POROČILO o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih (Prenovitev)

4.5.2010 - (KOM(2009)0126 – C7‑0044/2009 – 2009/0054(COD)) - ***I

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov
Poročevalka: Barbara Weiler
(Prenovitev – člen 87 poslovnika)
Pripravljavec mnenja(*):
Raffaele Baldassarre, Odbor za pravne zadeve
(*) Pridruženi odbori – člen 50 poslovnika

Postopek : 2009/0054(COD)

Potek postopka na zasedanju

Potek postopka za dokument :

A7-0136/2010

Predložena besedila :

A7-0136/2010

Razprave :

PV 19/10/2010 - 15
CRE 19/10/2010 - 15

Glasovanja :

PV 20/10/2010 - 6.6
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2010)0374

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
OBRAZLOŽITEV
PRILOGA: MNENJE POSVETOVALNE DELOVNE SKUPINE PRAVNIH SLUŽB
MNENJE Odbora za pravne zadeve
MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko
POSTOPEK

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih (Prenovitev)

(KOM(2009)0126 – C7‑0044/2009 – 2009/0054(COD))

(Redni zakonodajni postopek – prenovitev)

Evropski parlament,

– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2009)0126),

– ob upoštevanju člena 251(2) in člena 95 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C7‑0044/2009),

– ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom „Posledice začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe za še nedokončane medinstitucionalne postopke odločanja“ (KOM(2009)0665),

– ob upoštevanju členov 294(3) in 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora,

– ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov[1],

– ob upoštevanju pisma Odbora za pravne zadeve z dne ..., naslovljenega na Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov v skladu z odstavkom 3 člena 87 Poslovnika,

– ob upoštevanju členov 87 in 55 svojega poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov in mnenj Odbora za pravne zadeve ter Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A7‑0136/2010),

A. ker po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije predlog ne predvideva bistvenih sprememb, razen tistih, ki so v njem opredeljene kot take, in ker je ta predlog, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb prejšnjih obstoječih besedil skupaj z njihovimi spremembami, zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb,

1. sprejme v nadaljevanju podano mnenje, ob upoštevanju priporočil posvetovalne delovne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije;

2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe 1 Predlog direktive Uvodna izjava 7
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(7) Eden od prednostnih ukrepov „Evropskega načrta za oživitev gospodarstva“ je zmanjšanje upravnega bremena in spodbujanje podjetništva, med drugim z zagotavljanjem, da državni organi za zmanjšanje likvidnostnih omejitev v enem mesecu plačajo račune za dobavo in storitve, vključno z računi MSP.	(7) Eden od prednostnih ukrepov „Evropskega načrta za oživitev gospodarstva“ je zmanjšanje upravnega bremena in spodbujanje podjetništva, med drugim z zagotavljanjem, da se računi za dobavo in storitve, vključno z računi MSP, za zmanjšanje likvidnostnih omejitev plačajo v enem mesecu.
Obrazložitev
Od javnih in zasebnih naročnikov bi morali načeloma zahtevati, da račune plačajo v 30 dneh. Vendar pa je treba ohraniti tudi možnost odstopanj od tega pravila, kakor je predvideno v direktivi. V gradbeništvu, na primer, so lahko opravljeno delo in dokazila, ki utemeljujejo izdane račune, tako zapleteni, da lahko njihovo preverjanje traja dlje od določenega obdobja. To težavo bi lahko zaobšli z uporabo pravil o delnih plačilih.
Predlog spremembe 2 Predlog direktive Uvodna izjava 12
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(12) Zamuda pri plačilih je kršenje pogodbe, ki je postala finančno zanimiva za dolžnike v večini držav članic zaradi nizkih ali neobstoječih obrestnih mer , ki se zaračunajo za zamude pri plačilih, in/ali dolgotrajnih postopkov sodnega varstva. Potrebna je odločna sprememba, vključno z obravnavanjem izključitve pravice do zaračunavanja obresti kot nepoštene pogodbene klavzule ter z zagotavljanjem nadomestil upnikom za njihove stroške, da bi preobrnili ta trend in zagotovili take posledice zamud pri plačilih, ki bi odvračale od zapoznelega plačevanja.	(12) Zamuda pri plačilih je kršenje pogodbe, ki je postala finančno zanimiva za dolžnike v večini držav članic zaradi nizkih ali neobstoječih obrestnih mer , ki se zaračunajo za zamude pri plačilih, in/ali dolgotrajnih postopkov sodnega varstva. Potreben je odločen premik h kulturi takojšnjega plačevanja, da bi preobrnili ta trend in zagotovili take posledice zamud pri plačilih, ki bi odvračale od zapoznelega plačevanja. S premikom je treba določiti najdaljše plačilne roke, zagotoviti nadomestila upnikom za nastale stroške ter opredeliti izključitev pravice do zaračunavanja obresti in pravice do odškodnine za izterjavo stroškov kot nepoštena pogodbena pogoja in nepošteni poslovni praksi. Posebno pozornost je treba posvetiti MSP, zato je bistveno, da predlagani ukrepi ne povzročijo nepotrebnih postopkov in birokracije.
Obrazložitev
Gospodarske subjekte je treba jasno opozoriti, da je izključitev pravice do nadomestila za stroške izterjave, ki jo ta predlog želi okrepiti, nepošten pogoj, ki ga ni mogoče izvršiti do upnikov in je lahko podlaga za uveljavljanje odškodnine.
Predlog spremembe 3 Predlog direktive Uvodna izjava 12 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(12a) Zato je treba oblikovati določbe, ki pogodbene plačilne roke pri medpodjetniškem poslovanju praviloma omejujejo na 60 dni. Obstajajo pa lahko objektivni razlogi, zaradi katerih lahko podjetja zahtevajo daljše roke, na primer če se prodaja odvija zgolj v enem, zgoščenem obdobju leta, medtem ko poteka nabava skozi vse leto. Zato morajo imeti pogodbene stranke še naprej možnost, da se izrecno dogovorijo o plačilnih rokih, ki so daljši od 60 dni, pod pogojem, da takšno podaljšanje kateri koli od njiju ne povzroči neupravičene škode.
Predlog spremembe 4 Predlog direktive Uvodna izjava 13
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(13) Zaradi doslednosti zakonodaje Skupnosti je treba v tej direktivi uporabiti opredelitev pojma „naročnik“ iz Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev.	(13) Zaradi doslednosti zakonodaje Skupnosti je treba v tej direktivi uporabiti opredelitev pojma „naročnik“ iz Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev ter Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev¹. Pojem „državni organi“ pa ne sme zajemati tudi javnih podjetij, kot so opredeljena v Direktivi 2004/17/ES.
	_____ ¹ UL L 134, 30.4.2004, str. 1.
Obrazložitev
Če bi v področje uporabe direktive vključili javna podjetja, kot so opredeljena v Direktivi 2004/17/ES, bi to privedlo do izkrivljanja konkurence v zadevnih sektorjih. Usklajenost s predlogom spremembe člena 2(2).
Predlog spremembe 5 Predlog direktive Uvodna izjava 15
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(15)Upnikom je treba zagotoviti pošteno nadomestilo za stroške izterjave, ki jih imajo zaradi zamude pri plačilu, tako da so posledice zamud pri plačilih takšne, da odvračajo od teh zamud. V stroške izterjave je prav tako treba vključiti izterjavo upravnih stroškov in nadomestilo za notranje stroške, ki so nastali zaradi zamude pri plačilu, za katere je treba v tej direktivi določiti možnost minimalnega pavšalnega zneska, ki se lahko izterja z obrestmi za zamude pri plačilu. Nadomestilo stroškov izterjave je treba oceniti brez poseganja v nacionalne določbe, glede na katere lahko nacionalni sodnik dodeli upniku dodatno odškodnino v zvezi z dolžnikovo zamudo pri plačilu.	(15)Upnikom je treba zagotoviti pošteno nadomestilo za stroške izterjave, ki jih imajo zaradi zamude pri plačilu, tako da so posledice zamud pri plačilih takšne, da odvračajo od teh zamud. V stroške izterjave je prav tako treba vključiti izterjavo upravnih stroškov in nadomestilo za notranje stroške, ki so nastali zaradi zamude pri plačilu, za katere je treba v tej direktivi določiti možnost pavšalnega zneska, ki se lahko izterja z obrestmi za zamude pri plačilu. Nadomestilo stroškov izterjave je treba oceniti brez poseganja v nacionalne določbe, glede na katere lahko nacionalni sodnik dodeli upniku dodatno odškodnino v zvezi z dolžnikovo zamudo pri plačilu.
Obrazložitev
Predlog spremembe 6 Predlog direktive Uvodna izjava 15 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(15a) Upniki bi morali imeti poleg pravice do plačila fiksnega zneska za notranje stroške izterjave tudi pravico do povračila drugih stroškov izterjave, ki so posledica zamude dolžnika pri plačilu, mednje pa bi morali spadati zlasti stroški, ki jih imajo upniki zaradi najema odvetnika ali agencije za izterjavo dolgov. Upniki bi morali biti upravičeni tudi do povračila stroškov za uporabo možnosti prekoračitve stanja na računu.
Obrazložitev
Jasno in natančneje je treba določiti, kateri stroški spadajo pod stroške izterjave, ki so posledica zamude dolžnika pri plačilu. Zgoraj navedeni seznam ni izčrpen.
Predlog spremembe 7 Predlog direktive Uvodna izjava 16
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(16) Raziskave kažejo, da državni organi za trgovinske posle pogosto zahtevajo pogodbene plačilne roke, ki so bistveno daljši od 30 dni. Zato je treba plačilne roke za javna naročila, ki jih oddajo državni organi, praviloma omejiti na največ 30 dni.	črtano
Obrazložitev
Predlog spremembe 8 Predlog direktive Uvodna izjava 17
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(17) Zamuda pri plačilu je zlasti obžalovanja vredno, če do nje pride kljub dolžnikovi plačilni sposobnosti. Raziskave kažejo, da državni organi račune pogosto plačajo zelo pozno, po izteku veljavnega plačilnega roka. Za državne organe lahko veljajo manjše finančne omejitve, ker lahko imajo varnejše, predvidljivejše in bolj stalne prilive prihodkov kot zasebna podjetja. Hkrati so manj odvisna od stabilnih poslovnih odnosov za dosego svojih ciljev kot zasebna podjetja. Zato državni organi morda niso tako motivirani, da bi plačevali pravočasno. Poleg tega lahko mnogi državni organi pridobijo finančna sredstva ob ugodnejših pogojih kot zasebna podjetja. Zamude pri plačilih državnih organov tako ne vodijo samo do neupravičenih stroškov za zasebna podjetja, temveč do splošne neučinkovitosti. Zato je v primeru zamud pri plačilih državnih organov primerno uvesti ustrezno višja odvračalna nadomestila.	(17) Zamuda pri plačilu je zlasti obžalovanja vredno, če do nje pride kljub dolžnikovi plačilni sposobnosti. Raziskave kažejo, da državni organi račune pogosto plačajo zelo pozno, po izteku veljavnega plačilnega roka. Za državne organe lahko veljajo manjše finančne omejitve, ker lahko imajo varnejše, predvidljivejše in bolj stalne prilive prihodkov kot zasebna podjetja. Hkrati so manj odvisna od stabilnih poslovnih odnosov za dosego svojih ciljev kot zasebna podjetja. Zato državni organi morda niso tako motivirani, da bi plačevali pravočasno. Poleg tega lahko mnogi državni organi pridobijo finančna sredstva ob ugodnejših pogojih kot zasebna podjetja. Zamude pri plačilih državnih organov tako ne vodijo samo do neupravičenih stroškov za zasebna podjetja, temveč do splošne neučinkovitosti. Negativni učinek teh zamud je treba meriti glede na pomen javnih naročil v celotnem gospodarstvu Evropske unije. Zato je primerno uvesti posebna pravila za trgovinske posle med podjetji in državnimi organi, zlasti pravilo o plačilnih rokih, ki niso daljši od 30 dni, za javna naročila, ki jih oddajo državni organi.
Obrazložitev
Predlog spremembe 9 Predlog direktive Uvodna izjava 17 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(17a) Institucije Evropske unije so, kar zadeva financiranje in poslovne odnose, v položaju, ki ga lahko primerjamo s položajem državnih organov v državah članicah. Najdaljši plačilni roki za državne organe, kot so določeni v tej direktivi, se v skladu s tem uporabljajo v institucijah Evropske unije.
Obrazložitev
Ta predlog spremembe bi bilo treba obravnavati skupaj z drugim odstavkom člena 2. Poročevalka meni, da bi se direktiva morala uporabljati za institucije Evropske unije.
Predlog spremembe 10 Predlog direktive Uvodna izjava 17 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(17b) V povezavi z zamudami pri plačilu je posebej zaskrbljujoč položaj zdravstvenih storitev v številnih državah članicah. Toda težav zdravstvenega sektorja ni mogoče rešiti čez noč, saj so težave zdravstvenih ustanov posledica podedovane zadolženosti. Zdravstvenim ustanovam bi zato morali omogočiti več prožnosti pri izpolnjevanju obveznosti. Države članice bi si kljub temu morale prizadevati za zagotavljanje, da se plačila v zdravstvenem sektorju opravijo v pogodbenih plačilnih rokih.
Obrazložitev
V številnih državah članicah ima sektor zdravstvenih storitev težave pri pravočasnem plačevanju računov. Mnogokrat so takšne težave pri plačilu posledica „preteklih napak“ in strukturnih težav. Države članice bi si morale prizadevati, da bi zagotovile uveljavitev pravil iz te direktive tudi pri plačilih zdravstvenih ustanov. Vendar bi morali tem ustanovam pri plačevanju omogočiti večjo prožnost.
Predlog spremembe 11 Predlog direktive Uvodna izjava 18
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(18) Ta direktiva mora prepovedati zlorabo svobode sklepanja pogodb v škodo upnika. Če pogodba služi predvsem temu, da si dolžnik pridobi dodatno likvidnost na račun upnika , na primer z izključitvijo možnosti za upnika, da zaračuna obresti za zamude pri plačilu ali z določitvijo obrestne mere za zamude pri plačilu, ki je znatno nižja od zakonitih obresti, določenih v tej direktivi, ali če glavni izvajalec postavi svojim dobaviteljem in podizvajalcem plačilne pogoje, ki niso utemeljeni s pogoji, ki so jih njemu postavili drugi, lahko to šteje za tako zlorabo. Ta direktiva ne sme vplivati na nacionalne določbe v zvezi z načinom sklepanja pogodb ali z veljavnostjo pogodbenih določb, ki so krivična do dolžnika.	(18) Ta direktiva mora prepovedati zlorabo svobode sklepanja pogodb v škodo upnika. Če pogodbeni pogoj ali poslovna praksa služi predvsem temu, da si dolžnik pridobi dodatno likvidnost na račun upnika , na primer z izključitvijo možnosti za upnika, da zaračuna obresti za zamude pri plačilu ali z določitvijo obrestne mere za zamude pri plačilu, ki je znatno nižja od zakonitih obresti, določenih v tej direktivi, ali če glavni izvajalec postavi svojim dobaviteljem in podizvajalcem plačilne pogoje, ki niso utemeljeni s pogoji, ki so jih njemu postavili drugi, lahko to šteje za tako zlorabo. Glede na teoretični osnutek skupnega referenčnega okvira bi moral vsak pogodbeni pogoj ali poslovna praksa, ki močno odstopata od dobre trgovinske prakse ali sta v nasprotju z dobro vero in pravičnim ravnanjem, veljati za nepoštena. Ta direktiva ne sme vplivati na nacionalne določbe v zvezi z načinom sklepanja pogodb ali z veljavnostjo pogodbenih določb, ki so krivična do dolžnika.
Predlog spremembe 12 Predlog direktive Uvodna izjava 18 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
.	(18a) Pri okrepljenih prizadevanjih za preprečevanje zlorab pogodbene svobode na škodo upnikov bi morale države članice, uradno priznani organi in organi z upravičenim interesom ob pomoči Komisije spodbujati pripravo in objavo kodeksov ravnanja ter sprejetje sistemov za reševanje sporov na osnovi posredovanja in arbitraže, ki bi morali biti prostovoljni in omogočati ustrezne pritožbene postopke, pogajanja o njihovi vsebini bi morala potekati na nacionalni ravni ali na ravni EU, oblikovani pa bi morali biti tako, da bi zagotavljali popolno spoštovanje pravic, ki jih določa ta direktiva.
Obrazložitev
Na vsak način je zaželeno, da kodeksi ravnanja vključujejo učinkovite pritožbene postopke, ki bi jih lahko sprožiti zoper tiste, ki ne bi izpolnjevali svojih pogodbenih obveznosti. Kljub temu pa so takšne določbe le delno učinkovite, če temeljijo na prostovoljni osnovi, zlasti glede na odsotnost zavezujočih sredstev, s katerimi bi zagotovili ustrezno vedenje zadevnih partnerjev (razen skrajnega ukrepa prekinitve pogodbe). Zato je bistveno, da se zagotovi čim večja vključenost zastopniških teles in da se spodbuja uporaba posredovanja in arbitraže z namenom zagotavljanja, da so rešitve čim cenejše in čim hitreje sprejete.
Predlog spremembe 13 Predlog direktive Uvodna izjava 18 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(18b) Ta direktiva določa posebna merila za presojo o morebitni nepravičnosti pogodbenih določil ob upoštevanju posebnih značilnosti poslovanja med podjetji ali med podjetji in državnimi organi, ki se bistveno razlikuje od poslovanja s potrošniki.
Obrazložitev
Ta predlog spremembe pojasnjuje, da so bila posebna merila za presojo o morebitni nepravičnosti pogodbenih določil, kot so določena v tej direktivi, oblikovana ob upoštevanju posebnih značilnosti poslovanja med podjetji ali med podjetji in državnimi organi, ki se bistveno razlikuje od poslovanja s potrošniki.
Predlog spremembe 14 Predlog direktive Uvodna izjava 20 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(20a) Da bi poenostavila skladnost z določbami te direktive, mora država članica spodbujati uporabo mediacije in drugih načinov alternativnega reševanja sporov.
Obrazložitev
Poročevalka želi spodbuditi uporabo mediacije in drugih načinov alternativnega reševanja sporov.
Predlog spremembe 15 Predlog direktive Uvodna izjava 22
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(22) Treba je zagotoviti, da se postopki izterjave nespornih terjatev v zvezi z zamudo pri plačilu pri trgovinskih poslih zaključijo v kratkem času.	(22) Treba je zagotoviti, da se postopki izterjave nespornih terjatev v zvezi z zamudo pri plačilu pri trgovinskih poslih zaključijo v kratkem času, z možnostjo uveljavljanja takšnih terjatev do podjetij in državnih organov prek splošno dostopnega postopka na spletu, ki je pod enakimi pogoji dostopen vsem upnikom s sedežem v Uniji, tudi prek evropskega portala e-pravosodje, takoj ko bo na voljo.
Predlog spremembe 16 Predlog direktive Uvodna izjava 22 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(22a) V skladu s točko 34 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje se države članice poziva, da za lastne potrebe in v interesu Unije pripravijo tabele, ki naj kar najbolj nazorno prikazujejo korelacijo med to direktivo in ukrepi za prenos, ter da te tabele objavijo.
Predlog spremembe 17 Predlog direktive Člen 2 – točka 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(2) „državni organi“ so kateri koli naročniki, kot jih določa Direktiva 2004/18/ES;	(2) „državni organi“ so kateri koli naročniki, opredeljeni v členu 1(9) Direktive 2004/18/ES in v členu 2(1) Direktive 2004/17/ES, ne glede na predmet ali vrednost naročila, ter katere koli institucije, organi, uradi in agencije Evropske unije;
Obrazložitev
Predlog spremembe 18 Predlog direktive Člen 2 – točka 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(4) „zamuda pri plačilu“ pomeni neplačilo v plačilnem roku iz člena 3(2) ali člena 5(2);	(4) „zamuda pri plačilu“ pomeni neplačilo v plačilnem roku, navedenem v pogodbi, oziroma, če take določbe ni, v roku iz člena 3(2)(b) ali člena 5(2)(b);
Obrazložitev
Ta predlog spremembe je pomemben, saj je treba omogočiti, da pogodbe določijo krajše plačilne roke, kot jih predvidevata člena 3(2) in 5(2), in v takem primeru mora biti dolžniku v primeru neizpolnitve obveznosti naložena ustrezna kazen.
Predlog spremembe 19 Predlog direktive Člen 2 – točka 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(5) „obresti za zamude pri plačilu“ pomeni zakonite obresti ali obresti, o katerih se podjetja med seboj pogajajo in dogovarjajo;	(5) „obresti za zamude pri plačilu“ pomeni zakonite obresti ali obresti, o katerih se podjetja med seboj pogajajo in dogovarjajo in ki niso nižje od zakonitih obresti;
Predlog spremembe 20 Predlog direktive Člen 2 – točka 6
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
6. „zakonite obresti“ pomeni navadne obresti za zamude pri plačilu po stopnji, ki je vsota referenčne obrestne mere in vsaj sedmih odstotnih točk;	6. „zakonite obresti“ pomeni navadne obresti za zamude pri plačilu po stopnji, ki je vsota referenčne obrestne mere in vsaj devetih odstotnih točk;
Obrazložitev
Enotnejša pravila za vse sektorje, ki bi vključevala tudi manjše povišanje zakonske obrestne mere namesto fiksnega pavšalnega nadomestila za zamudo pri plačilu, bi zagotovila, da so dolžniki obravnavani pravično in da zanje veljajo sorazmerne, a odvračilne kazni. Ta predlog spremembe je odvisen od črtanja člena 5(5) predloga Komisije.
Predlog spremembe 21 Predlog direktive Člen 2 – točka 9 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(9a) „preverljiv račun“ pomeni jasno napisan končni račun, ki upošteva dogovorjen vrstni red podatkov in uporablja opise, ki jih vsebuje pogodba. Računu morajo biti priloženi količinski izračuni, risbe in druga dokazila o naravi in obsegu opravljenega dela;
Obrazložitev
Da bi plačilni rok lahko začel teči in da bi nastala obveznost plačila, mora biti račun preverljiv. Zato morajo biti na računu navedene postavke, za katere se zahteva plačilo, razvidno mora biti, za katere postavke so obračunani določeni stroški opravljenega dela, priložena pa morajo biti tudi vsa ustrezna dokazila. Račun velja za celovitega in pravilno pripravljenega, če ustreza določbam pogodbe, ki jo skleneta pogodbeni strani.
Predlog spremembe 22 Predlog direktive Člen 3 – naslov
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Obresti v primeru zamude pri plačilu	Posli med podjetji
Obrazložitev
Zaradi večje jasnosti bi moralo biti v naslovu navedeno, da se člen 3 nanaša zgolj na zamude pri plačilih med podjetji.
Predlog spremembe 23 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 2 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe






(b) če datum plačila ali plačilni rok v pogodbi ni določen, obresti za zamude pri plačilu zapadejo v plačilo takoj , v enem od naslednjih rokov:	(b) če datum plačila ali plačilni rok v pogodbi ni določen, obresti za zamude pri plačilu zapadejo v plačilo takoj , v enem od naslednjih rokov:
(i) 30 dni po dnevu, na katerega dolžnik prejme račun ali drugo ustrezno zahtevo za plačilo;	(i) 30 koledarskih dni po dnevu, na katerega dolžnik prejme račun ali drugo ustrezno zahtevo za plačilo in ta zapade v plačilo;
(ii) če dolžnik prejme račun ali drugo ustrezno zahtevo za plačilo pred prejemom blaga ali izvedbo storitev, 30 dni po dnevu prejema blaga ali izvedbi storitev;	(ii) če dolžnik prejme račun ali drugo ustrezno zahtevo za plačilo pred prejemom blaga ali izvedbo storitev, 30 koledarskih dni po dnevu prejema blaga ali izvedbi storitev;
(iii) če je postopek sprejemanja ali preverjanja, s katerim je treba preveriti skladnost blaga ali storitev s pogodbo, določen zakonsko ali pogodbeno in če dolžnik prejme račun ali drugo ustrezno zahtevo za plačilo pred dnevom ali na dan sprejemanja ali preverjanja, 30 dni po navedenem datumu.	(iii) če je postopek sprejemanja ali preverjanja, s katerim je treba preveriti skladnost blaga ali storitev s pogodbo, določen zakonsko ali pogodbeno in če dolžnik prejme račun ali drugo ustrezno zahtevo za plačilo pred dnevom ali na dan sprejemanja ali preverjanja, 30 koledarskih dni po navedenem datumu.
	(ba) datum prejema računa ni predmet pogodbenega sporazuma med dolžnikom in upnikom.




Predlog spremembe 24 Predlog direktive Člen 3 – odstavka 2a in 2b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Države članice zagotovijo, da postopek sprejemanja ali preverjanja iz odstavka 2(b)(iii) traja največ 30 dni.
	2b. Države članice zagotovijo, da plačilni rok iz pogodbe ni daljši od 60 dni, razen če se dolžnik in upnik izrecno ne dogovorita drugače in če to kateri koli od pogodbenih strank ne povzroči neupravičene škode.
Obrazložitev
Predlog spremembe 25 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 1 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Ko obresti za zamudo pri plačilu zapadejo v plačilo v trgovinskih poslih v skladu s členoma 3 in 5, razen če je v pogodbi določeno drugače, države članice zagotovijo, da je upnik upravičen od dolžnika prejeti katerega koli od naslednjih zneskov:	1. Ko obresti za zamudo pri plačilu zapadejo v plačilo v trgovinskih poslih v skladu s členoma 3 in 5, države članice zagotovijo, da je upnik upravičen od dolžnika prejeti najmanj fiksni znesek 40 EUR, kar se izvrši samodejno oziroma ne da bi moral upnik na to opozoriti.
Obrazložitev
Člen 6 predloga direktive navaja, da „se klavzula, ki izključuje obresti za zamudo pri plačilu, vedno obravnava kot skrajno krivična“. Pogodbena določba, ki bi se razlikovala od določb iz člena 3, bi zmanjšala pogodbena jamstva, ki ščitijo upnike. Pomembno je zagotoviti samodejni potek postopka, da se prepreči morebitne povračilne ukrepe kupca. Zneski nadomestil za stroške izterjave bi morali biti izraženi z najnižjimi vrednostmi.
Predlog spremembe 26 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 1 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) za dolg 1 000 EUR ali več, toda manjši od 10 000 EUR, fiksni znesek 70 EUR;	črtano
Predlog spremembe 27 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) za dolg v višini 10 000 EUR ali več, 1 % zneska, za katerega obresti za zamudo pri plačilu zapadejo v plačilo.	črtano
Predlog spremembe 28 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 1 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) za dolg v višini 10 000 EUR ali več, 1 % zneska, za katerega obresti za zamudo pri plačilu zapadejo v plačilo.	črtano
Obrazložitev
Enoodstotna stopnja kompenzacije brez zgornje meje, ki se plačuje za zamude pri plačilu dolgov v višini 10 000 EUR ali več, lahko pomeni znatne in nesorazmerne stroške pri poslih večje vrednosti in ne nujno odraža dejanskih stroškov. Poročevalka meni, da bi bilo treba določiti nespremenljivo zgornjo mejo nadomestila za stroške izterjave.
Predlog spremembe 29 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 1a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Države članice zagotovijo, da se v primeru več terjatev do istega dolžnika nadomestilo za stroške izterjave iz odstavka 1 izplača le za seštevek dolgov in ne za posamezne dolgove.
Obrazložitev
Nadomestilo za stroške izterjave pri posameznih terjatvah istega dobavitelja do iste stranke ne bi bilo pošteno ali skladno s trenutno prakso, temveč bi moralo voditi do povračila stroškov iz odstavka 1 glede na seštevek vseh terjatev. To je še zlasti pomembno za zdravstvo, ko bolnišnice ne morejo plačati dobavitelju različnih vrst zdravil za posamezne dobave, ker zdravstvene zavarovalnice zamujajo s plačilom.
Predlog spremembe 30 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Razen če dolžnik ni odgovoren za zamudo, ima upnik pravico poleg zneskov iz odstavka 1 zahtevati primerno nadomestilo od dolžnika za vse preostale stroške izterjave zaradi dolžnikove zamude pri plačilu.	3. Razen če je odgovornost dolžnika za zamudo izključena, ima upnik pravico poleg zneskov iz odstavka 1 zahtevati primerno nadomestilo od dolžnika za vse preostale stroške izterjave zaradi dolžnikove zamude pri plačilu. Drugi stroški vključujejo zlasti stroške, ki jih ima upnik na podlagi zamude pri plačilu zaradi najema odvetnika ali agencije za izterjavo dolgov ali uporabe možnosti prekoračitve stanja na računu.
Obrazložitev
Treba je pojasniti, katere stroškovne postavke so vključene med druge stroške, ki so nastali zaradi dolžnikove zamude pri plačilu.
Predlog spremembe 31 Predlog direktive Člen 5 – naslov
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Plačilo državnih organov	Posli med podjetji in državnimi organi
Predlog spremembe 32 Predlog direktive Člen 5 – odstavek 1 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo, da je v trgovinskih poslih, ki vodijo do dostave blaga ali izvajanja storitev za državne organe proti plačilu, upnik upravičen do obresti za zamude pri plačilu, ki so enake zakonitim obrestim, ne da bi bilo potrebno opozorilo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:	1. Države članice zagotovijo, da je v trgovinskih poslih, ki vodijo do dostave blaga ali izvajanja storitev za državne organe ali za namene, povezane z uresničevanjem ciljev državnih organov, proti plačilu, upnik upravičen do obresti za zamude pri plačilu, ki so enake zakonitim obrestim, ne da bi bilo potrebno opozorilo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
Obrazložitev
Ta predlog spremembe je treba brati v luči člena 2(1). Številne storitve, ki jih kupijo državni organi, niso namenjene njim samim, temveč tretjim strankam, ki pripadajo različnim družbenim skupinam in v čigar imenu državni organi sklepajo pogodbe o dobavi blaga ali opravljanju storitev. Naročanje takega blaga ali storitev za izpolnjevanje potreb določene skupine tvori del ciljev dejavnosti državnih organov, čeprav ti organi niso končni prejemniki zadevnega blaga in storitev.
Predlog spremembe 33 Predlog direktive Člen 5 – odstavek 2 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) če datum plačila ali plačilni rok v pogodbi ni določen, obresti za zamude pri plačilu zapadejo v plačilo takoj, v enem od naslednjih rokov:	(b) če datum plačila ali plačilni rok v pogodbi ni določen, obresti za zamude pri plačilu avtomatično zapadejo v plačilo najkasneje po preteku enega od naslednjih rokov:
(i) 30 dni po dnevu, na katerega dolžnik prejme račun ali drugo ustrezno zahtevo za plačilo;	(i) 30 koledarskih dni po dnevu, na katerega dolžnik prejme preverljiv račun ali drugo ustrezno zahtevo za plačilo;
(ii) če dolžnik prejme račun ali drugo ustrezno zahtevo za plačilo pred prejemom blaga ali izvedbo storitev, 30 dni po dnevu prejema blaga ali izvedbi storitev;	(ii) če dolžnik prejme preverljiv račun ali drugo ustrezno zahtevo za plačilo pred prejemom blaga ali izvedbo storitev, 30 koledarskih dni po dnevu prejema blaga ali izvedbi storitev;
(iii) če je postopek sprejemanja ali preverjanja, s katerim je treba preveriti skladnost blaga ali storitev s pogodbo, določen zakonsko ali pogodbeno in če dolžnik prejme račun ali drugo ustrezno zahtevo za plačilo pred dnevom ali na dan sprejemanja ali preverjanja, 30 dni po navedenem datumu.	(iii) če je postopek sprejemanja ali preverjanja, s katerim je treba preveriti skladnost blaga ali storitev s pogodbo, določen zakonsko ali pogodbeno in če dolžnik prejme preverljiv račun ali drugo ustrezno zahtevo za plačilo pred dnevom ali na dan sprejemanja ali preverjanja, 30 koledarskih dni po navedenem datumu.
	(iiia) če dan, na katerega je dolžnik prejel račun ali drugo ustrezno zahtevo za plačilo, ni določen, 30 dni po dnevu prejema blaga ali izvedbe storitev.
	(ba) datum prejema računa ni predmet pogodbenega dogovora med dolžnikom in upnikom.
Obrazložitev
Za nastanek obveznosti plačila mora biti račun preverljiv. Končni račun mora biti preverljiv, da se lahko ugotovi, ali je popoln, pravilno pripravljen in dokončen, da bi lahko sprožil nastanek obveznosti plačila. Končni račun, ki ne izpolnjuje teh meril, načeloma ne more pomeniti nastanka obveznosti plačila.
Predlog spremembe 34 Predlog direktive Člen 5 – odstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Za javne zdravstvene ustanove in javne zdravstveno-socialne ustanove so roki iz točk (i), (ii) in (iii) člena 5(2)(b) 60 dni.
Obrazložitev
Les établissements publics de santé ainsi que les établissements médico-sociaux publics (ex. foyers pour handicapés) doivent bénéficier d’un délai de paiement de 60 jours en raison de la spécificité de leur mode de financement au niveau national (remboursement via le système de sécurité sociale). Il ne s’agit pas d’exclure ces établissements du champ de la Directive, ni de créer une dérogation pour une catégorie de payeurs par principe, mais bien de prendre en compte la spécificité de leur système de financement qui ne leur permet pas, indépendamment de leur volonté, de respecter le délai de paiement de 30 jours.
Predlog spremembe 35 Predlog direktive Člen 5 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Države članice zagotovijo, da postopek sprejemanja ali preverjanja iz odstavka 2(b)(iii) traja največ 30 dni, razen če ni drugače določeno in ustrezno utemeljeno v razpisni dokumentaciji in pogodbi.	3. Države članice zagotovijo, da postopek sprejemanja ali preverjanja iz odstavka 2(b)(iii) traja največ 30 dni od datuma prejema blaga ali izvedbe storitev.
Obrazložitev
Odstopanje od 30-dnevnega roka za preverjanje dopušča neomejeno število možnih razlag in ga je zato treba črtati. Ker poleg tega med javnimi kupci in zasebnimi dobavitelji pogosto ni enakih konkurenčnih pogojev, imajo javni organi možnost, da določijo drugačne roke za postopek preverjanja. Predlagani predlog spremembe tudi določa začetni datum tega 30-dnevnega obdobja: datum prejema blaga ali izvedbe storitev.
Predlog spremembe 36 Predlog direktive Člen 5 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Države članice zagotovijo, da plačilni rok iz pogodbe ni daljši od rokov iz odstavka 2(b), razen če se dolžnik in upnik izrecno ne dogovorita drugače in če to ustrezno utemeljujejo posebne okoliščine, kot je objektivna potreba po določitvi daljšega plačilnega roka.	4. Države članice zagotovijo, da plačilni rok iz pogodbe ni daljši od rokov iz odstavka 2(b), razen če se dolžnik in upnik izrecno ne dogovorita drugače in če je to objektivno utemeljeno glede na posebno naravo ali značilnosti pogodbe, v nobenem primeru pa ne sme biti daljši od 60 dni.
Obrazložitev
Tako podjetja kot državni organi morajo imeti možnost odstopanja od 30-dnevnega roka le v ustrezno utemeljenih izjemnih okoliščinah. Pomembno je določiti najdaljši dovoljeni plačilni rok, da se omeji to odstopanje in preprečijo zlorabe.
Predlog spremembe 37 Predlog direktive Člen 5 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Ko obresti za zamudo pri plačilu zapadejo v plačilo, države članice zagotovijo, da je upnik upravičen do pavšalnega nadomestila v višini 5 % dolgovanega zneska. To nadomestilo se zaračuna poleg obresti za zamude pri plačilu.	črtano
Obrazložitev
Napačno bi bilo, če bi bile kazni v obliki plačil upnikom, saj bi upravičenci bili zadevni posamezniki in ne državni organ. Nadomestilo upnikom mora biti v obliki obresti.
Predlog spremembe 38 Predlog direktive Člen 6 – naslov in odstavek 1 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Skrajno krivične pogodbene klavzule	Nepošteni pogodbeni pogoji in prakse
1. Države članice zagotovijo, da je klavzula v pogodbi glede dneva plačila, obrestne mere za zamude pri plačilu ali stroškov izterjave, neizvršljiva ali je razlog za zahtevo odškodnine, če je skrajno krivičen do upnika. Pri ugotavljanju, ali je neka klavzula skrajno krivična do upnika, se upoštevajo vse okoliščine, vključno z dobro trgovinsko prakso in naravo proizvoda ali storitve. Prav tako se upošteva, ali ima dolžnik objektiven razlog za odstopanje od zakonite obrestne mere ali člena 3(2)(b), člena 4(1) ali člena 5(2)(b) .	1. Države članice zagotovijo, da sta pogoj v pogodbi ali poslovna praksa glede dneva ali roka plačila, obrestne mere za zamude pri plačilu ali nadomestila stroškov izterjave, neizvršljiva in razlog za zahtevo odškodnine, če sta nepoštena do upnika.
	Pri ugotavljanju, ali sta neki pogoj ali poslovna praksa nepoštena do upnika v smislu odstavka 1, se upoštevajo vse okoliščine, vključno z:
	(a) vsakim hudim odstopanjem od dobre poslovne prakse, ki je v nasprotju z ravnanjem v dobri veri in poštenim ravnanjem;
	(b) naravo proizvoda ali storitve ter
	(c) vprašanjem, ali ima dolžnik objektiven razlog za odstopanje od zakonite obrestne mere ali člena 3(2)(b), člena 4(1) ali člena 5(2)(b).
	(Črtanje besede „skrajno [krivično]“, vstavitev besede „pogoj“ in vstavitev besede „praksa“ veljajo za celotno besedilo. Če se predlog spremembe sprejme, je treba ustrezno popraviti celotno besedilo.)
Obrazložitev
Razumeti je, da je prevod za „term“ v španščini „cláusula“, „clausola“ v italijanščini in „clause“ v francoščini. To je skladno z na primer Direktivo Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah.
Predlog spremembe 39 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 1 – pododstavek 2 (novi odstavek)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Za namene prvega pododstavka se klavzula, ki izključuje obresti za zamudo pri plačilu, vedno obravnava kot skrajno krivična.	1a. Za namene odstavka 1 se pogoj ali poslovno prakso, ki izključuje obresti za zamudo pri plačilu ali nadomestilo za stroške izterjatve oziroma oboje, vedno obravnava kot nepoštena.
Obrazložitev
Gospodarske subjekte je treba jasno opozoriti, da je izključitev pravice do nadomestila za stroške izterjave, ki jo ta predlog želi okrepiti, nepošten pogoj, ki ga ni mogoče izvršiti do upnikov in je lahko podlaga za uveljavljanje odškodnine.
Predlog spremembe 40 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Sredstva iz odstavka 2 vključujejo določbe, po katerih lahko zastopniške organizacije v skladu z ustrezno nacionalno zakonodajo vložijo tožbo pri sodišču ali pristojnem upravnem organu na podlagi tega, da so klavzule skrajno krivične, tako da lahko uporabijo ustrezna in učinkovita sredstva za preprečevanje njihove nadaljnje uporabe.	3. Sredstva iz odstavka 2 vključujejo določbe, po katerih lahko organizacije, ki so uradno priznane kot zastopniška podjetja ali ki imajo zakonit interes v njih, v skladu z ustrezno nacionalno zakonodajo vložijo tožbo pri sodišču ali pristojnem upravnem organu na podlagi tega, da so pogoji ali poslovne prakse, vključno v primeru posamezne pogodbe, nepošteni, tako da lahko uporabijo ustrezna in učinkovita sredstva za preprečevanje njihove uporabe.
Obrazložitev
Namen tega predloga spremembe, ki temelji na Direktivi 2000/35, je pojasniti pomen izraza „organizacije“. V nasprotju z Direktivo 2000/35 želi odpreti to možnost tudi organizacijam, ki ne zastopajo samo mala in srednja podjetja, na primer organizacijam v določenem industrijskem sektorju.
Pojasni tudi, da zastopniške organizacije lahko uporabijo pravna sredstva v skladu s pristojno nacionalno zakonodajo že na podlagi dejstva, da posamezna pogodba v nasprotju s standardnimi pogoji vsebuje domnevno nepoštene pogoje.
Predlog spremembe 41 Predlog direktive Člen 7 – naslov
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Preglednost	Preglednost in osveščanje
Obrazložitev
Ta predlog spremembe je treba obravnavati hkrati s spremembami člena 7.
Predlog spremembe 42 Predlog direktive Člen 7
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice zagotovijo popolno preglednost glede pravic in obveznosti, ki izhajajo iz te direktive, zlasti z objavo veljavne zakonite obrestne mere.	Države članice zagotovijo popolno preglednost glede pravic in obveznosti, ki izhajajo iz te direktive, zlasti z objavo veljavne zakonite obrestne mere ter stanja pri plačilih s strani državnih organov, da se zavaruje morebitna veriga podizvajalcev.
Predlog spremembe 43 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe


	1a. Komisija v uradnem listu in na internetu objavi podrobne informacije o veljavnih zakonitih obrestnih merah, ki veljajo v vseh državah članicah v primeru zamude pri plačilu v trgovinskih poslih.
Obrazložitev
To bo zagotovilo večjo jasnost in lažji dostop sodišč in upnikov do podrobnih informacij o zakonitih obrestnih merah, ki veljajo v posameznih državah članicah. To je še posebej pomembno pri čezmejnih poslih.
Predlog spremembe 44 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 1 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1b. Države članice po potrebi uporabijo strokovne publikacije, promocijske kampanje ali katera koli druga funkcionalna sredstva, da bi povečala osveščenost o pravnih sredstvih zoper zamude pri plačilu med podjetji.
Obrazložitev
Empirični dokazi, ki jih je predstavila Komisija v svoji oceni učinka, dokazujejo, da se podjetja včasih ne zavedajo, da so na voljo pravna sredstva zoper zamude pri plačilu. Poročevalka meni, da bi hkrati z izvajanjem te direktive morali osveščati podjetja, zlasti mala in srednja, in jih seznanjati z njihovimi pravicami.
Predlog spremembe 45 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 1 – točka 1 d (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1c. Države članice lahko spodbujajo uvedbo kodeksov takojšnjega plačevanja, ki jasno določajo plačilne roke in ustrezen postopek za obravnavo spornih plačil, ali drugih pobud, ki obravnavajo bistveno vprašanje zamud pri plačilu in pripomorejo k razvoju kulture takojšnjega plačevanja, ki podpira cilje te direktive.
	1d. Države članice si prizadevajo spodbujati objavljanje seznama hitrih plačnikov, da bi tako spodbudile širjenje dobre prakse.
Obrazložitev
Poročevalka je v svojem delovnem dokumentu poudarila, da zamud pri plačilu ne bo mogoče odpraviti samo z obsežnim naborom dopolnilnih ukrepov. V te ukrepe bi morali biti vključena uporaba seznamov rednih plačnikov ter širjenje zgledov najboljše prakse za spodbujanje hitrih plačil, vključno z instrumenti, kot so kodeksi takojšnjega plačevanja.
Predlog spremembe 46 Predlog direktive Člen 7 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 7a
	Plačilni roki
	Direktiva ne posega v možnost strani, da se v skladu z zadevnimi določbami veljavne nacionalne zakonodaje dogovorijo o plačilnih rokih in določijo zneske, ki jih je treba plačati v obrokih v določenem obdobju. V teh primerih, ko kateri koli obrok ni bil plačan na sporazumen datum, se obresti, nadomestilo in druge kazni, določeni v tej direktivi, izračunajo izrecno na podlagi zaostalih zneskov.
Obrazložitev
Ureditev obročnega odplačevanja lahko pomaga zagotoviti likvidnost podjetij, zlasti malih in srednjih. V zvezi s tem se zdi poročevalki primerno pojasniti: (1) da se strani v trgovinskih poslih lahko povsem prosto dogovorita o tovrstnih ureditvah v skladu z veljavnimi določbami nacionalne zakonodaje; in (2) da se v primeru zamude pri plačilu enega obroka, obresti, nadomestila ali druge kazni izračunajo izključno na podlagi zaostalega zneska.
Predlog spremembe 47 Predlog direktive Člen 9 – odstavka 1 in 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo, da se lahko izvršilni naslov pridobi, ne glede na znesek dolga, v 90 koledarskih dneh potem, ko upnik vloži tožbo ali zahtevo pri sodišču ali drugem pristojnem organu, pod pogojem, da dolg ali vidiki postopka niso sporni.	1. Države članice zagotovijo, da se lahko izvršilni naslov pridobi po hitrem postopku, ne glede na znesek dolga, v 90 koledarskih dneh potem, ko upnik vloži tožbo ali zahtevo pri sodišču ali drugem pristojnem organu, pod pogojem, da dolg ali vidiki postopka niso sporni. Države članice opravljajo to dolžnost v skladu s svojimi nacionalnimi zakoni ali drugimi predpisi. Upnikom se omogoči dostop do splošno dostopnega postopka na spletu.
2. Nacionalni zakoni in drugi predpisi uporabljajo enake pogoje za vse upnike s sedežem v Skupnosti.	2. Uporabljajo se nacionalni zakoni in drugi predpisi, postopek na spletu iz odstavka 1 pa je dostopen pod enakimi pogoji za vse upnike s sedežem v Uniji.

[1] UL C 77, 28.3.2002, str. 1.

OBRAZLOŽITEV

Uvodne opombe

Poročevalka meni, da predlog Komisije pomembno prispeva k reševanju problematike zamud pri plačilu, saj izboljšuje delovanje notranjega trga in upošteva zlasti razmere, v katerih delujejo mala in srednja podjetja.

Podpira osrednje elemente predloga Komisije, predlaga pa tudi številne nadomestne predloge sprememb, zlasti v zvezi s kaznimi, opredelitvijo državnih organov in usklajenimi plačilnimi roki za državne organe.

Ker so zamude pri plačilu pojav s številnimi medsebojno povezanimi vzroki, jih je mogoče preprečevati le z obsežnim naborom dopolnilnih ukrepov. Poročevalka zato meni, da je sicer nujen povsem pravni pristop, ki si prizadeva za izboljšanje pravnih sredstev, vendar ne zadostuje. „Trdi“ pristop Komisije, osredotočen na ostre kazni in odvračilne ukrepe, je treba razširiti tako, da se vanj vključijo „mehki“ ukrepi, usmerjeni k zagotavljanju pozitivnih spodbud za preprečevanje zamud pri plačilu. Poleg tega bi bilo treba hkrati z izvajanjem direktive spodbujati praktične ukrepe, na primer uporabo elektronskih računov.

Poročevalka poudarja, da lahko samo skupni vpliv direktive o zamudah pri plačilu in drugih ukrepov sčasoma privede do drugačne kulture trgovanja, ki bo bolj naklonjena pravočasnim plačilom in kjer bodo zamude veljale za nesprejemljivo zlorabo položaja stranke in nespoštovanje pogodbenih obveznosti, ne pa kot normalna praksa.

Poudarja tudi, da je direktiva pomembno orodje za spoprijem s sedanjimi in prihodnjimi izzivi, čeprav ne bo rešila vseh težav.

Natančneje vzeto so glavne točke poročevalkinega stališča glede predloga Komisije naslednje:

Nadomestilo stroškov izterjave

Po poročevalkinem mnenju lahko pomeni enoodstotna stopnja kompenzacije brez zgornje meje, ki se plačuje za zamude pri plačilu dolgov v višini 10 000 EUR ali več, znatne in nesorazmerne stroške pri poslih večje vrednosti in ne nujno odraža dejanskih stroškov. Treba bi bilo določiti nespremenljivo zgornjo mejo nadomestila za stroške izterjave.

Ureditve obročnega odplačevanja

Poročevalka zavzema stališče, da bi morale države članice smeti ohraniti plačilne ureditve, ki omogočajo plačevanje zneskov v obrokih v določenem obdobju. Taka predplačila so pogosta praksa v mnogih državah članicah, tudi v Nemčiji in Italiji, zlasti pri obsežnih delih in/ali dobavi storitev, zlasti gradbenih projektov. Prav običajno je, da se v gradbeni panogi omogoči obročno odplačevanje glede na delno izpolnitev ustreznih pogodbenih obveznosti.

Poročevalka poudarja, da lahko ureditev obročnega odplačevanja pomaga zagotoviti likvidnost podjetij, še posebej malih in srednjih. V zvezi s tem se ji zdi primerno pojasniti, da se, na eni strani, strani v trgovinskih poslih lahko povsem prosto dogovorita o tovrstnih ureditvah ob upoštevanju veljavnih določb nacionalne zakonodaje; na drugi strani pa (2) se v primeru zamude pri plačilu enega obroka, obresti, nadomestila ali drugi penali izračunajo izključno na podlagi zaostalega zneska.

Usklajeni plačilni roki za državne organe

Poročevalka meni, naj ostane odstopanje od 30-dnevnega plačilnega roka izjema. Čeprav je potrebno nekaj prilagajanja, je treba odstopanje uporabljati le v posebnih okoliščinah. Zadnji stavek člena 5(4) („če to ustrezno utemeljujejo posebne okoliščine, kot je objektivna potreba po določitvi daljšega plačilnega roka“) je nekoliko dvoumen in povzroča zmedo, zlasti pri izvajanju obročnih odplačil.

Poročevalka predlaga natančnejšo ubeseditev možnosti odstopanja od 30-dnevnega roka, ki še vedno omogoča potrebno prilagodljivost, da se lahko upoštevajo primeri, v katerih je daljše plačilno obdobje upravičeno. Poleg tega podpira zamisel, da se določi 60 dni kot najdaljši možni plačilni rok za državne organe.

Enake kazni za podjetja in državne organe

Poročevalka zagovarja bolj uravnotežen pristop pri obravnavi podjetij in državnih organov. Čeprav podpira različno obravnavo podjetij in državnih organov, ko gre za plačilne roke, meni, naj se za oboje uporabljajo enaka pravila o kaznih.

Poleg tega se ji 5 % dolgovanega zneska, ko obresti za zamudo pri plačilu zapadejo v plačilo, ne zdi sorazmerna kazen. Taka kazen tudi ne bi zagotovila spodbude za zgodnejšo poravnavo zneska, ko je rok za plačilo že mimo: dolžnik bi plačal enak znesek (5 % dolgovanega) ne glede na to, ali bi se plačilo izvedlo v enem dnevu ali enem letu po tem, ko obresti za zamudo pri plačilu zapadejo v plačilo.

Poročevalka predlaga postopen in progresiven sistem, v katerem bi dolžnik plačal 2 % zneska, ko obresti za zamudo pri plačilu zapadejo v plačilo, in 4 % zneska od 45 dne, ko obresti za zamudo pri plačilu zapadejo v plačilo, po 60 dneh od tega roka pa bi se delež povišal na 5 %. Predlaga tudi, da kazen v nobenem primeru ne bi bila višja od 50 000 EUR.

Vključitev komunalnih podjetij (Direktiva 2004/17/ES) v režim državnih organov

Poročevalka podpira vključitev trgovinskih poslov komunalnih podjetij v smislu Direktive 2004/17/ES v režim predloga za državne organe. Meni, da se lahko komunalna podjetja, ki, podobno kot državni organi, uživajo posebne in ekskluzivne pravice, zanesejo na stalne (ali vsaj predvidljive) prihodke. Zato bi bilo treba ta podjetja obravnavati enako kot državne organe.

Pozitivne spodbude in spremljevalni ukrepi

Poročevalka predlaga spremembe, katerih namen je razširiti pristop Komisije in prestaviti usmeritev s povsem pravnega pristopa k pristopu na podlagi spodbud. Prvič, države članice želi spodbuditi k uporabi kodeksov takojšnjega plačila, seznamov rednih plačnikov in drugih podobnih instrumentov za spoprijem z pomembnim vprašanjem zamud pri plačilih, ki pripomorejo k razvijanju kulture takojšnjega plačevanja, kar podpira cilje te direktive. Drugič, predlaga, da države članice uporabijo strokovne publikacije, promocijske kampanje ali katera koli druga funkcionalna sredstva, da bi povečale osveščenost o pravnih sredstvih zoper zamude pri plačilih med podjetji. Tretjič, želi spodbuditi uporabo mediacije in drugih načinov alternativnega reševanja sporov.

Osnutek mnenja Odbora za pravne zadeve

Poročevalka upošteva predlog spremembe pripravljavca mnenja Odbora za pravne zadeve, da se v področje uporabe člena 6 vključijo določbe v zvezi s plačilnimi roki, kar po sporazumu med odboroma IMCO in JURI sodi v pristojnost odbora JURI. Ta predlog spremembe želi podpreti. o

PRILOGA: PISMO ODBORA ZA PRAVNE ZADEVE

Objavljeno bo posebej.

PRILOGA: MNENJE POSVETOVALNE DELOVNE SKUPINE PRAVNIH SLUŽB

Bruselj, 7. maj 2009

MNENJE

V VEDNOST EVROPSKEMU PARLAMENTU

SVETU

KOMISIJI

predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih

KOM(2009)126 z dne 8. 4. 2009 – 2009/0054(COD)

V skladu z Medinstitucionalnim sporazumom z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov, zlasti z njegovo 9. točko, se je posvetovalna delovna skupina, ki jo sestavljajo pravne službe Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, sestala 22. aprila 2009, da bi med drugim proučila omenjeni predlog, ki ga je predstavila Komisija.

Na sestanku[1] je posvetovalna delovna skupina po preučitvi predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o prenovitvi Direktive 2000/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. junija 2000 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih soglasno ugotovila, da bi morali biti naslednji deli besedila prenovljenega predloga osenčeni s sivo barvo, ki se običajno uporablja za označitev bistvenih sprememb:

– v uvodni izjavi 15 predlagana zamenjava besede „zaradi“ z besedami „v zvezi z“;

– v členu 9(1) beseda „običajno“ (že prečrtana z dvojno črto);

– v členu 9 obstoječe besedilo člena 5(4) Direktive 2000/35/ES, ki je že v celoti prečrtano z dvojno črto, ki označuje spremembo.

Posvetovalna skupina je po proučitvi predloga soglasno sklenila, da predlog ne vsebuje vsebinskih sprememb, razen tistih, ki so kot takšne opredeljene v samem predlogu ali v tem mnenju. V zvezi s kodifikacijo nespremenjenih določb iz predhodnega akta s temi bistvenimi spremembami je tudi zaključila, da predlog Komisije vsebuje zgolj kodifikacijo obstoječega besedila in ne vsebinskih sprememb.

C. PENNERA J.-C. PIRIS C.-F.DURAND

pravnik pravnik generalni direktor

[1] Posvetovalna skupina je imela na voljo angleško, francosko in nemško jezikovno različico predloga, svoje delo pa je opravila na osnovi angleške različice, saj je bila to osnovna različica obravnavanega besedila.

MNENJE Odbora za pravne zadeve (25.3.2010)

za Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov

o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih (prenovitev)
(KOM(2009)0126 – C7‑0044/2009 – 2009/0054(COD))

Pripravljavec mnenja (*): Raffaele Baldassarre

(*) Pridruženi odbor – člen 50 Poslovnika

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Ozadje predloga

Novi predlog Komisije je bil skupaj z oceno učinka kot prenovitev objavljen 8. aprila 2009[1]. Parlament ga je uradno prejel 14. septembra 2009 in ga obravnava v rednem zakonodajnem postopku.

V oceni učinka Komisija meni, da je odnos javne uprave do plačevanja v številnih državah članicah zelo slab[2]. Ker so javna naročila v državah članicah leta 2006 znašala nekaj čez 1°943 milijard evrov[3], Komisija predlaga, da bi vprašanje rešili na podlagi temeljnega razlikovanja med podjetji dolžniki, proti katerim direktiva zagotavlja uporabo fakultativnih pravnih sredstev, in pravnimi organi dolžniki, proti katerim bi se oblikovala povečana in avtomatična pravna sredstva, na katera bi se lahko zanašala podjetja upniki.

Po dogovoru med Odborom za pravne zadeve in Odborom za notranji trg in varstvo potrošnikov bodo v skladu s členom 50 poslovnika členi 6, 8 in 9 ter uvodne izjave 4, 12, 18, 19, 20 in 22 predloga v izključni pristojnosti Odbora za pravne zadeve.

Pripravljavec mnenja podpira glavnino predloga in namerava mnenje Odbora za pravne zadeve tvorno uporabiti pri delu pristojnega odbora. Meni, da bi lahko bil z nekaj drobnimi uskladitvami in novostmi predlog, ki je predstavljen v tem mnenju, ključen za učinkovito delovanje notranjega trga in bi znatno prispeval k nujnemu premiku h kulturi takojšnjega plačevanja v državah članicah.

Stališče pripravljavca mnenja o členih 6, 8 in 9

Predloga spremembe 3 in 10 imata več vidikov, ki so obrazloženi posamično. Prvi je, da pojasni, da nekatere poslovne prakse, ki so povezane s pogodbo, niso pa dejansko njen del, ne bi smele biti izvršljive in bi morale biti podlaga za odškodninske zahtevke. Drugi je, da bi bilo medtem ko direktiva o boju proti zamudam pri plačilih govori o dogovorih, predlog pa o pogodbenih klavzulah, ustrezneje govoriti o pogojih, kar je skladneje tudi z ostalim delom pravnega reda in osnutkom skupnega referenčnega okvira (II. -9:401–410). Tretjič, cilj tega predloga spremembe je zagotoviti, da bo direktiva o boju proti zamudam pri plačilih usklajena z osnutkom skupnega referenčnega okvira, ki skuša zagotoviti usklajenost med pomenom „nepošteno“ v izrazu „nepošteni pogoji“ pri zapoznelih plačilih (III. -3:711) in v izrazu „nepošteni pogoji“ na splošno v pogodbah med podjetji (II. -9:405). Četrtič, predlog spremembe pojasni, da ta določba ureja tudi pogoje glede plačilnih rokov. Prav tako skuša jasneje in bolj sistematično predstaviti različna merila, ki jih bodo v skladu z direktivo morali upoštevati nacionalni sodniki pri odločanju, ali sta neki pogoj ali poslovna praksa nepoštena.

Pripravljavec mnenja je naklonjen predlogu, ki uvaja črni seznam pogodbenih pogojev v členu 6(1), druga alinea. Vendar pa meni, da je treba vanj vključiti tudi pogoj, ki predpisuje izključitev vsakršnega nadomestila za stroške izterjave, saj bi s tem gospodarske subjekte jasno opozorili, da je izključitev pravice do nadomestila za stroške izterjave, ki jo ta predlog želi okrepiti, nepošten pogoj, ki ga ni mogoče izvršiti do upnikov in ki bi lahko bil podlaga za uveljavljanje odškodnine (glej predloga sprememb 1 in 11) .

Pripravljavec mnenja meni, da predlog Komisije ni dovolj jasen glede pomembnih določb o sodnem varstvu za zastopniške organizacije in ne zagotavlja pravne varnosti. Predlaga ponovno delno uporabo besedila direktive o boju proti zamudam pri plačilu, obenem pa podpira, da se vanj poleg organizacij, ki zastopajo mala in srednja podjetja, vključijo tudi druge, na primer organizacije, ki zastopajo določen industrijski sektor. Predlaga tudi pojasnilo, da take zastopniške organizacije lahko ukrepajo tudi, kadar pogoj iz posamezne pogodbe domnevno krši direktivo, in ne samo glede standardnih pogojev (glej predlog spremembe 12).

Ker je to predlog prenovitve, člen 8 (Pridržek lastninske pravice), ki ga Komisija ni spreminjala, ostaja enak – kljub pomenu, ki ga Parlament pripisuje temu vprašanju v pogajanjih pred sprejetjem direktive o boju proti zamudam pri plačilih.

Pripravljavec mnenja meni, da sprememba direktive o boju proti zamudam pri plačilih ne bi smela vplivati na pravila, ki urejajo postopke prisilne izvršbe, ki bi morali ostati v pristojnosti nacionalne zakonodaje. To načelo je že jasno določeno z direktivo kot tudi s sodno prakso Sodišča Evropske unije[4]. Obenem meni, da si je treba prizadevati za skrajšanje obdobja, v katerem se lahko pridobi izvršilni naslov, ter za omogočanje sredstev za njegovo pridobitev (glej predloga sprememb 5 in 13). Pripravljavec mnenja je preučil možnosti povezave direktive s postopkom za evropski plačilni nalog[5] in bi želel, da bi to zamisel preučili še v odboru. Meni pa, da je na tej stopnji tako povezovanje oteženo zaradi omejenega materialnopravnega in geografskega dometa tega instrumenta (glej predlog spremembe 14, ki je torej čisto tehničen). Meni, da je treba povezati vsakršen napredek pri prenovitvi direktive s tekočim delom na evropskem portalu e-pravosodje, da se zagotovi najširše mogoče razširjanje in uporabo tega instrumenta (glej predlog spremembe 5).

Pripravljavec mnenja priznava, da pristop k zamudnim plačilom na podlagi konfrontacij sam po sebi ne bo privedel do želenih sprememb v plačilni kulturi, saj upniki iz bojazni, da bodo škodovali nadaljnjemu poslovnemu razmerju, le redko uveljavljajo pravice iz direktiv, kot je zaračunavanje zamudnih obresti. Zato se predlaga dopolnilni preventivni pristop, ki vsebuje oblikovanje in širitev kodeksov ravnanja ter možnost uporabe postopka mediacije (glej predloga spremembe 4 in 15).

Stališče pripravljavca mnenja o členu 5

Namen predloga spremembe 9 je obravnavati člen 5 s pravnega vidika. Odstavek 5 člena 5 se črta, saj se ga dojema kot nesorazmeren kazenski ukrep, kar je v nasprotju z zakonodajo Unije. Ta predlog spremembe prav tako upošteva načelo, po katerem se plačilnih rokov pri poslovanju med podjetji ne sme uskladiti, saj bi bilo to v nasprotju z načeli sorazmernosti, subsidiarnosti in avtonomije strank, s tem pa bi se tudi bistveno zmanjšala možnost malih in srednjih podjetij za pridobitev komercialnega kredita.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za pravne zadeve poziva Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov kot pristojni odbor, da brez glasovanja sprejme predloge spremembe, ki sodijo v izključno pristojnost pridruženega odbora po postopku s pridruženimi odbori (člen 50):

Predlog spremembe 1 Predlog direktive Uvodna izjava 12
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(12) Zamuda pri plačilih je kršenje pogodbe, ki je postala finančno zanimiva za dolžnike v večini držav članic zaradi nizkih ali neobstoječih obrestnih mer , ki se zaračunajo za zamude pri plačilih, in/ali dolgotrajnih postopkov sodnega varstva. Potrebna je odločna sprememba, vključno z obravnavanjem izključitve pravice do zaračunavanja obresti kot nepoštene pogodbene klavzule ter z zagotavljanjem nadomestil upnikom za njihove stroške, da bi preobrnili ta trend in zagotovili take posledice zamud pri plačilih, ki bi odvračale od zapoznelega plačevanja.	(12) Zamuda pri plačilih je kršenje pogodbe, ki je postala finančno zanimiva za dolžnike v večini držav članic zaradi nizkih ali neobstoječih obrestnih mer , ki se zaračunajo za zamude pri plačilih, in/ali dolgotrajnih postopkov sodnega varstva. Potreben je odločen premik h kulturi takojšnjega plačevanja, da bi preobrnili ta trend in zagotovili take posledice zamud pri plačilih, ki bi odvračale od zapoznelega plačevanja. S premikom je treba zagotoviti nadomestila upnikom za nastale stroške ter opredeliti izključitev pravice do zaračunavanja obresti in pravice do odškodnine za izterjavo stroškov kot nepoštena pogodbena pogoja in nepošteni poslovni praksi.
Obrazložitev
Gospodarske subjekte je treba jasno opozoriti, da je izključitev pravice do nadomestila za stroške izterjave, ki jo ta predlog želi okrepiti, nepošten pogoj, ki ga ni mogoče izvršiti do upnikov in je lahko podlaga za uveljavljanje odškodnine.
Predlog spremembe 2 Predlog direktive Uvodna izjava 17
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(17) Zamuda pri plačilu je zlasti obžalovanja vredno, če do nje pride kljub dolžnikovi plačilni sposobnosti. Raziskave kažejo, da državni organi račune pogosto plačajo zelo pozno, po izteku veljavnega plačilnega roka. Za državne organe lahko veljajo manjše finančne omejitve, ker lahko imajo varnejše, predvidljivejše in bolj stalne prilive prihodkov kot zasebna podjetja. Hkrati so manj odvisna od stabilnih poslovnih odnosov za dosego svojih ciljev kot zasebna podjetja. Zato državni organi morda niso tako motivirani, da bi plačevali pravočasno. Poleg tega lahko mnogi državni organi pridobijo finančna sredstva ob ugodnejših pogojih kot zasebna podjetja. Zamude pri plačilih državnih organov tako ne vodijo samo do neupravičenih stroškov za zasebna podjetja, temveč do splošne neučinkovitosti. Zato je v primeru zamud pri plačilih državnih organov primerno uvesti ustrezno višja odvračalna nadomestila.	(17) Zamuda pri plačilu je zlasti obžalovanja vredno, če do nje pride kljub dolžnikovi plačilni sposobnosti. Raziskave kažejo, da državni organi račune pogosto plačajo zelo pozno, po izteku veljavnega plačilnega roka. Za državne organe lahko veljajo manjše finančne omejitve, ker lahko imajo varnejše, predvidljivejše in bolj stalne prilive prihodkov kot zasebna podjetja. Hkrati so manj odvisna od stabilnih poslovnih odnosov za dosego svojih ciljev kot zasebna podjetja. Zato državni organi morda niso tako motivirani, da bi plačevali pravočasno. Poleg tega lahko mnogi državni organi pridobijo finančna sredstva ob ugodnejših pogojih kot zasebna podjetja. Zamude pri plačilih državnih organov tako ne vodijo samo do neupravičenih stroškov za zasebna podjetja, temveč do splošne neučinkovitosti.
Obrazložitev
Kazen za državne organe je nesorazmerna in dikriminatorna. Na ta način na stežaj odpremo vrata morebitnim zlorabam in korupciji. Državni organi se bodo skušali zavarovati pred dodatnimi stroški zaradi kazni tako, da bodo vzpostavili zunanje strukture, ki bodo delovale kot javna podjetja, prek katerih bodo kupovali blago in storitve. Tako nastane potreba po vzpostavitvi dodatnih struktur, ki z vidika gospodarske učinkovitosti morda niso upravičene.
Predlog spremembe 3 Predlog direktive Uvodna izjava 18
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(18) Ta direktiva mora prepovedati zlorabo svobode sklepanja pogodb v škodo upnika. Če pogodba služi predvsem temu, da si dolžnik pridobi dodatno likvidnost na račun upnika , na primer z izključitvijo možnosti za upnika, da zaračuna obresti za zamude pri plačilu ali z določitvijo obrestne mere za zamude pri plačilu, ki je znatno nižja od zakonitih obresti, določenih v tej direktivi , ali če glavni izvajalec postavi svojim dobaviteljem in podizvajalcem plačilne pogoje, ki niso utemeljeni s pogoji, ki so jih njemu postavili drugi, lahko to šteje za tako zlorabo. Ta direktiva ne sme vplivati na nacionalne določbe v zvezi z načinom sklepanja pogodb ali z veljavnostjo pogodbenih določb, ki so krivična do dolžnika.	(18) Ta direktiva mora prepovedati zlorabo svobode sklepanja pogodb v škodo upnika. Če pogodbeni pogoj ali poslovna praksa služi predvsem temu, da si dolžnik pridobi dodatno likvidnost na račun upnika , na primer z izključitvijo možnosti za upnika, da zaračuna obresti za zamude pri plačilu ali z določitvijo obrestne mere za zamude pri plačilu, ki je znatno nižja od zakonitih obresti, določenih v tej direktivi , ali če glavni izvajalec postavi svojim dobaviteljem in podizvajalcem plačilne pogoje, ki niso utemeljeni s pogoji, ki so jih njemu postavili drugi, lahko to šteje za tako zlorabo. Glede na teoretični osnutek skupnega referenčnega okvira bi moral vsak pogodbeni pogoj ali poslovna praksa, ki močno odstopata od dobre trgovinske prakse ali sta v nasprotju z dobro vero in pravičnim ravnanjem, veljati za nepoštena. Ta direktiva ne sme vplivati na nacionalne določbe v zvezi z načinom sklepanja pogodb ali z veljavnostjo pogodbenih določb, ki so krivična do dolžnika.
Predlog spremembe 4 Predlog direktive Uvodna izjava 21 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(21a) Okvir za sisteme mediacije na ravni Unije že določa Direktiva 2008/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o nekaterih vidikih mediacije v civilnih in gospodarskih zadevah¹.
	__________________ ¹ UL L 136, 24.5.2008, str. 3.
Predlog spremembe 5 Predlog direktive Uvodna izjava 22
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(22) Treba je zagotoviti, da se postopki izterjave nespornih terjatev v zvezi z zamudo pri plačilu pri trgovinskih poslih zaključijo v kratkem času.	(22) Treba je zagotoviti, da se postopki izterjave nespornih terjatev v zvezi z zamudo pri plačilu pri trgovinskih poslih zaključijo v kratkem času, z možnostjo uveljavljanja takšnih terjatev do podjetij in državnih organov prek splošno dostopnega postopka na spletu, ki je pod enakimi pogoji dostopen vsem upnikom s sedežem v Uniji, tudi prek evropskega portala e-pravosodje, takoj ko bo na voljo.
Predlog spremembe 6 Predlog direktive Člen 2 – točka 8
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(8) „pridržek lastninske pravice“ pomeni pogodbeni dogovor, po katerem si prodajalec pridrži lastninsko pravico na blagu, dokler ni cena v celoti plačana;	(8) „pridržek lastninske pravice“ pomeni pogodbeno klavzulo, po kateri si prodajalec pridrži lastninsko pravico na blagu, tako da se lastništvo ne prenese s prodajalca na kupca, dokler ni cena v celoti plačana;
Obrazložitev
Namen predloga spremembe je natančnejša pojasnitev pojma „pridržek lastninske pravice“. Druge spremembe ne zadevajo slovenske različice.
Predlog spremembe 7 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 1 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo, da je v trgovinskih poslih med podjetji upnik upravičen do obresti, ne da bi bilo potrebno opozorilo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:	1. Države članice zagotovijo, da je v trgovinskih poslih med podjetji upnik upravičen do obresti za zamudo pri plačilu, ki začnejo teči prvi dan po datumu zapadlosti plačila, ne da bi bilo potrebno opozorilo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
Obrazložitev
Za boljše razumevanje pojma razvoja obrestnih mer.
Predlog spremembe 8 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Razen če dolžnik ni odgovoren za zamudo, ima upnik pravico poleg zneskov iz odstavka 1 zahtevati primerno nadomestilo od dolžnika za vse preostale stroške izterjave zaradi dolžnikove zamude pri plačilu. novo	3. Razen če je odgovornost dolžnika za zamudo izključena, ima upnik pravico poleg zneskov iz odstavka 1 zahtevati primerno nadomestilo od dolžnika za vse preostale stroške izterjave zaradi dolžnikove zamude pri plačilu.
Obrazložitev
Pojasnitev besedila.
Predlog spremembe 9 Predlog direktive Člen 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Plačilo državnih organov	Plačilo državnih organov
1. Države članice zagotovijo, da je v trgovinskih poslih, ki vodijo do dostave blaga ali izvajanja storitev za državne organe proti plačilu, upnik upravičen do obresti za zamude pri plačilu, ki so enake zakonitim obrestim, ne da bi bilo potrebno opozorilo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:	1. Države članice zagotovijo, da je v trgovinskih poslih, ki vodijo do dostave blaga ali izvajanja storitev za državne organe proti plačilu, upnik upravičen do obresti za zamude pri plačilu, ki so enake zakonitim obrestim, ne da bi bilo potrebno opozorilo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) upnik izpolnjuje pogodbene in zakonite obveznosti;	(a) upnik izpolnjuje pogodbene in zakonite obveznosti;
(b) upnik zapadle vsote ne prejme pravočasno, razen če dolžnik ni odgovoren za zamudo.	(b) upnik zapadle vsote ne prejme pravočasno, razen če dolžnik ni odgovoren za zamudo.
2. Kadar so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1, države članice zagotovijo naslednje :	2. Kadar so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1, države članice zagotovijo naslednje :
(a) obresti za zamude pri plačilu zapadejo v plačilo z dnem, ki sledi datumu plačila ali koncu plačilnega roka, določenemu v pogodbi;	(a) obresti za zamude pri plačilu zapadejo v plačilo z dnem, ki sledi datumu plačila ali koncu plačilnega roka, določenemu v pogodbi;
(b) če datum plačila ali plačilni rok v pogodbi ni določen, obresti za zamude pri plačilu zapadejo v plačilo takoj, v enem od naslednjih rokov :	(b) če datum plačila ali plačilni rok v pogodbi ni določen, obresti za zamude pri plačilu avtomatično zapadejo v plačilo najkasneje po preteku enega od naslednjih rokov:
(i) 30 dni po dnevu, na katerega dolžnik prejme račun ali drugo ustrezno zahtevo za plačilo;	(i) 30 koledarskih dni po dnevu, na katerega dolžnik prejme račun ali drugo ustrezno zahtevo za plačilo;
(ii) če dolžnik prejme račun ali drugo ustrezno zahtevo za plačilo pred prejemom blaga ali izvedbo storitev, 30 dni po dnevu prejema blaga ali izvedbi storitev;	(ii) če dolžnik prejme račun ali drugo ustrezno zahtevo za plačilo pred prejemom blaga ali izvedbo storitev, 30 koledarskih dni po dnevu prejema blaga ali izvedbi storitev;
(iii) če je postopek sprejemanja ali preverjanja, s katerim je treba preveriti skladnost blaga ali storitev s pogodbo, določen zakonsko ali pogodbeno in če dolžnik prejme račun ali drugo ustrezno zahtevo za plačilo pred dnevom ali na dan sprejemanja ali preverjanja, 30 dni po navedenem datumu.	(iii) če je postopek sprejemanja ali preverjanja, s katerim je treba preveriti skladnost blaga ali storitev s pogodbo, določen zakonsko ali pogodbeno in če dolžnik prejme račun ali drugo ustrezno zahtevo za plačilo pred dnevom ali na dan sprejemanja ali preverjanja, 30 koledarskih dni po navedenem datumu.
3. Države članice zagotovijo, da postopek sprejemanja ali preverjanja iz odstavka 2(b)(iii) traja največ 30 dni, razen če ni drugače določeno in ustrezno utemeljeno v razpisni dokumentaciji in pogodbi.	3. Države članice zagotovijo, da se postopek sprejemanja ali preverjanja iz odstavka 2(b)(iii) izvede takoj, najkasneje pa v 30 koledarskih dneh.
4. Države članice zagotovijo, da plačilni rok iz pogodbe ni daljši od rokov iz odstavka 2(b), razen če se dolžnik in upnik izrecno ne dogovorita drugače in če to ustrezno utemeljujejo posebne okoliščine, kot je objektivna potreba po določitvi daljšega plačilnega roka.	4. Države članice zagotovijo, da:
	(a) plačilni rok iz pogodbe ni daljši od rokov iz odstavka 2(b), razen če je to ustrezno utemeljeno v skladu z načelom nujnosti in če se dolžnik in upnik izrecno ne dogovorita drugače. Plačilni rok v nobenem primeru ni daljši od 60 koledarskih dni;
	(b) datum prejema računa iz odstavka 2(b)(i) ni predmet pogodbenega sporazuma med dolžnikom in upnikom.
5. Ko obresti za zamudo pri plačilu zapadejo v plačilo, države članice zagotovijo, da je upnik upravičen do pavšalnega nadomestila v višini 5 % dolgovanega zneska. To nadomestilo se zaračuna poleg obresti za zamude pri plačilu.
6. Države članice zagotovijo, da je ustrezna referenčna obrestna mera za trgovinske posle, ki vodijo do dostave blaga ali izvajanja storitev za državne organe proti plačilu:	6. Države članice zagotovijo, da je ustrezna referenčna obrestna mera za trgovinske posle, ki vodijo do dostave blaga ali izvajanja storitev za državne organe proti plačilu:
(a) za prvo polovico zadevnega leta obrestna mera, ki velja 1. januarja navedenega leta;	(a) za prvo polovico zadevnega leta obrestna mera, ki velja 1. januarja navedenega leta;
(b) za drugo polovico zadevnega leta obrestna mera, ki velja 1. julija navedenega leta.	(b) za drugo polovico zadevnega leta obrestna mera, ki velja 1. julija navedenega leta.
Obrazložitev
Sporazumni predlog spremembe obravnava nekatere pravne vidike člena 5. Odstavek 5 se črta, saj določa neupravičen kazenski ukrep, ki ni v skladu z zakonodajo EU. Poleg tega se plačilnih rokov pri poslovanju med podjetji ne sme uskladiti, saj bi bilo to v nasprotju z načeli sorazmernosti in subsidiarnosti ter bi bistveno zmanjšalo možnost malih in srednjih podjetij za pridobitev komercialnega kredita. Možnost za dobavitelja, da odobri zahtevo stranke za odlog plačila, je za MSP bistveno konkurenčno orodje.
Predlog spremembe 10 Predlog direktive Člen 6 – naslov in odstavek 1 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Skrajno krivične pogodbene klavzule	Nepošteni pogodbeni pogoji in prakse
1. Države članice zagotovijo, da je klavzula v pogodbi glede dneva plačila , obrestne mere za zamude pri plačilu ali stroškov izterjave, neizvršljiva ali je razlog za zahtevo odškodnine, če je skrajno krivičen do upnika. Pri ugotavljanju, ali je neka klavzula skrajno krivična do upnika, se upoštevajo vse okoliščine, vključno z dobro trgovinsko prakso in naravo proizvoda ali storitve. Prav tako se upošteva, ali ima dolžnik objektiven razlog za odstopanje od zakonite obrestne mere ali člena 3(2)(b), člena 4(1) ali člena 5(2)(b) .	1. Države članice zagotovijo, da sta pogoj v pogodbi ali poslovna praksa glede dneva plačila ali plačilnega roka, obrestne mere za zamude pri plačilu ali nadomestila stroškov izterjave, neizvršljiva in razlog za zahtevo odškodnine, če sta nepoštena do upnika.
	Pri ugotavljanju, ali sta neki pogoj ali poslovna praksa nepoštena do upnika v smislu odstavka 1, se upoštevajo vse okoliščine, vključno z:
	(a) vsakim hudim odstopanjem od dobre poslovne prakse, ki je v nasprotju z ravnanjem v dobri veri in poštenim ravnanjem;
	(b) naravo proizvoda ali storitve ter
	(c) vprašanjem, ali ima dolžnik objektiven razlog za odstopanje od zakonite obrestne mere ali člena 3(2)(b), člena 4(1) ali člena 5(2)(b).
	(Črtanje besede „skrajno [krivično]“, vstavitev besede „pogoj“ in vstavitev besede „praksa“ veljajo za celotno besedilo. Če se predlog spremembe sprejme, je treba ustrezno popraviti celotno besedilo.)
Obrazložitev
Razumeti je, da je prevod za „term“ v španščini „cláusula“, „clausola“ v italijanščini in „clause“ v francoščini. To je skladno z na primer Direktivo Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah.
Predlog spremembe 11 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 1 – pododstavek 2 (postane novi odstavek)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Za namene prvega pododstavka se klavzula, ki izključuje obresti za zamudo pri plačilu, vedno obravnava kot skrajno krivična.	1a. Za namene odstavka 1 se pogoj ali poslovno prakso, ki izključuje obresti za zamudo pri plačilu ali nadomestilo za stroške izterjatve oziroma oboje, vedno obravnava kot nepoštena.
Obrazložitev
Gospodarske subjekte je treba jasno opozoriti, da je izključitev pravice do nadomestila za stroške izterjave, ki jo ta predlog želi okrepiti, nepošten pogoj, ki ga ni mogoče izvršiti do upnikov in je lahko podlaga za uveljavljanje odškodnine.
Predlog spremembe 12 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Sredstva iz odstavka 2 vključujejo določbe, po katerih lahko zastopniške organizacije v skladu z ustrezno nacionalno zakonodajo vložijo tožbo pri sodišču ali pristojnem upravnem organu na podlagi tega, da so klavzule skrajno krivične , tako da lahko uporabijo ustrezna in učinkovita sredstva za preprečevanje njihove nadaljnje uporabe .	3. Sredstva iz odstavka 2 vključujejo določbe, po katerih lahko organizacije, ki so uradno priznane kot zastopniška podjetja ali ki imajo zakonit interes v njih, v skladu z ustrezno nacionalno zakonodajo vložijo tožbo pri sodišču ali pristojnem upravnem organu na podlagi tega, da so pogoji ali poslovne prakse, vključno v primeru posamezne pogodbe, nepošteni, tako da lahko uporabijo ustrezna in učinkovita sredstva za preprečevanje njihove nadaljnje uporabe.
Obrazložitev
Namen tega predloga spremembe, ki temelji na Direktivi 2000/35, je pojasniti pomen izraza „organizacije“. V nasprotju z Direktivo 2000/35 želi odpreti to možnost tudi organizacijam, ki ne zastopajo samo mala in srednje velika podjetja, na primer organizacijam v določenem industrijskem sektorju.
Pojasni tudi, da zastopniške organizacije lahko uporabijo pravna sredstva v skladu s pristojno nacionalno zakonodajo že na podlagi dejstva, da posamezna pogodba v nasprotju s standardnimi pogoji vsebuje domnevno nepoštene pogoje.
Predlog spremembe 13 Predlog direktive Člen 9 – odstavka 1 in 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo, da se lahko izvršilni naslov pridobi, ne glede na znesek dolga, v 90 koledarskih dneh potem, ko upnik vloži tožbo ali zahtevo pri sodišču ali drugem pristojnem organu, pod pogojem, da dolg ali vidiki postopka niso sporni.	1. Države članice zagotovijo, da se lahko izvršilni naslov pridobi po hitrem postopku, ne glede na znesek dolga, v 90 koledarskih dneh potem, ko upnik vloži tožbo ali zahtevo pri sodišču ali drugem pristojnem organu, pod pogojem, da dolg ali vidiki postopka niso sporni. Države članice opravljajo to dolžnost v skladu s svojimi nacionalnimi zakoni ali drugimi predpisi. Upnikom se omogoči dostop do splošno dostopnega postopka na spletu.
2. Nacionalni zakoni in drugi predpisi uporabljajo enake pogoje za vse upnike s sedežem v Skupnosti.	2. Uporabljajo se nacionalni zakoni in drugi predpisi, postopek na spletu iz odstavka 1 pa je dostopen pod enakimi pogoji za vse upnike s sedežem v Uniji.
Predlog spremembe 14 Predlog direktive Člen 9 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Odstavki, 1, 2 in 3 ne posegajo v določbe Uredbe (ES) 1986/2006.	4. Odstavki, 1, 2 in 3 ne posegajo v določbe Uredbe (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog¹.
	__________________ ¹ UL L 399, 30.12.2006, str. 1.
Obrazložitev
Popravek uradniške napake v predlogu Komisije.
Predlog spremembe 15 Predlog direktive Člen 9 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 9a Mediacija in kodeksi ravnanja
	1. Države članice spodbujajo sprejetje postopkov za reševanje sporov z mediacijo, v katerih bodo med drugim sodelovale tudi organizacije iz člena 6(3).
	2. Države članice in organizacije iz člena 6(3) s podporo Komisije pripravijo in širijo kodekse ravnanja z ustreznimi mehanizmi pritožb, usklajenimi na nacionalni ravni ali ravni Unije, katerih namen je prispevati k pravilnemu izvajanju te direktive.

POSTOPEK

Naslov	Preprečevanje zamud pri plačilih v trgovskih poslih (Prenovitev)
Referenčni dokumenti	KOM(2009)0126 – C7-0044/2009 – 2009/0054(COD)
Pristojni odbor	IMCO
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju	JURI 14.9.2009
Pridruženi odbori - datum razglasitve na zasedanju	17.12.2009
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja	Raffaele Baldassarre 2.9.2009
Obravnava v odboru	3.9.2009		6.10.2009	9.11.2009	28.1.2010
Datum sprejetja	23.3.2010
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	24 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Raffaele Baldassarre, Luigi Berlinguer, Sebastian Valentin Bodu, Françoise Castex, Christian Engström, Marielle Gallo, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Daniel Hannan, Klaus-Heiner Lehne, Antonio Masip Hidalgo, Alajos Mészáros, Bernhard Rapkay, Evelyn Regner, Francesco Enrico Speroni, Dimitar Stoyanov, Alexandra Thein, Diana Wallis, Rainer Wieland, Cecilia Wikström, Zbigniew Ziobro, Tadeusz Zwiefka
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Piotr Borys, Sergio Gaetano Cofferati, Sajjad Karim, Vytautas Landsbergis, Kurt Lechner, Eva Lichtenberger, József Szájer

[1] KOM(2009) 0126, SEC(2009) 315, SEC(2009) 316. Pripombe odbora, ki je pripravil oceno učinka, so dostopne na: http://ec.europa.eu/governance/impact/ia_carried_out/cia_2009_en.htm#entr.
[2] Pojasnitveni memoradum, st. 4 in uvodna izjava 17 predloga. Za nekatere statistične podatke po državah članicah glej oceno učinka strani 60–61 in 68–71.
[3] Ocena učinka, stran 68.
[4] Glej na primer sodbo v zadevi C-265/07 Caffaro Sodišča Evropske skupnosti [2008] I-45 z 11. septembra 2008.
[5] Uredba (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog (UL L 399, 30.12.2006, str. 1).

MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (19.3.2010)

za Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih (Prenovitev)
(KOM(2009)0126 – C7‑0044/2009 – 2009/0054(COD))

Pripravljavec mnenja: Francesco De Angelis

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Direktiva 2000/35/ES o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih, sprejeta maja 2000 in v veljavi od 8. avgusta 2002, je dosegla omejene učinke. Razlike v disciplini glede rokov za plačila med državami članicami so še vedno velike in praksa zamud pri plačilih ogroža prihodnost podjetij, začenši z malimi in srednjimi podjetji, še posebej v času gospodarske in finančne krize, kakršno preživljata Evropa in svet.

Razširjeno zatekanje k zamudam pri plačilih – do tega prihaja zaradi nuje, še pogosteje pa je namerno – destabilizira notranji trg in resno škoduje čezmejni trgovini. Poleg tega so v državah članicah, kjer so tovrstne težave najbolj razširjene, podjetja v večji meri izpostavljena tveganju vedno večjega oškodovanja prihodkov, celo v takšni meri, da jim grozi stečaj. Najpomembnejšo razsežnost pa te težave dobijo v povezavi s posli med državnimi organi in podjetji, pri čemer ostaja sporna možnost, da bi posle med zasebniki obravnavali drugače. Tudi slednji, pogosto gre za mala in srednja podjetja, so lahko izpostavljeni krivičnim pogodbenim klavzulam, ki jih podpišejo zaradi strahu, da ne bi poslabšali odnosov z večjo zasebno stranko.

Pripravljavec mnenja v osnutku mnenja pozdravlja predlog Komisije. Vseeno meni, da mora predlagati nekatere oblikovne in vsebinske spremembe, katerih namen je, da – kljub temu da potrjujejo splošen pristop iz predloga Komisije – vpeljejo elemente, ki bodo prispevali k jasnosti in gotovosti pri razlagi in prenosu direktive.

Namen pripravljavca mnenja je, da bi bilo treba področje uporabe predpisov, ki zadevajo državne organe, dodatno razširiti na komunalna podjetja. Poleg tega pripravljavec mnenja predlaga spremembe, povezane z zanesljivostjo rokov, odvračalnim učinkom dodatnih stroškov za dolžnike, s krčenjem pogodbenih odstopanj, ki so zajeta v zakonodaji, in s pasivnim/aktivnim obveščanjem podjetij o novih pravicah.

Osnutek mnenja je skladen z delovnim dokumentom, ki ga je pripravila pristojna poročevalka Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov Barbara Weiler. Pripravljavec mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko v svojem mnenju kljub temu ugotavlja, da je treba vpeljati dodatne elemente za varstvo podjetij, začenši z malimi in srednjimi podjetji. Predlaga zlasti, da bi moralo postati obvezno plačevanje stroškov, povezanih z izterjavo in obrestmi v primeru zamude pri plačilu. Tako bi se namreč izognili zahtevi po iztožljivosti za posamezne upnike in jih zavarovali pred tveganjem, da bi dolžnik proti njim utegnil sprožiti povračilne trgovinske ukrepe.

Pripravljavec mnenja je v svoj predlog vključil nekatera pojasnila, ki so jih ponudili poročevalci v senci med prvo izmenjavo mnenj o predlogu direktive. Še zlasti je povzel zahtevo kolegov, da je treba zmanjšati možnosti za odstopanje, ki se uporabljajo v predpisih, ki jih določa evropski zakonodajalec.

Zaenkrat še ni bilo mogoče doseči široko sprejetega dogovora o pavšalnem nadomestilu v odstotkih (5 %), ki bi ga morali upniku izplačati državni organi, ki zamujajo pri postopkih plačil. Pripravljavec mnenja je pripravljen razpravljati o vprašanju med naslednjo izmenjavo mnenj in morebiti poskrbeti za ponovno obravnavo te zadeve z vložitvijo ad hoc predloga spremembe.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov kot pristojni odbor, naj v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe 1 Predlog Direktive Uvodna izjava 10 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(10a) Čeprav ta direktiva neposredno ne zavezuje institucij Unije, bi bilo treba zagotoviti, da te institucije v smislu dobre prakse uporabljajo določbe o plačilih iz te direktive.
Obrazložitev
Evropske institucije bi morale z doslednimi pravočasnimi plačili biti zgled.
Predlog spremembe 2 Predlog Direktive Uvodna izjava 16
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(16) Raziskave kažejo, da državni organi za trgovinske posle pogosto zahtevajo pogodbene plačilne roke, ki so bistveno daljši od 30 dni. Zato je treba plačilne roke za javna naročila, ki jih oddajo državni organi, praviloma omejiti na največ 30 dni.	(16) Izkušnje kažejo, da so za trgovinske posle pogodbeni plačilni roki pogosto bistveno daljši od 30 dni. Zato je treba plačilne roke za trgovinske posle praviloma omejiti na največ 30 dni; kadar so daljši plačilni roki upravičeni v skladu z načelom nujnosti ali s posebnimi določbami nacionalne zakonodaje in kadar dolžnik in upnik dosežeta izrecni dogovor, je plačilni rok mogoče podaljšati na največ 60 dni.
Obrazložitev
Za vse trgovinske posle bi morale veljati enake določbe v zvezi s plačili, da bi preprečili konkurenčno slabši položaj bodisi javnih bodisi zasebnih podjetij. Poslovni odnosi med podjetji in državnimi organi so v številnih pogledih podobni poslovnim odnosom med podjetji. Da bi se izognili neugodnim plačilnim rokom, zlasti za mala in srednja podjetja, se obresti v vsakem primeru plačajo najkasneje 60 dni po prejemu računa.
Predlog spremembe 3 Predlog Direktive Člen 2 – točka 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(2) „državni organi“ so kateri koli naročniki, kot jih določa Direktiva 2004/18/ES;	(2) „državni organi“ so kateri koli naročniki, kot jih določa Direktiva 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev¹ in Direktiva 2004/18/ES, ne glede na predmet ali vrednost naročila ter katera koli institucija Unije, navedena v členu 13 Pogodbe o Evropski uniji;
	¹UL L 134, 30.4.2004, str. 1.
Obrazložitev
Da bi preprečili nesporazum, da naročniki, kot jih določa direktiva 2004/17, niso več vključeni, je treba omeniti tudi direktivo 2004/17/ES. Ker direktivi 2004/18/ES in 2004/17/ES veljata samo za določene predmete naročil in šele nad določeno vrednostjo, je treba pojasniti, da te omejitve ne veljajo za direktivo 2000/35/ES. Zamude pri plačilih ne zadevajo le nacionalnih organov, ampak tudi institucije EU, ki se ne morejo izvzeti iz določb, naloženih drugim državnim organom.
Predlog spremembe 4 Predlog Direktive Člen 2 – točka 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(3a) „sektorsko podjetje“ je katero koli podjetja, ki deluje v vodnem, energetskem ali transportnem sektorju, kot ga določa Direktiva 2004/17/ES, ne glede na vrednost naročila;
Obrazložitev
„Sektorska podjetja“ imajo zaradi posebnega položaja na trgu zelo velik vpliv. V vodnem, energetskem ali transportnem sektorju so edini dobavitelji in niso izpostavljena pravi konkurenci, zato lahko pretežno enostransko določajo svoje „nabavne pogoje“ in plačilne roke. Tega položaja moči se sme izrabljati, zato bi bilo treba sektorska podjetja obravnavati kot sektorske naročnike.
Predlog spremembe 5 Predlog Direktive Člen 2 – točka 6
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(6) „zakonite obresti“ pomeni navadne obresti za zamude pri plačilu po stopnji, ki je vsota referenčne obrestne mere in vsaj sedmih odstotnih točk;	(6) „zakonite obresti“ pomeni navadne obresti za zamude pri plačilu po stopnji, ki je vsota referenčne obrestne mere in vsaj devetih odstotnih točk;
Obrazložitev
Z rahlim dvigom obvezne zakonite obrestne mere bi v povezavi s spremembami členov 3 in 5, katerih namen so enotnejši, pravičnejši in sorazmernejši predpisi, ki veljajo za javni in zasebni sektor, oba sektorja spodbudili k boljšim praksam na področju plačil.
Predlog spremembe 6 Predlog Direktive Člen 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Obresti v primeru zamude pri plačilu	Obresti v primeru zamude pri plačilu v trgovinskih poslih med podjetji
1. Države članice zagotovijo, da je v trgovinskih poslih med podjetji upnik upravičen do obresti, ne da bi bilo potrebno opozorilo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:	1. Države članice zagotovijo, da je v trgovinskih poslih med podjetji upnik upravičen do obresti, ne da bi bilo potrebno opozorilo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) upnik izpolnjuje pogodbene in zakonite obveznosti;	(a) upnik izpolnjuje pogodbene in zakonite obveznosti;
(b) upnik zapadle vsote ne prejme pravočasno, razen če dolžnik ni odgovoren za zamudo.	(b) upnik zapadle vsote ne prejme pravočasno, razen če dolžnik ni odgovoren za zamudo.
2. Kadar so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1, države članice zagotovijo naslednje :	2. Kadar so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1, države članice zagotovijo naslednje :
(a) obresti za zamude pri plačilu zapadejo v plačilo z dnem, ki sledi datumu plačila ali koncu plačilnega roka, določenemu v pogodbi;	(a) obresti za zamude pri plačilu zapadejo v plačilo z dnem, ki sledi datumu plačila ali koncu plačilnega roka, določenega v pogodbi, ki upošteva roke iz točke (b) in ki ni daljši od 60 dni po dnevu prejema blaga ali izvedbi storitev iz pogodbe;
(b) če datum plačila ali plačilni rok v pogodbi ni določen, obresti za zamude pri plačilu zapadejo v plačilo takoj , v enem od naslednjih rokov :	(b) če datum plačila ali plačilni rok v pogodbi ni določen, obresti za zamude pri plačilu zapadejo v plačilo takoj , v enem od naslednjih rokov :
(i) 30 dni po dnevu, na katerega dolžnik prejme račun ali drugo ustrezno zahtevo za plačilo;	(i) 30 koledarskih dni po dnevu, na katerega dolžnik prejme račun ali drugo ustrezno zahtevo za plačilo;
(ii) če dolžnik prejme račun ali drugo ustrezno zahtevo za plačilo pred prejemom blaga ali izvedbo storitev, 30 dni po dnevu prejema blaga ali izvedbi storitev;	(ii) če dolžnik prejme račun ali drugo ustrezno zahtevo za plačilo pred prejemom blaga ali izvedbo storitev, 30 koledarskih dni po dnevu prejema blaga ali izvedbi storitev;
(iii) če je postopek sprejemanja ali preverjanja, s katerim je treba preveriti skladnost blaga ali storitev s pogodbo, določen zakonsko ali pogodbeno in če dolžnik prejme račun ali drugo ustrezno zahtevo za plačilo pred dnevom ali na dan sprejemanja ali preverjanja, 30 dni po navedenem datumu.	(iii) če je postopek sprejemanja ali preverjanja, s katerim je treba preveriti skladnost blaga ali storitev s pogodbo, določen zakonsko ali pogodbeno in če dolžnik prejme račun ali drugo ustrezno zahtevo za plačilo pred dnevom ali na dan sprejemanja ali preverjanja, 30 koledarskih dni po navedenem datumu;
	(ba) datum prejema računa ni predmet pogodbenega sporazuma med dolžnikom in upnikom.
	2a. Države članice zagotovijo, da postopek sprejemanja ali preverjanja iz odstavka 2(b)(iii) traja največ 15 dni, razen če ni drugače določeno in ustrezno utemeljeno v razpisni dokumentaciji ali pogodbi.
3. Države članice zagotovijo, da je veljavna referenčna obrestna mera:	3. Države članice zagotovijo, da je veljavna referenčna obrestna mera:
(a) za prvo polovico zadevnega leta obrestna mera, ki velja 1. januarja navedenega leta;	(a) za prvo polovico zadevnega leta obrestna mera, ki velja 1. januarja navedenega leta;
(b) za drugo polovico zadevnega leta obrestna mera, ki velja 1. julija navedenega leta.	(b) za drugo polovico zadevnega leta obrestna mera, ki velja 1. julija navedenega leta.
Predlog spremembe 7 Predlog Direktive Člen 4 – odstavek 1 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Ko obresti za zamudo pri plačilu zapadejo v plačilo v trgovinskih poslih v skladu s členoma 3 in 5, razen če je v pogodbi določeno drugače, države članice zagotovijo, da je upnik upravičen od dolžnika prejeti katerega koli od naslednjih zneskov:	Ko obresti za zamudo pri plačilu zapadejo v plačilo v trgovinskih poslih v skladu s členoma 3 in 5, države članice zagotovijo, da je upnik upravičen od dolžnika prejeti katerega koli od naslednjih najnižjih zneskov, kar se izvrši samodejno oziroma ne da bi moral upnik na to opozoriti:
Obrazložitev
Zdi se verjetno, da bodo pogodbene določbe, ki se razlikujejo od ureditve iz členov 3 in 5, škodile pogodbenim jamstvom, ki varujejo upnika. Po mnenju pripravljavca poročila je bistvenega pomena, da države članice zagotovijo samodejno izvajanje postopka, in sicer tako, da se posameznim upnikom ne bo treba bati morebitnih povračilnih ukrepov naročnikov.
Predlog spremembe 8 Predlog Direktive Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Zneski iz prvega pododstavka se pregledajo vsaki dve leti.
Obrazložitev
Zneske za nadomestilo je treba posodobiti, čeprav predlagani ne krijejo dejanskih pravdnih stroškov in tako ne olajšajo dostopa do sodnega varstva. V opredelitvi stroškov bi bilo treba navesti dvoletne mehanizme zvišanja zneskov.
Predlog spremembe 9 Predlog Direktive Člen 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Plačilo državnih organov	Plačilo državnih organov in sektorskih podjetij
1. Države članice zagotovijo, da je v trgovinskih poslih, ki vodijo do dostave blaga ali izvajanja storitev za državne organe proti plačilu, upnik upravičen do obresti za zamude pri plačilu, ki so enake zakonitim obrestim, ne da bi bilo potrebno opozorilo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:	1. Države članice zagotovijo, da je v trgovinskih poslih upnik upravičen do obresti za zamude pri plačilu, ki so enake zakonitim obrestim, ne da bi bilo potrebno opozorilo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) upnik izpolnjuje pogodbene in zakonite obveznosti;	(a) upnik izpolnjuje pogodbene in zakonite obveznosti;
(b) upnik zapadle vsote ne prejme pravočasno, razen če dolžnik ni odgovoren za zamudo.	(b) upnik zapadle vsote ne prejme pravočasno, razen če dolžnik ni odgovoren za zamudo.
2. Kadar so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1, države članice zagotovijo naslednje :	4. Kadar so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1, države članice zagotovijo naslednje :
(a) obresti za zamude pri plačilu zapadejo v plačilo z dnem, ki sledi datumu plačila ali koncu plačilnega roka, določenemu v pogodbi;	(a) obresti za zamude pri plačilu zapadejo v plačilo z dnem, ki sledi datumu plačila ali koncu plačilnega roka, določenemu v pogodbi;
(b) če datum plačila ali plačilni rok v pogodbi ni določen, obresti za zamude pri plačilu zapadejo v plačilo takoj , v enem od naslednjih rokov :	(b) če datum plačila ali plačilni rok v pogodbi ni določen, obresti za zamude pri plačilu zapadejo v plačilo takoj , v enem od naslednjih rokov :
(i) 30 dni po dnevu, na katerega dolžnik prejme račun ali drugo ustrezno zahtevo za plačilo;	(i) 30 koledarskih dni po dnevu, na katerega dolžnik prejme račun ali drugo ustrezno zahtevo za plačilo;
(ii) če dolžnik prejme račun ali drugo ustrezno zahtevo za plačilo pred prejemom blaga ali izvedbo storitev, 30 dni po dnevu prejema blaga ali izvedbi storitev;	(ii) če dolžnik prejme račun ali drugo ustrezno zahtevo za plačilo pred prejemom blaga ali izvedbo storitev, 30 koledarskih dni po dnevu prejema blaga ali izvedbi storitev;
(iii) če je postopek sprejemanja ali preverjanja, s katerim je treba preveriti skladnost blaga ali storitev s pogodbo, določen zakonsko ali pogodbeno in če dolžnik prejme račun ali drugo ustrezno zahtevo za plačilo pred dnevom ali na dan sprejemanja ali preverjanja, 30 dni po navedenem datumu.	(iii) če je postopek sprejemanja ali preverjanja, s katerim je treba preveriti skladnost blaga ali storitev s pogodbo, določen zakonsko ali pogodbeno in če dolžnik prejme račun ali drugo ustrezno zahtevo za plačilo pred dnevom ali na dan sprejemanja ali preverjanja, 30 koledarskih dni po navedenem datumu;
	(c) datum prejema računa ni predmet pogodbenega sporazuma med dolžnikom in upnikom.
3. Države članice zagotovijo, da postopek sprejemanja ali preverjanja iz odstavka 2(b)(iii) traja največ 30 dni, razen če ni drugače določeno in ustrezno utemeljeno v razpisni dokumentaciji in pogodbi.	3. Države članice zagotovijo, da postopek sprejemanja ali preverjanja iz odstavka 4(b)(iii) traja največ 15 dni, razen če ni drugače določeno in ustrezno utemeljeno v razpisni dokumentaciji in pogodbi.
4. Države članice zagotovijo, da plačilni rok iz pogodbe ni daljši od rokov iz odstavka 2(b), razen če se dolžnik in upnik izrecno ne dogovorita drugače in če to ustrezno utemeljujejo posebne okoliščine, kot je objektivna potreba po določitvi daljšega plačilnega roka.	2. Države članice zagotovijo, da plačilni rok iz pogodbe ni daljši od rokov iz odstavka 4(b), razen če se dolžnik in upnik izrecno ne dogovorita drugače in če je to ustrezno utemeljeno v skladu z načelom nujnosti ter v nobenem primeru ne presega 60 dni.
5. Ko obresti za zamudo pri plačilu zapadejo v plačilo, države članice zagotovijo, da je upnik upravičen do pavšalnega nadomestila v višini 5 % dolgovanega zneska. To nadomestilo se zaračuna poleg obresti za zamude pri plačilu.
6. Države članice zagotovijo, da je ustrezna referenčna obrestna mera za trgovinske posle, ki vodijo do dostave blaga ali izvajanja storitev za državne organe proti plačilu:	6. Države članice zagotovijo, da je ustrezna referenčna obrestna mera za trgovinske posle, ki vodijo do dostave blaga ali izvajanja storitev za državne organe proti plačilu:
(a) za prvo polovico zadevnega leta obrestna mera, ki velja 1. januarja navedenega leta;	(a) za prvo polovico zadevnega leta obrestna mera, ki velja 1. januarja navedenega leta;
(b) za drugo polovico zadevnega leta obrestna mera, ki velja 1. julija navedenega leta.	(b) za drugo polovico zadevnega leta obrestna mera, ki velja 1. julija navedenega leta.
Predlog spremembe 10 Predlog Direktive Člen 6 – naslov
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Skrajno krivične pogodbene klavzule	Skrajno krivične pogodbene klavzule in poslovne prakse
Obrazložitev
Da bi preprečili zlorabe in nepravične klavzule v pogodbah in poslovnih odnosih, bi bilo treba obseg tega člena razširiti na poslovne prakse, saj je to ravno tako pomemben in velik problem malih in srednjih podjetij, npr. ko večja podjetja enostransko retroaktivno spreminjajo plačilne roke.
Predlog spremembe 11 Predlog Direktive Člen 6 – odstavek 1 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo, da je klavzula v pogodbi glede dneva plačila, obrestne mere za zamude pri plačilu ali stroškov izterjave, neizvršljiva ali je razlog za zahtevo odškodnine, če je skrajno krivičen do upnika. Pri ugotavljanju, ali je neka klavzula skrajno krivična do upnika, se upoštevajo vse okoliščine, vključno z dobro trgovinsko prakso in naravo proizvoda ali storitve. Prav tako se upošteva, ali ima dolžnik objektiven razlog za odstopanje od zakonite obrestne mere ali člena 3(2)(b), člena 4(1) ali člena 5(2)(b).	1. Države članice zagotovijo, da je klavzula v pogodbi in/ali poslovna praksa glede dneva plačila, obrestne mere za zamude pri plačilu ali stroškov izterjave oziroma takšna klavzula v neformalnih dogovorih in retroaktivnih spremembah pogodbe bodisi neizvršljiva bodisi razlog za zahtevo odškodnine, če je skrajno krivičen do upnika. Pri ugotavljanju, ali je neka klavzula skrajno krivična do upnika, se upoštevajo vse okoliščine, vključno z dobro trgovinsko prakso in naravo proizvoda ali storitve ter z velikostjo podjetja. Prav tako se upošteva, ali ima dolžnik objektiven razlog za odstopanje od zakonite obrestne mere ali člena 4(1) ali člena 5(2)(b).
Obrazložitev
To ensure this legislation fully protects SMEs from abusive or unfair behaviour in relation to payment it is paramount to include commercial practices. If commercial practices, including retrospective changes to a contract’s payment conditions, the legislation as proposed by the Commission will not sufficiently hinder creditors from being used as ‘banks’, i.e. unilateral changes making the payment period longer to increase debtors’ liquidity, to the detriment of creditor’s. Change of reference to articles to make the amendments consistent with amendments merging article 3 and 5. This is to ensure that, when determining whether a clause in a contract is vexatious, account is taken not only of good commercial practices and the nature of the product or service but of the size of the undertaking involved as well.
Predlog spremembe 12 Predlog Direktive Člen 6 – odstavek 1 – pododstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Za namene prvega pododstavka se klavzula, s katero je preseženo obdobje iz člena 5(2)(b), vedno obravnava kot skrajno krivična, tudi ob upoštevanju meril iz člena 5(4).
Predlog spremembe 13 Predlog Direktive Člen 6 – odstavek 1 – pododstavek 2 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Vsaka klavzula, s katero se upniku kot prvi pogoj za zahtevo pravne odškodnine zaradi zamud pri plačilih naloži dodatno finančno breme, se vedno obravnava kot skrajno krivična.
Predlog spremembe 14 Predlog Direktive Člen 6 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Sredstva iz odstavka 2 vključujejo določbe, po katerih lahko zastopniške organizacije v skladu z ustrezno nacionalno zakonodajo vložijo tožbo pri sodišču ali pristojnem upravnem organu na podlagi tega, da so klavzule skrajno krivične, tako da lahko uporabijo ustrezna in učinkovita sredstva za preprečevanje njihove nadaljnje uporabe.	3. Sredstva iz odstavka 2 vključujejo določbe, po katerih lahko zastopniške organizacije v skladu z ustrezno nacionalno zakonodajo vložijo tožbo pri sodišču ali pristojnem upravnem organu na podlagi tega, da so klavzule skrajno krivične, tako da lahko uporabijo ustrezna in učinkovita sredstva za preprečevanje njihove uporabe. Ta določba ne posega v klavzulo o zaupnosti, s katero so zastopniške organizacije zavezane svojim članom.
Obrazložitev
Zastopniškim organizacijam bi bilo treba omogočiti delovanje v skladu z nacionalno zakonodajo, tudi v okviru občasnih pritožb glede omenjenih določb.
Predlog spremembe 15 Predlog Direktive Člen 7
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice zagotovijo popolno preglednost glede pravic in obveznosti, ki izhajajo iz te direktive, zlasti z objavo veljavne zakonite obrestne mere.	Države članice zagotovijo popolno preglednost glede pravic in obveznosti, ki izhajajo iz te direktive, zlasti z objavo veljavne zakonite obrestne mere ter stanja pri plačilih s strani državnih organov, da se zavaruje morebitna veriga podizvajalcev.
Obrazložitev
Predlaga se določba, ki v plačila državnih organov vnaša sledljivost in preglednost. Ta ukrep je potreben, da se zlasti zagotovi, da se bo korist od izboljšanja plačilnih rokov dejansko prenesla na verigo podizvajalcev in/ali dobaviteljev, ki stojijo za glavnimi pogodbenimi strankami.
Predlog spremembe 16 Predlog Direktive Člen 11 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Pri prenosu te direktive države članice predvidijo informacijske kampanje, katerih namen je povečati ozaveščenost podjetij, zlasti malih in srednjih podjetij, o njihovih pravicah.
	Države članice razmislijo o možnosti, da bi vnaprej pripravile objavo podatkov o „dobrih“ in „slabih“ dolžnikih, ter o razširjanju dobre prakse za spodbujanje pravočasnega plačevanja.
Obrazložitev
Kot je razvidno iz ocene učinka, ki jo je pripravila Komisija, podjetja ne zahtevajo zamudnih obresti tudi zato, ker se ne zavedajo svojih pravic. Obveščanju bi bilo mogoče dodati praktične ukrepe, ki bi spodbujali pravočasno plačevanje.

POSTOPEK

Naslov	Preprečevanje zamud pri plačilih v trgovskih poslih (Prenovitev)
Referenčni dokumenti	KOM(2009)0126 – C7-0044/2009 – 2009/0054(COD)
Pristojni odbor	IMCO
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju	ITRE 14.9.2009
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja	Francesco De Angelis 9.11.2009
Obravnava v odboru	2.12.2009		4.2.2010
Datum sprejetja	18.3.2010
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	46 0 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Jean-Pierre Audy, Zigmantas Balčytis, Zoltán Balczó, Bendt Bendtsen, Jan Březina, Reinhard Bütikofer, Maria Da Graça Carvalho, Giles Chichester, Pilar del Castillo Vera, Ioan Enciu, Adam Gierek, Norbert Glante, Fiona Hall, Jacky Hénin, Romana Jordan Cizelj, Sajjad Karim, Arturs Krišjānis Kariņš, Judith A. Merkies, Angelika Niebler, Jaroslav Paška, Herbert Reul, Teresa Riera Madurell, Michèle Rivasi, Paul Rübig, Francisco Sosa Wagner, Britta Thomsen, Patrizia Toia, Evžen Tošenovský, Ioannis A. Tsoukalas, Claude Turmes, Marita Ulvskog, Vladimir Urutchev, Adina-Ioana Vălean, Kathleen Van Brempt, Alejo Vidal-Quadras, Henri Weber
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Rachida Dati, Francesco De Angelis, Andrzej Grzyb, Jolanta Emilia Hibner, Oriol Junqueras Vies, Ivailo Kalfin, Marian-Jean Marinescu, Vladko Todorov Panayotov, Silvia-Adriana Ţicău, Hermann Winkler
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Britta Reimers

POSTOPEK

Naslov	Boj proti zamudam pri plačilih v trgovskih poslih (Prenovitev)
Referenčni dokumenti	KOM(2009)0126 – C7-0044/2009 – 2009/0054(COD)
Datum predložitve EP	8.4.2009
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju	IMCO 14.9.2009
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju	ITRE 14.9.2009		JURI 14.9.2009
Pridruženi odbori Datum razglasitve na zasedanju	JURI 17.12.2009
Poročevalec/-ka Datum imenovanja	Barbara Weiler 14.9.2009
Obravnava v odboru	2.9.2009		28.9.2009	6.10.2009	4.11.2009
	26.1.2010		23.2.2010
Datum sprejetja	28.4.2010
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	30 0 6
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Cristian Silviu Buşoi, Lara Comi, Anna Maria Corazza Bildt, António Fernando Correia De Campos, Jürgen Creutzmann, Christian Engström, Evelyne Gebhardt, Louis Grech, Małgorzata Handzlik, Malcolm Harbour, Philippe Juvin, Sandra Kalniete, Alan Kelly, Eija-Riitta Korhola, Edvard Kožušník, Kurt Lechner, Toine Manders, Hans-Peter Mayer, Gianni Pittella, Mitro Repo, Robert Rochefort, Zuzana Roithová, Heide Rühle, Andreas Schwab, Róża Gräfin Von Thun Und Hohenstein, Kyriacos Triantaphyllides, Bernadette Vergnaud, Barbara Weiler
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Damien Abad, Pascal Canfin, Cornelis de Jong, Anna Hedh, Othmar Karas, Emma McClarkin, Konstantinos Poupakis, Kerstin Westphal
Datum predložitve	4.5.2010

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov