih oblasti je tudi neizogibno. Sredozemske regije igrajo osrednjo vlogo pri spodbujanju oblikovanja trajnih ozemeljskih politik in pri uresničevanju konkretnih projektov. Nedavna ustanovitev evro-sredozemske regionalne in lokalne skupščine je izvrstna pobuda.
Unija za Sredozemlje ne sme pozabiti, da v kar največ svojih dejavnosti in projektov vključi civilno družbo, socialne partnerje in številne strokovne in socialno-strokovne mreže, ki so bile razvite v okviru evro-sredozemskega partnerstva. V tej perspektivi je treba spodbuditi oblikovanje gospodarskega in socialnega evro-sredozemskega sveta in sredozemskega foruma vodij podjetij.
b. Projekti
Na vrh v Parizu je bilo določenih šest velikih horizontalnih strateških sektorjev, ki odgovarjajo na glavne regionalne izzive: očiščenje onesnaženega morja, promet, obnovljive energije, izobraževanje, mala in srednje velika podjetja ter civilna zaščita.
Generalni sekretariat bo lahko izbiral, predlagal in obdržal "projekte Unije za Sredozemlje". Več jih je vključenih že v evro-sredozemsko partnerstvo. Pragmatizem narekuje ukrepanje glede dopolnjevanja in iskanja dobrih meril usklajevanja in uporabe politike med evropsko in evro-sredozemsko ravnijo.
Poleg že upoštevanih šestih velikih projektov je zaželeno, da generalni sekretariat in sektorska ministrska srečanja zelo hitro na dnevni red uvrstijo nove projekte. Evropski parlament predlaga, da se v okviru Unije za Sredozemlje med drugim vzpostavi projekte kot je evro-sredozemskega programa Erasmus junior, "Averroès", ki bo omogočil okrepitev izmenjav med srednješolci iz držav članic Unije za Sredozemlje, oziroma se doda poglavje v zvezi s kulturo. Sodelovanje na področju hrane in kmetijstva, katerega pomen je strateški, bo moralo od sedaj naprej biti med prednostnimi nalogami Unije za Sredozemlje zaradi napredovanja k večji konvergenci evro-sredozemskih kmetijskih politik.
c. Povečanje in zagotavljanje financiranja
Z vrhom v Barceloni bo treba tudi prenehati izvajati premajhno financiranje projektov, napovedanih v okviru Unije za Sredozemlje.
Financiranje predvidenih projektov bo temeljilo na kombinaciji javnih in zasebnih sredstev, ki jih je treba razviti in jim zagotoviti stalnost:
- v obdobju pred zaključkom finančne perspektive 2007–2013 se morajo vsi finančni prispevki Unije izvršiti brez poseganja v evro-sredozemske regionalne programe, ki že potekajo oziroma so predvideni; v novi finančni perspektivi Evropske unije za obdobje 2014–2020 je treba znatno okrepiti sredstva, namenjena Uniji za Sredozemlje;
- nacionalne, evropske (Evropska investicijska banka – Sklad za evro-sredozemske naložbe in partnerstvo (FEMIP), Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD)) in mednarodne finančne institucije (Svetovna banka) že delujejo v regiji. V okviru velikih projektov je treba sprostiti sinergije, to bo naloga sekretariata;
- predvideti je treba oblikovanje evro-sredozemske banke za naložbe in razvoj, da se zlasti okrepi enakovrednost severa in juga v Uniji za Sredozemlje;
- nedavna uvedba investicijskih skladov, namenjenih za financiranje projektov Unije za Sredozemlje je dobra novica. Treba je spodbuditi razvoj podobnih pobud.
Prizadevati si je treba za izboljšanje gospodarskega in pravnega okolja tretjih držav, pri katerem je prednostna naloga vzpostavljanje verodostojnih in trajnostnih podregionalnih finančnih institucij, ki bodo sposobne pritegniti tuje naložbe. Trenutno so sporazumi za naložbe dvostranski in raznovrstni. Skupna listina o varstvu naložb v države južnega Sredozemlja kot tudi oblikovanje sistema zavarovanja in finančnega jamstva za vlagatelje, bi omogočila uskladiti in izboljšati to zaščito.
Pritok kapitala, ki ga predstavljajo sredstva, ki jih izseljenci nakazujejo prebivalcem južnih držav Sredozemlja, je izrednega pomena za gospodarski razvoj držav prejemnic. Razmisliti je treba o načinih za poenostavitev teh prenosov, zlasti z zmanjšanjem stroškov, ki jih povzročajo nakazila.
****
Evropa in njene sosede na jugu in vzhodu Sredozemlja so danes dosegle preobrat svoje skupne zgodovine. Edina možnost, ki obstaja, je skupni in solidaren odgovor na velike svetoven izzive, vplive katerih vsakodnevno občuti tudi Sredozemlje.
V Barceloni bodo morali voditelji držav in predsedniki vlad pokazati pragmatizem in vizijo za izgradnjo evro-sredozemske skupnosti, ki zadeva več kot 800 milijonov prebivalcev, ob upoštevanju trenutnih zapletenih razmer v regiji. Odgovoriti bodo morali na zakonite zahteve po miru, stabilnosti in blaginji državljanov, ter na njihovo željo, da živijo v družbi, ki temelji na pravici in vzajemnem spoštovanju.
Dopolnjevanje in skupna odgovornost sta najboljši možnosti za to, da bo sredozemska raznolikost lahko služila skupni blaginji vseh državljanov.
MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (8.4.2010)
za Odbor za zunanje zadeve
o Uniji za Sredozemlje
(2009/2215(INI))
Poročevalka: Niki Cavela
POBUDE
Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za zunanje zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:
Uvod
1. želi, da bi se na vrhu Unije za Sredozemlje, ki bo potekal 7. in 8. junija 2010 v Barceloni, pokazala stalna podpora Evropske unije za tesnejše sodelovanje s partnericami v južnem Sredozemlju pri optimizaciji državnih programov podpore; oblikovanju skupnih stališč o regulativnih vprašanjih na področju energije, s pomočjo združenja sredozemskih regulatorjev za električno energijo in plin (MEDREG) in plinskim centrom EU-Mašrek; vsesredozemsko sodelovanje na področju obnovljivih virov energije; in izmenjavi najboljših praks in tehnološkega napredka s pobudami in partnerstvi, kot so barcelonski proces, evropska sosedska politika, Pogodba o energetski skupnosti med EU in Magrebom ter program o energetski učinkovitosti v gradbeništvu MED-ENEC;
Infrastruktura in oskrba
2. podpira spodbujanje vseevropsko-sredozemskih elektroenergetskih, plinskih in naftnih povezav za krepitev varnosti oskrbe z energijo; poudarja pomen dokončanja sredozemskega električnega sklenjenega tokovnega kroga in podpira razvoj južnega plinskega koridorja; spodbuja uporabo povratnih tokov, če je to varno, stroškovno učinkovito in izvedljivo;
Sončna energija in energija vetra
3. poudarja dejstvo, da ima Sredozemlje ogromen in v veliki meri neizkoriščen potencial na področju obnovljivih virov energije, kot so sončna energija, energija vetra in vodna energija;
4. poziva k večji podpori načrta za sončno energijo v Sredozemlju, saj ima za namen povečanje uporabe sončne energije in drugih virov energije za proizvodnjo električne energije v okviru ambicioznega cilja 20 GW dodatnih zmogljivosti do leta 2020 in ustvariti prihranek električne energije v višini 20 % na področju Sredozemlja;
5. poudarja dodatni pomen načrta za sončno energijo v Sredozemlju za gospodarski razvoj držav južnega Sredozemlja, saj zagotavlja dodatne domače zmogljivosti električne energije, krepi mrežne infrastrukture in podpira oblikovanje novega industrijskega sektorja proizvodnje solarnih komponent (in s tem povezana delovna mesta); v zvezi s tem poziva, da se na podlagi strateškega dokumenta oblikuje praktičen akcijski načrt;
6. ugotavlja, da nekatere industrijske pobude v sredozemski regiji (kot je DESERTEC) lahko pozitivno vplivajo na energetsko varnost, okolje, trajnostni razvoj in rast energetskih omrežij, ter poziva, da se za njihovo uresničitev sprejmejo praktični ukrepi; istočasno poudarja, da bi morali takšni projekti ustvariti neposredno dodano vrednost za lokalne družbe, v katerih so osnovani, tako da se spodbudijo lokalne zainteresirane strani, olajša prenos tehnologije, omogoči razvoj učinkovitih omrežij in infrastruktur, ki podpirajo lokalno uporabo, in na ta način okrepi lokalno gospodarstvo, prispeva k socialni koheziji in podpre nadaljnji razvoj v zadevnih regijah;
7. poudarja pomen projektov v sektorju obnovljivih virov energije, ki ne prispevajo le h gospodarskemu razvoju držav članic Unije za Sredozemlje, zlasti držav na južni obali Sredozemlja, ampak pomenijo strukturni element sodelovanja v Uniji za Sredozemlje;
Industrijsko sodelovanje
8. poziva k oblikovanju regulativnega in institucionalnega okvira, ki bo temeljil na preglednosti in predvidljivosti v evro-sredozemski regiji in bo spodbujal industrijo, trgovino ter raziskave in razvoj, s ciljem doseči skladno gospodarsko rast;
9. poudarja pomen oblikovanja industrijskih politik za izboljšanje ekonomij obsega, ob sočasnem spodbujanju malih in srednje velikih podjetij ter krepitvi sektorjev visoke tehnologije; poziva države članice in institucije Unije za Sredozemlje, naj igrajo aktivno vlogo pri podpori malih in srednje velikih podjetij, pri čemer naj posvetijo posebno pozornost učinkovitim finančnim storitvam ter tehnični in administrativni pomoči, in na ta način oblikujejo močan temelj za podjetništvo, zlasti v sektorjih, ki prispevajo h gospodarski rasti sredozemskih držav;
10. poudarja pomen trenutnih pogajanj o evro-sredozemskemu prostotrgovinskemu območju in spodbuja države Unije za Sredozemlje, naj si prizadevajo za uskladitev svojih stališč v okviru pogajanj v STO;
Znanstveno in tehnološko sodelovanje ter izobraževanje
11. poudarja pomen raziskav in razvoja kot dela strategije za oživitev gospodarstva in konkurenčnosti za države na južni obali Sredozemlja, in poziva, da se znanstveno in tehnološko sodelovanje med državami sredozemske regije okrepi in bolje uskladi; pozdravlja pobudo o evropski sredozemski univerzi in oblikovanje evro-sredozemskega območja za visokošolsko izobraževanje in raziskave, kot je bilo predvideno v izjavi iz Catanije z dne 29. januarja 2006;
12. poudarja, da je potrebno spodbujati izmenjavo primerov najboljše prakse in mobilnost raziskovalcev ter poziva k skupnemu načrtovanju raziskav na različnih področjih – vključno z raziskovanjem morja in raziskovanjem na področju civilne zaščite (na primer v zvezi z naravnimi nesrečami) ter raziskovanjem zdravstvenih, socialnih in okoljskih vprašanj – z vključevanjem lokalnih interesnih skupin in civilne družbe; izraža podporo zamisli o ustanovitvi in razvoju Evro-sredozemskega inštituta za gozdne požare;
13. poziva k nadaljnjemu spodbujanju in podpori za pobudo "Solar for Peace" (Sončna energija za mir) v okviru projekta za integracijo evro-sredozemskega energetskega trga (MED-EMIP);
14. priporoča, da se države, ki sodelujejo v evro-sredozemskem procesu, pridružijo pobudi "pametna mesta", načrtovani v skladu s Strateškim načrtom za energetsko tehnologijo (načrt SET);
15. poudarja, da bodo podnebni cilji 20-20-20 pomembno vplivali na povpraševanje po plinu, zato bi oblikovanje akcijskega načrta za utekočinjen zemeljski plin za države članice Unije za Sredozemlje izboljšalo raznolikost in varnost oskrbe, zlasti za države, ki so odvisne od enega samega dobavitelja;
16. poudarja pomen napredka tehnologije utekočinjenega zemeljskega plina, naložb v prevozne ladijske zmogljivosti za utekočinjen zemeljski plin ter terminalov za njegovo ponovno uplinjanje; poudarja, da je poleg razvoja infrastrukture potrebna tudi pomorska zaščita;
IKT
17. predlaga podporo akcijskemu načrtu BB-MED (satelitska in širokopasovna tehnologija).
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
|
Datum sprejetja |
7.4.2010 |
|
|
|
||
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
44 0 4 |
||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Jean-Pierre Audy, Zigmantas Balčytis, Jan Březina, Maria Da Graça Carvalho, Giles Chichester, Pilar del Castillo Vera, Lena Ek, Ioan Enciu, Adam Gierek, Norbert Glante, Fiona Hall, Jacky Hénin, Edit Herczog, Sajjad Karim, Arturs Krišjānis Kariņš, Bogdan Kazimierz Marcinkiewicz, Marisa Matias, Judith A. Merkies, Jaroslav Paška, Aldo Patriciello, Miloslav Ransdorf, Herbert Reul, Michèle Rivasi, Jens Rohde, Paul Rübig, Amalia Sartori, Francisco Sosa Wagner, Konrad Szymański, Patrizia Toia, Evžen Tošenovský, Ioannis A. Tsoukalas, Claude Turmes, Niki Tzavela, Vladimir Urutchev, Adina-Ioana Vălean, Alejo Vidal-Quadras |
|||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Lara Comi, António Fernando Correia De Campos, Rachida Dati, Jolanta Emilia Hibner, Yannick Jadot, Oriol Junqueras Vies, Bernd Lange, Marian-Jean Marinescu, Ivari Padar, Mario Pirillo, Silvia-Adriana Ţicău, Lambert van Nistelrooij |
|||||
MNENJE Odbora za mednarodno trgovino (27.4.2010)
za Odbor za zunanje zadeve
o Uniji za Sredozemlje
(2009/2215(INI))
Pripravljavka mnenja: Marielle De Sarnez
POBUDE
Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za zunanje zadeve kot pristojni odbor, naj v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:
1. ponovno opozarja na pomen prostotrgovinskega območja Euromed, ki bo občutno prispevalo k miru, blaginji in varnosti v celi regiji, in k večjemu gospodarskemu in ozemeljskemu povezovanju, ki bo dalo prednost gospodarski rasti regije; zahteva, da je treba pogajanja o prostotrgovinskem območju nadaljevati usklajeno in postopno, v okviru razumnega in predvidljivega partnerstva, ki bo odražal družbeno-gospodarske razmere v vsaki izmed držav; poudarja, da je treba Unijo za Sredozemlje razumeti kot dopolnilno pobudo k evro-sredozemskemu partnerstvu, ustanovljenemu v Barceloni leta 1995, ki ima namen zapolniti nekatere njegove vrzeli;
2. poudarja pomen odnosov med Evropsko unijo in sredozemsko regijo na trgovinski, politični, družbeni, akademski in kulturni ravni, kakor tudi v zvezi z razvojem in varstvom okolja; meni, da bi razvoj regionalnega dopolnilnega trga omogočil spodbujanje industrijske politike v južnih regijah Evropske unije;
3. poziva Komisijo, naj okrepi svojo vlogo vlagatelja in partnerja ter razvije posebne smernice za odgovorne naložbe, ki bodo omogočile zmanjšanje socialnih neenakosti, spodbudile diverzifikacijo lokalnega gospodarstva, zlasti glede industrije, trajnostnega razvoja kmetijstva, ohranjanja lokalne proizvodnje hrane in zanesljive preskrbe s hrano; še zlasti poudarja, da je treba podpreti neposredne naložbe v tujini in spodbujati raziskave in razvoj;
4. spodbuja Komisijo, naj okrepi svojo vlogo pri projektu Unije za Sredozemlje in poziva k večji jasnosti v zvezi z njenim sodelovanjem v novi institucionalni strukturi;
5. pozdravlja izbiro šestih velikih strateških sektorjev: odpravljanje onesnaženosti morja, načrt za sončno energijo, prevoz, izobraževanje in raziskave, mala in srednja podjetja, razvoj podjetništva in civilna zaščita, in upa, da bi se za velike projekte našla primerna podpora evropskih in mednarodnih finančnih institucij; meni, da si je treba pri novih projektih Unije za Sredozemlje prizadevati za sodelovanje največjega števila evro-sredozemskih partnerjev;
6. priznava prispevek, ki ga bo lahko ukrepom Unije za Sredozemlje na upravni in operativni ravni dal novi sekretariat, in sicer za uresničevanje evro-sredozemskih prednostnih nalog in ciljev s primernimi in dobro določenimi sredstvi;
7. vztraja, da je razvoj trgovine jug-jug bistvenega pomena, in navaja, da predstavlja ta trgovina le 6 % trgovinske izmenjave, zato bi bilo treba sporazum iz Agadirja razširiti; poudarja, da je okrepitev vezi in trgovine med temi državami v njihovem interesu, da bi vzpostavili združeno in močno ekonomsko območje, ki bi bilo privlačno za vlagatelje, in tako zaščitili interese regije in izkoristiti njen razvoj; poudarja, da mora Unija za Sredozemlje omogočiti lažje nudenje tehnične in finančne pomoči za spodbujanje gospodarskega povezovanja med državami juga; meni, da bi razširitev in poenostavitev vseevropsko-sredozemske kumulacije porekla lahko pripomogla, da bi to dosegli;
8. meni, da je izboljšanje pristaniške infrastrukture in infrastrukture za prevoz po kopnem lahko dejavnik gospodarskega razvoja in bo pripomoglo k spodbujanju trgovine med evro-sredozemskimi državami;
9. želi izboljšanje gospodarskih in pravnih razmer v regiji, saj je to nujno jamstvo za zagotovitev varnosti prihodnjih vlaganj, še zlasti za neposredne naložbe v tujini, ki ostajajo zelo skromne, in za spodbuditev financiranja večjih strateških projektov; prav tako si želi večjo mero usklajenosti na tem področju, saj obstajajo velike razlike med državami;
10. želi izboljšati gospodarske in pravne razmere v regiji, saj je to nujno jamstvo za prihodnja vlaganja; vztraja pri cilju razvoja človeških virov in zaposlovanja, v skladu z razvojnimi cilji tisočletja za boj proti revščini; poudarja, da je tudi ohranjanje in razvoj učinkovitih javnih služb še en pomemben pogoj za zagotovitev trajnostnega razvoja v regiji;
11 poudarja vlogo, ki jo pri spodbujanju trgovine in naložb igrajo podjetja z obeh bregov Sredozemlja, in pomen njihovih stikov;
12. poziva Komisijo, naj med pogajanji za trgovinske sporazume upošteva rezultate izvedenih študij o vplivu, in oceni vplive procesa liberalizacije v luči podnebnih sprememb ter gospodarske in socialne krize in po potrebi zagotovi, da se bo ta uvajal postopoma in nesorazmerno, ter obenem na obeh straneh Sredozemlja zaščiti podobne proizvodne sektorje, za katere je bolj verjetno, da se bodo zaradi večje liberalizacije soočali s konkurenco; poziva Unijo za Sredozemlje, naj v prvi vrsti projekte izbere v skladu s potrebami socialnih in gospodarskih posledic in glede na potrebo zmanjšanja vpliva na okolje;
13. poudarja potrebo po vzpostavitvi regionalne kmetijske politike, v skladu z evro-sredozemskim načrtom za kmetijstvo, ki ohranja lokalno proizvodnjo hrane in zanesljivo preskrbo s hrano, in spodbuja proizvodnjo, distribucijo in diverzifikacijo tipičnih sredozemskih proizvodov, razvoj malih in srednjih kmetij, in je prilagojena trajnostnemu razvoju; glede na to, da je v veliko sredozemskih partnerskih državah vedno več negotovosti v zvezi s preskrbo s hrano, poziva Komisijo, naj odobri prošnje partnerskih držav v zvezi z razširjenimi zaščitnimi ukrepi in hitrimi postopki v primeru prehrambene krize;
14. priznava pomen krepitve sodelovanja med evro-sredozemskimi partnerji na energetskem področju ter potrebo po razvoju regionalnega energetskega trga za izvedbo projektov v zvezi z obnovljivimi viri energije in energetsko infrastrukturo v sredozemski regiji; vztraja, da morajo energetski projekti in projekti trajnostnega razvoja, kakršen je projekt Desertec, prednostno zadevati regijo in prispevati k njenemu razvoju; pozdravlja regionalni projekt Unije za Sredozemlje „Sredozemski načrt za sončno energijo“, saj bo prispeval k razvoju infrastrukture, bo pa tudi spodbudil razvoj proizvodnje sestavnih delov ter spremljajoče strojegradnje in tehnologije v vseh državah, ki sodelujejo pri načrtu;
15. želi, da se pridružitveni sporazumi ponovno pregledajo ob upoštevanju novih potreb, ki izhajajo iz finančne, gospodarske in socialne krize ter prehrambene in energetske krize; opozarja, da mora eden izmed glavnih ciljev ustanovitve prostotrgovinskega evro-sredozemskega območja ostati trgovina, ki služi razvoju in zmanjševanju revščine, in upa, da bo načrt, sprejet na vrhunskem srečanju ministrov 9. decembra 2009, prispeval k uresničitvi tega cilja;
16. spodbuja Komisijo, naj med trgovinskimi pogajanji ohrani svoje zahteve na področju demokracije in človekovih pravic, ne le v povezavi z Libijo, ki v Uniji za Sredozemlje sodeluje kot država opazovalka, temveč z vsemi državami članicami Unije za Sredozemlje;
17. poziva Komisijo, naj prispeva k stabilnosti v regiji in preprečevanju kriz, da se utrdi enotno območje miru, razvoja, pravice, enakosti, svobode, pluralizma, demokracije in spoštovanja;
18. ponovno potrjuje osrednji pomen Evro-sredozemske parlamentarne skupščine, saj gre za naravno prizorišče političnega, gospodarskega in družbenega dialoga med demokratično izvoljenimi predstavniki evro-sredozemskih držav.
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
|
Datum sprejetja |
27.4.2010 |
|
|
|
||
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
23 0 1 |
||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Daniel Caspary, Marielle De Sarnez, Christofer Fjellner, Joe Higgins, Yannick Jadot, Metin Kazak, Bernd Lange, David Martin, Emilio Menéndez del Valle, Vital Moreira, Cristiana Muscardini, Tokia Saïfi, Helmut Scholz, Peter Šťastný, Gianluca Susta, Jan Zahradil, Pablo Zalba Bidegain, Paweł Zalewski |
|||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
George Sabin Cutaş, Elisabeth Köstinger, Michael Theurer, Jarosław Leszek Wałęsa |
|||||
|
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Lara Comi, Sylvie Guillaume |
|||||
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
|
Datum sprejetja |
28.4.2010 |
|
|
|
||
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
58 6 0 |
||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Gabriele Albertini, Dominique Baudis, Frieda Brepoels, Elmar Brok, Arnaud Danjean, Michael Gahler, Marietta Gianaku (Marietta Giannakou), Takis Hadzigeorgiu (Takis Hadjigeorgiou), Anna Ibrisagic, Anneli Jäätteenmäki, Jelko Kacin, Maria Eleni Koppa, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Eduard Kukan, Krzysztof Lisek, Sabine Lösing, Barry Madlener, Mario Mauro, Kiriakos Mavronikolas (Kyriakos Mavronikolas), Jean-Luc Mélenchon, Willy Meyer, Alexander Mirsky, Andreas Mölzer, María Muñiz De Urquiza, Annemie Neyts-Uyttebroeck, Norica Nicolai, Raimon Obiols, Kristiina Ojuland, Justas Vincas Paleckis, Pier Antonio Panzeri, Ioan Mircea Paşcu, Vincent Peillon, Hans-Gert Pöttering, Cristian Dan Preda, Fiorello Provera, Libor Rouček, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Nikolaos Salavrakos, Jacek Saryusz-Wolski, Werner Schulz, Marek Siwiec, Zoran Thaler, Inese Vaidere, Johannes Cornelis van Baalen, Kristian Vigenin |
|||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Laima Liucija Andrikienė, Elena Băsescu, Emine Bozkurt, Véronique De Keyser, Hélène Flautre, Charles Goerens, Elisabeth Jeggle, Evgeni Kirilov, Georgios Kumucakos (Georgios Koumoutsakos), Barbara Lochbihler, Norbert Neuser, Judith Sargentini, Alf Svensson, Indrek Tarand, László Tőkés, Ivo Vajgl, Luis Yáñez-Barnuevo García, Janusz Władysław Zemke |
|||||
|
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Georgios Papanikolau (Georgios Papanikolaou) |
|||||