Postopek : 2009/2218(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0140/2010

Predložena besedila :

A7-0140/2010

Razprave :

PV 17/05/2010 - 19
CRE 17/05/2010 - 19

Glasovanja :

PV 18/05/2010 - 8.18
CRE 18/05/2010 - 8.18
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2010)0174

POROČILO     
PDF 197kWORD 189k
5.5.2010
PE 438.501v03-00 A7-0140/2010

o usklajenosti politik EU za razvoj in „novi zasnovi uradne razvojne pomoči plus“ (ODA+)

(2009/2218(INI))

Odbor za razvoj

Poročevalka: Franziska Keller

NAPAKE/DODATKI
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za mednarodno trgovino
 IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o usklajenosti politik EU za razvoj in „novi zasnovi uradne razvojne pomoči plus“ (ODA+)

(2009/2218(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju členov 9 in 35 Skupne izjave Sveta in predstavnikov vlad držav članic v okviru Sveta ter Evropskega parlamenta in Komisije o razvojni politiki Evropske unije: „Evropsko soglasje“(1),

–   ob upoštevanju naslova V Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 21(2), ki določa načela in cilje Evropske unije na področju mednarodnih odnosov, ter člena 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije (Lizbonska pogodba), ki ponovno potrjuje, da mora EU upoštevati cilje razvojnega sodelovanja pri politikah, ki jih izvaja in ki lahko vplivajo na države v razvoju,

–   ob upoštevanju člena 7 Pogodbe o delovanju Evropske unije (Lizbonska pogodba), ki ponovno potrjuje, da mora EU zagotoviti usklajenost politik in dejavnosti, ob upoštevanju vseh svojih ciljev,

–   ob upoštevanju člena 12 Sporazuma o partnerstvu AKP-EU (sporazum iz Cotonouja),

–   ob upoštevanju skupne strategije EU-Afrika, sprejete v Lizboni decembra 2007,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije „Usklajenost politik za razvoj: pospeševanje napredka v smeri uresničevanja razvojnih ciljev novega tisočletja“ (SEC(2005)0455),

–   ob upoštevanju prvega dveletnega poročila EU o usklajenosti politike za razvoj (KOM(2007)0545) in priloženega delovnega dokumenta Komisije (SEC(2007)1202),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z naslovom „Kodeks ravnanja EU o delitvi dela v razvojni politiki“ (KOM(2007)0072),

–   ob upoštevanju poročila EU iz leta 2009 o usklajenosti politik za razvoj (KOM(2009)0461 končno) in priloženega delovnega dokumenta Komisije (SEC(2009)1137),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije „Usklajenost politik za razvoj – vzpostavitev okvira politik za pristop celotne Unije“ (KOM(2009)0458),

–   ob upoštevanju delovnega dokumenta Komisije "Usklajenost politik za razvoj delovnega programa" (SEC(2010) 421 končno), ki je priložen sporočilu Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru ter Odboru regij,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij "Akcijski načrt v dvanajstih točkah v podporo razvojnim ciljem tisočletja" (KOM(2010)159),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije „Podpora državam v razvoju pri obvladovanju krize“ (KOM(2009)160),

–   ob upoštevanju zelene knjige Komisije o reformi skupne ribiške politike (KOM(2009)163),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. februarja 2010 o zeleni knjigi o reformi skupne ribiške politike(2),

–   ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 24. aprila 2009 o predlogu direktive Sveta o spremembi Direktive 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti, zlasti Priloge I(3),

–   ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 21. in 22. decembra 2004 o kmetijstvu in ribištvu,

–   ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 24. maja 2005 o pospeševanju uresničevanja razvojnih ciljev tisočletja,

–   ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 17. oktobra 2006 o vključevanju razvojnih vprašanj v postopek odločanja v okviru Sveta,

–   ob upoštevanju odstavka 49 sklepov predsedstva Evropskega sveta z dne 14. in 15. decembra 2006,

–   ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 19. in 20. novembra 2007 o usklajenosti politik za razvoj,

–   ob upoštevanju odstavka 61 sklepov predsedstva Evropskega sveta z dne 19. in 20. junija 2008,

–   ob upoštevanju sklepov Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose z dne 18. maja o podpori državam v razvoju pri obvladovanju krize,

–   ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 17. novembra 2009 o usklajenosti politik za razvoj ter operativnega okvira za učinkovitost pomoči,

–   ob upoštevanju strateškega dokumenta OECD iz leta 1996 z naslovom „Oblikovanje 21. stoletja: prispevki razvojnega sodelovanja“ in ministrske deklaracije OECD iz leta 2002 z naslovom „Ukrepi za skupno razvojno agendo“ ter njenega poročila iz leta 2008 z naslovom „Osnovni elementi za usklajenost politik za razvoj“,

–   ob upoštevanju pariške deklaracije o učinkovitosti pomoči in Agende za ukrepanje iz Akre,

–   ob upoštevanju ministrske deklaracije o usklajenosti politik za razvoj, ki jo je OECD sprejela 4. junija 2008,

–   ob upoštevanju Deklaracije tisočletja Združenih narodov iz leta 2000 in osmega razvojnega cilja tisočletja,

–   ob upoštevanju ministrskega srečanja STO novembra 2001 in soglasja iz Monterreya iz leta 2002,

–   ob upoštevanju svetovnega vrha o trajnostnem razvoju leta 2002 in resolucije, ki jo je Generalna skupščina sprejela v okviru svetovnega vrha leta 2005,

–   ob upoštevanju resolucije o vlogi Sporazuma o partnerstvu AKP-EU iz Cotonouja pri vprašanjih prehrambene in finančne krize v državah AKP, sprejete na 17. Skupni parlamentarni skupščini(4), ki je potekala od 4. do 9. aprila 2009 v Pragi,

–   ob upoštevanju svojih resolucij, sprejetih na podlagi poročil Odbora za razvoj: resolucije Evropskega parlamenta z dne 23. marca 2006 o vplivih sporazumov o gospodarskem partnerstvu na razvoj(5); resolucije Evropskega parlamenta z dne 1. februarja 2007 o vključevanju načela trajnosti v politiko razvojnega sodelovanja(6); resolucije Evropskega parlamenta z dne 25. oktobra 2007 o stanju odnosov med EU in Afriko(7); resolucije Evropskega parlamenta z dne 17. junija 2008 o usklajevanju politik za razvoj in posledicah izkoriščanja nekaterih bioloških naravnih virov s strani EU za razvoj Zahodne Afrike(8); resolucije Evropskega parlamenta z dne 29. novembra 2007 o pospeševanju afriškega kmetijstva – predlog za razvoj kmetijstva in varnost preskrbe s hrano v Afriki(9); in resolucije Evropskega parlamenta z dne 22. maja 2008 o ukrepih po Pariški deklaraciji iz leta 2005 o učinkovitosti pomoči(10),

–   ob upoštevanju svojih resolucij, sprejetih na podlagi poročil Odbora za razvoj: resolucije Evropskega parlamenta z dne 23. maja 2007 o pomoči EU za trgovino(11) in resolucije Evropskega parlamenta z dne 1. junija 2006 o trgovini in revščini: oblikovanje trgovinske politike, ki bo povečala prispevek trgovine k odpravi revščine(12),

–   ob upoštevanju poročila konfederacije Concord iz leta 2009 z naslovom „Posebna pozornost na usklajenosti politik“,

–   ob upoštevanju študije mednarodne organizacije Action Aid z naslovom „(Ne)usklajenost politik Evropske unije pri podpori držav v razvoju: študija treh držav“,

–   ob upoštevanju študije Guida Ashoffa iz leta 2006 z naslovom „Krepitev usklajenosti politik za razvoj: konceptualna vprašanja, institucionalni pristopi in spoznanja iz primerjalnih dokazov“,

–   ob upoštevanju poročila Evropskega centra za upravljanje razvojne politike (ECDPM) z naslovom „Mehanizmi institucij Evropske unije in držav članic za spodbujanje usklajenosti politik za razvoj: končno poročilo“,

–   ob upoštevanju člena 48 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za razvoj in mnenja Odbora za mednarodno trgovino (A7 0140/2010),

A. ker je OECD predlagal, da se opredeli koncept usklajenosti politik za razvoj, kar pomeni „prizadevanje, da druge politike vlade, ki imajo posledice za države v razvoju, ne škodijo ciljem in rezultatom razvojnih politik iste vlade in da te druge politike podpirajo razvojne cilje, kjer je to mogoče“(13),; ker je Evropska unija izdelala koncept usklajenosti razvojnih politik za okrepitev sinergij med politikami Unije in ker odsotnost političnega delovanja lahko negativno vpliva na pričakovane rezultate razvojnega sodelovanja,

B.  ker se je Evropska unija zavezala, da bo sprejela ukrepe za spodbujanje usklajenosti razvojnih politik skladno s sklepi Evropskega sveta iz leta 2005(14),

C. ker obstaja razlika med usklajenostjo politik (izogibanje navzkrižjem med različnimi področji zunanje politike) in usklajenostjo politik za razvoj (obveznost, da vse politike EU, ki vplivajo na države v razvoju, upoštevajo razvojne cilje);

D. ker člen 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije opredeljuje zmanjševanje in v končni fazi izkoreninjenje revščine kot poglavitni cilj razvojne politike EU; ker se z usklajenostjo politik za razvoj z vsemi politikami EU želijo doseči cilji razvojnega sodelovanja Unije,

E.  ker obstaja očitna neskladnost v politikah EU na področju trgovine, kmetijstva, ribištva, podnebja, pravic intelektualne lastnine, migracij, financ, orožja in surovin; in ker lahko usklajenost politik za razvoj z vzpostavljanjem temeljnih sinergij med politikami EU omogoči zmanjšanje revščine,

F.  ker usklajenost politik za razvoj ovirajo pomanjkanje politične volje, nezadostna sredstva, odsotnost tako učinkovitih orodij in kazalnikov za spremljanje kot tudi odsotnost dajanja prednosti usklajenosti politik za razvoj pred navzkrižnimi interesi,

G. ker finančna nadomestila, ki jih EU izplačuje v okviru partnerskega sporazuma o ribištvu, niso prispevala k utrditvi ribiških politik v partnerskih državah, kar je v veliki meri posledica nespremljanja izvajanja sporazumov, počasnosti pri zagotavljanju pomoči in včasih celo neuporabe teh sredstev,

H. ker je prvi razvojni cilj tisočletja do leta 2015 za polovico zmanjšati število oseb, ki trpijo za lakoto, vendar vsak dan skoraj milijarda ljudi še vedno živi v pomanjkanju hrane, čeprav je na svetu proizvedemo dovolj, da bi lahko zadostili potrebam vsega prebivalstva,

I.   ker izvozne subvencije Evropske unije za evropske kmetijske izdelke zelo škodijo varnosti preskrbe s hrano in razvoju vzdržljivega kmetijskega sektorja v državah v razvoju,

J.   ker se je EU zavezala, da bo do leta 2015 dosegla cilj ZN in za uradno razvojno pomoč namenila 0,7 % bruto nacionalnega dohodka (BND) in da je začasni cilj glede pomoči EU 0,56 % do leta 2010,

K. ker je Sodišče Evropske unije novembra 2008 odločilo, da morajo biti postopki Evropske investicijske banke v državah v razvoju prednostno usmerjeni v razvoj pred drugimi gospodarskimi ali političnimi cilji,

L.  ker je kriza pokazala, da je uradna razvojna pomoč edinstvena po osredotočenju na najrevnejše države in zagotavljanju razvojnega kapitala na bolj predvidljiv in zanesljivejši način kot drugi finančni tokovi,

M. ker je veliko študij pokazalo, da iz držav v razvoju vsako leto odteče približno 900 milijard EUR nezakonitih finančnih odlivov, kar resno ogroža davčne prihodke držav v razvoju in posledično njihovo sposobnost samorazvoja,

1.  pozdravlja povečano zanimanje in zavezanost Komisije, Sveta in držav članic za usklajenost politik za razvoj, kar se odraža v dveletnem poročanju;

2.  ponovno potrjuje svojo zavezanost okrepiti usklajenost politik za razvoj v EU in pri svojem parlamentarnem delu;

3.  poudarja, da Evropska unija prispeva daleč največ pomoči na svetu (pomoč EU se je leta 2008 povečala na 49 milijard EUR, kar predstavlja 0,40 % BND), obseg pomoči pa se bo predvidoma povečal na 69 milijard EUR v letu 2010, s čimer bi izpolnili skupno obljubo o 0,56 % BND Evropske unije, dano na vrhunskem srečanju skupine G8 v Gleneaglesu leta 2005; poudarja, da bi s tem namenili dodatnih 20 milijard EUR za razvojne cilje;

4.  opozarja na sprejetje strategije EU za pomoč trgovini oktobra 2007, v kateri se je zavezala k povečanju skupnih sredstev EU za pomoč trgovini na 2 milijardi EUR letno do leta 2010 (1 milijardo EUR prispeva Skupnost in 1 milijardo EUR države članice);

5.  poziva države v razvoju, zlasti tiste, ki imajo največ koristi od pomoči EU, naj zagotovijo odgovorno upravljanje vseh javnih zadev, zlasti pri upravljanju prejete pomoči, ter poziva Komisijo, naj ukrene vse potrebno, da se zagotovi pregledno in učinkovito izvajanje pomoči;

6.  pozdravlja delovni program usklajenosti politik za razvoj 2010–2013 v smislu smernic za institucije EU in za države članice ter priznava njegovo vlogo kot sistema zgodnjega opozarjanja za prihajajoče politične pobude; pozdravlja tudi medsebojno povezanost različnih političnih področij;

7.  opozarja, da je odgovornost Evropske unije, da upošteva interese držav v razvoju in njihovih državljanov,

8.  meni, da morajo biti vsa področja politik EU z zunanjim vplivom oblikovana za to, da podpirajo boj proti revščini in mu ne nasprotujejo, da dosegajo razvojne cilje tisočletja in zagotavljajo uresničevanje človekovih pravic, vključno z enakostjo spolov ter socialnimi, ekonomskimi in okoljskimi pravicami;

9.  poudarja, da je treba pri dvostranskih in regionalnih trgovinskih sporazumih ter večstranskih trgovinskih sporazumih, trdno umeščenih v sistem organizacije WTO na podlagi pravil, upoštevati ustrezne vidike usklajenosti politike za razvoj, ter glede tega poziva Komisijo in države članice, naj dejavno pritegnejo vse druge ustrezne partnerje organizacije WTO, ki lahko prispevajo k uresničitvi uravnoteženega, ambicioznega, na razvoj usmerjenega izida kroga pogajanj iz Dohe v bližnji prihodnosti;

10. opozarja na dejstvo, da singapurska vprašanja, denimo liberalizacija storitev, naložbe in javna naročila, uvedba pravil o konkurenci in doslednejše uveljavljanje pravic intelektualne lastnine, niso namenjena izpolnitvi osmih razvojnih ciljev tisočletja;

11. poziva Evropsko unijo, države članice in Evropsko investicijsko banko, naj na tem področju prevzamejo vodilno vlogo in poskrbijo, da se zmanjša privlačnost vlaganja prek davčnih oaz, tako da sprejmejo pravila o javnih naročilih in dodeljevanju javnih sredstev, ki bodo podjetjem, bankam in drugim ustanovam, registriranim v davčnih oazah, preprečevala dostop do javnih sredstev; v zvezi s tem poziva Komisijo in države članice, naj izkoristijo vmesni pregled posojil Evropske investicijske banke, da se praktično izboljšajo njene sposobnosti ocenjevanja upravičencev do teh posojil ter da se s pripravo letnih poročil o njihovem napredku zagotovi, da njene naložbe v državah v razvoju resnično prispevajo k izkoreninjenju revščine;

12. poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo celovito oceno sporazumov o ribištvu s tretjimi državami, kar bi zunanji politiki Unije na področju ribištva omogočilo popolno usklajenost z razvojno politiko, partnerske države Unije pa bi lahko okrepile svoje zmogljivosti za zagotovitev trajnostnega ribolova v svojih vodah, kar bi povečalo varnost preskrbe s hrano in lokalno zaposlovanje v tem sektorju;

13. opozarja, da dostop EU do staležev rib v tretjih državah v nobenem primeru ne sme biti pogoj za razvojno pomoč tem državam;

14. poziva Komisijo, naj v vse partnerske sporazume o ribištvu poleg socialnih določb vključi tudi določbe o človekovih pravicah, da bi lahko Evropska unija ustrezno ukrepala v primeru dokazanih kršitev človekovih pravic v tretjih državah, podpisnicah partnerskih sporazumov o ribištvu z EU;

15. opozarja, da 75 % revnejšega prebivalstva sveta živi na podeželju, da pa so kmetijstvu namenjeni le 4 % uradne razvojne pomoči; zato poziva Komisijo, države članice in države v razvoju, naj vprašanju kmetijstva v svoji razvojni politiki namenijo osrednjo vlogo;

16. je zaskrbljen zaradi negativnega učinka, ki ga imajo na razvoj v tretjih državah finančne ustanove, katerih glavna dejavnost je omogočanje izogibanja plačilu davka; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj okrepi sodelovanje na področju davčnega upravljanja zlasti z državami, ki so navedene v Prilogi 1 zakonodajnega predloga z dne 24. aprila 2009 (A6-0244/2009) in so prejemnice evropskih sredstev za razvoj;

17. pozdravlja priporočilo iz sklepa Sveta z dne 14. maja 2008, po katerih naj bi v trgovinske sporazume vključili določbo o dobrem davčnem upravljanju, saj gre za prvi korak v boju proti davčnim določbam in praksam, ki spodbujajo davčne goljufije in utaje; poziva Komisijo, naj v pogajanja o prihodnjih trgovinskih sporazumih nemudoma vključi takšno določbo;

18. poziva Komisijo in države AKP k nadaljevanju dialoga o migraciji, da se okrepi načelo krožne migracije in se jo olajša z dodeljevanjem krožnih vizumov; vztraja, da ta člen poudarja spoštovanje človekovih pravic in pravično obravnavanje državljanov držav AKP, vendar pa meni, da je obseg teh načel resno ogrožen zaradi dvostranskih sporazumov o ponovnem sprejemu, ki so sklenjeni z državami tranzita v okviru eksternalizacije upravljanja migracijskih tokov, ki jo je uvedla Evropa, kar pa ne zagotavlja spoštovanja pravic migrantov in lahko vodi k zaporednim ponovnim sprejemom, ki ogrožajo njihovo varnost in njihova življenja;

19. naroča Svetu, naj čim hitreje sprejme čim boljši dogovor o predlogu za revizijo direktive o obdavčevanju dohodka od prihrankov in zlasti glede držav, ki so navedene v Prilogi 1 te direktive in so prejemnice evropskih sredstev za razvoj;

20. poudarja, da je treba Evropski razvojni sklad, ki je glavni finančni instrument EU za razvojno sodelovanje, vključiti v okvir usklajenosti politik za razvoj; potruje svojo podporo k popolni vključitvi Evropskega razvojnega sklada v proračun EU v okviru parlamentarnega nadzora in preglednosti pri njegovem izvrševanju, zlasti ob upoštevanju vse večjega pomena izvrševanja razvojnih politik EU, s katerimi se oblikujejo posebni instrumenti (kot v primeru strategije EU-Afrika);

21. poziva Komisijo, naj ne spremlja le ciljev gospodarske rasti, temveč naj posebno pozornost nameni zmanjševanju neenakosti porazdelitve dohodka tako znotraj posameznih držav v razvoju kot tudi na globalni ravni. Posebno pozornost je treba nameniti krepitvi postopkov udeležbe v lastnem trajnostnem razvoju prek partnerskega sodelovanja in metodologije PRA („Participatory Reflection and Action“), ki temeljita na konsenzu in sodelovanju lokalnih skupnosti in zagotavljata najučinkovitejše organizacijske modele s trajnostnim učinkom ter poudarjata vlogo socialne ekonomije pri razvoju;

22. poziva Komisijo, naj spodbuja ukrepe pomoči za razvoj, ki lahko ob učinkih finančne krize preprečijo povečanje negotovosti in konfliktnosti, svetovne politične in gospodarske nestabilnosti ter povečanje prisilne migracije (begunci zaradi lakote);

23. poziva države v razvoju, naj zagotovijo osnovne javne storitve in dostop do zemlje, vključno s posojili za male kmete, da se spodbudi varna oskrba s hrano in boj proti revščini, kar prispeva k zmanjšanju koncentracije velikih kmetij in intenzivnega izkoriščanja virov za špekulativne namene z uničevanjem ekosistema, prav tako poziva Komisijo, naj podpre zgoraj navedene politike;

24. poziva Komisijo, naj oceni posledice digitalnega razkoraka med bogatimi in revnimi državami in naj posebno pozornost nameni nevarnostim, ki izvirajo iz informacijskih tehnologij, podvrženim diskriminatorni logiki, saj izključujejo tiste, ki iz socialnih, gospodarskih ali političnih razlogov nimajo dostopa do novih izdelkov, ki so gonilna sila nove informacijske revolucije;

25. poziva k jasni opredelitvi nalog za ovrednotenje usklajenosti politik, k jasnim in natančnim operativnim ciljem in k podrobnim postopkom za izvajanje te naloge;

26. poudarja, da je pristop k usklajenosti politik za razvoj dolgoročna naloga ključnega pomena, da bi se ji tako zagotovila trajna podpora; poudarja pomen pravočasne ocene politik za preprečitev negativnih vplivov na države v razvoju; v ta namen zahteva, da se preveri vpliv dejavnosti evropskih in neevropskih zasebnih akterjev, s posebnim poudarkom na multinacionalkah;

27. poziva, naj se s pomočjo primerjalne analize ocenijo pristop, metodologija in rezultati neevropskih politik sodelovanja in pomoči ter s tem povezane ravni mednarodnega sodelovanja, pri čemer velja posebno pozornost nameniti posegom Kitajske v Afriki;

28. poudarja, da sklep Sveta za izbor petih obsežnih področij za izvajanje usklajenosti politik za razvoj v letu 2009 ne sme nadomestiti spremljanja dvanajstih tradicionalnih področij politik – Trgovina, Okolje, Podnebne spremembe, Varnost, Kmetijstvo, Dvostranski sporazumi za ribištvo, Socialna politika (zaposlovanje), Migracije, Raziskave/Inovacije, Informacijske tehnologije, Promet in Energija; nadalje poziva Komisijo, naj opredeli vse primere neusklajenosti, ki povzročajo negativen učinek evropskih politik na razvoj, ter naj predlaga rešitve; poziva Komisijo, naj vzpostavi mehanizme za vključevanje novih področij politike, ki niso ustrezno vključena med veljavnih 12 področij politik, kot je področje surovin;

29. poudarja svoje nujne mednarodne zaveze, da uradni razvojni pomoči do leta 2015 nameni 0,7 % BNP, kar mora biti namenjeno izključno odpravljanju revščine; izraža zaskrbljenost, da „pristop uradne razvojne pomoči plus“ lahko oslabi prispevek uradne razvojne pomoči EU k boju proti revščini; izraža zaskrbljenost, da sredstva, zbrana v okviru „pristopa uradne razvojne pomoči plus“, ne vključujejo nobene zakonske obveznosti za odpravljanje revščine ali pomoč k uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja;

30. z zaskrbljenostjo ugotavlja, da beg kapitala iz držav v razvoju v EU zaradi neskladnih politik ni omenjen v „pristopu uradne razvojne pomoči plus“ in da ta ne upošteva škode, ki je bila povzročena državam v razvoju z nepošteno davčno konkurenco in nezakonitim begom kapitala;

31. je zaskrbljen, ker se „pristop uradne razvojne pomoči plus“ osredotoča le na finančne prilive iz EU na jug in ne upošteva finančnih odlivov z juga v EU, zaradi česar je slika usmeritve finančnih tokov zavajajoča;

32. poziva Komisijo, naj dodatno pojasni pristop celotne Unije in njen vpliv na razvojno politiko EU; je zaskrbljen, da bi lahko bil tak pristop vključen v naslednjo finančno perspektivo;

33.  poziva evropske člane odbora OECD za razvojno pomoč, naj zavrnejo vsak poskus za razširitev opredelitve uradne razvojne pomoči, vključno s pristopom celotne Unije in pristopom "uradne razvojne pomoči plus", ki ju je nedavno predlagala Evropska komisija, ter postavkami, ki niso pomoč, kot so finančni tokovi, izdatki za vojaške namene, odpis dolga (zlasti odpis dolga zaradi izvoznih kreditov) ter poraba sredstev za študente in begunce v Evropi;

34. priznava, da je izjemno pomembno izpolniti zaveze glede uradne razvojne pomoči, vendar to še vedno ne zadošča za reševanje nujnega vprašanja o razvoju, zato ponovno poziva Komisijo, naj nemudoma opredeli dodatne inovativne vire za financiranje razvoja ter predstavi predloge za uvedbo davka na mednarodne finančne transakcije, da se ustvarijo dodatni viri za premagovanje najhujših posledic krize in prizadevanje za uresničitev razvojnih ciljev tisočletja;

35.  ponovno odločno opozarja Komisijo in države članice, da mora uradna razvojna pomoč ostati hrbtenica evropske politike razvojnega sodelovanja za odpravo revščine; zato poudarja, da, če naj bi se močno spodbujali inovativni viri financiranja razvoja, morajo biti ti viri dodatni in usmerjeni v pomoč revnim ter se v nobenem primeru ne smejo uporabljati kot nadomestilo za uradno razvojno pomoč;

36. izraža bojazen, da v večini držav v razvoju do leta 2015 ne bodo uresničili večine razvojnih ciljev tisočletja; zato poziva države članice, naj dosežejo skupni cilj, sprejemajo zavezujočo zakonodajo in izdajajo letne časovne razporede za izpolnitev obljub, h katerim so se zavezale; v zvezi s tem pozdravlja „osnutek zakona o mednarodnem razvoju”, ki ga je januarja 2010 predstavila vlada Združenega kraljestva;

37. opozarja, da v skladu z institucionalnim okvirom EU predlaga imenovanje stalnega poročevalca za „usklajenost politik za razvoj”, ki bo imel nalogo spremljati neskladnosti politik EU in o tem obveščati Odbor za razvoj;

38. poziva Komisijo, naj pri ocenjevanju usklajenosti politik za razvoj uporablja sistematična, jasna primerjalna merila in redno posodobljene kazalnike, kot so na primer kazalniki trajnostnega razvoja, ter zagotovi večjo preglednost za Evropski parlament, države prejemnice pomoči in civilno družbo;

39. poziva države v razvoju, naj oblikujejo posebne kazalnike za vsako državo v zvezi z usklajenostjo politik za razvoj, ki bodo usklajeni s splošnimi kazalniki EU, da se ocenijo dejanske potrebe in dosežki na področju razvoja;

40. meni, da če ukrepi in merila v okviru razvojne politike Evropske unije ne spoštujejo načel in ciljev iz člena 208 Lizbonske pogodbe ter zunanjepolitičnega delovanja EU iz člena 21 Pogodbe o Evropski uniji, to pomeni kršitev pogodbenih obveznosti, zaradi katerih se lahko skladno s členoma 263 in 265 Pogodbe o delovanju Evropske unije sproži postopek pred Sodiščem Evropske unije;

41. poudarja, kako pomembna je skladnost med trgovinskimi in razvojnimi politikami za boljši razvoj in oprijemljivo izvedbo, ter glede na to pozdravlja "Poročilo EU o usklajenosti politik za razvoj 2009" (KOM(2009)0461);

42. opozarja, da mora biti trgovinska politika usklajena z drugimi politikami (okoljskimi in socialnimi), predvsem pri trgovinskih sporazumih s spodbudami za proizvodnjo biogoriv v državah v razvoju;

43. opozarja na pomen politične usklajenosti med trgovino in razvojem ter poudarja, da mora biti uresničevanje poglavij o trajnostnem razvoju v trgovinskih sporazumih priložnost za Evropsko komisijo, da spodbuja dobro upravljanje in uresničevanje temeljnih evropskih vrednot;

44. meni, da je nedavna odločitev Evropske unije, da ponovno uvede izvozne subvencije za mleko v prahu in druge mlečne izdelke, ki predvsem subvencionirajo kmetijsko dejavnost v Evropi na škodo kmetov v državah v razvoju, očitna kršitev temeljnih načel usklajenosti politike za razvoj, ter poziva Svet in Komisijo, naj to odločitev nemudoma prekličeta;

45. poziva k ukinitvi izvoznih subvencij; v zvezi s tem ponovno poudarja zavezo, ki so jo leta 2001 v Dohi sprejele vse države članice Svetovne trgovinske organizacije, da končajo krog pogajanj o razvoju, namenjenim izboljšanju sedanjih neravnovesij v trgovinskem sistemu in zagotovitvi, da trgovina spodbuja razvoj, kar bo prispevalo k odpravi revščine in uresničitvi razvojnih ciljev tisočletja;

46. poziva Komisijo, naj ustrezno upošteva predpogoje Parlamenta za soglasje k sklenitvi trgovinskih sporazumov, da se generalnemu direktoratu za trgovino zagotovi skladen mandat za trgovinska pogajanja;

47. poziva Komisijo, naj si z vsemi razpoložljivimi ukrepi prizadeva za zaščito zadevnih partneric pred kakršnimi koli začasnimi pretresi na trgih, medtem ko se izteka veljavnost protokola o sladkorju in pričenja veljati reforma režima EU za sladkor;

48. predlaga nadaljnji razvoj sedanjih instrumentov EU za zmanjšanje carinskih tarif, kot so shema splošnih tarifnih preferencialov GSP/GSP+ in poglavja v sporazumih o prostih trgovini in sporazumih o gospodarskem partnerstvu, ter nadaljnje vključevanje mednarodno dogovorjenih delovnih in okoljskih standardov v te instrumente;

49. ponovno poziva Komisijo, naj v celoti izkoristi shemo splošnih tarifnih preferencialov in mehanizme GSP + za vzpostavitev institucionalnih zmogljivosti držav v razvoju, da bodo okrepile svojo notranjo usklajenost pri oblikovanju razvojnih strategij;

50. poudarja, da bi s sistematičnim posvetovanjem z delavskimi organizacijami in sindikati o izvajanju socialnih in okoljskih standardov v tretjih državah predvsem pred sklenitvijo sporazumov o gospodarskem partnerstvu ali dodelitvijo SSP+ lahko zagotovili boljšo usklajenost trgovinskih politik v prid trajnostnemu razvoju v državah v razvoju;

51. priznava, da so se sodeč po poročilu Komisije o spremljanju pomoči za trgovino (AfT) 2009 (KOM(2009)0160 konč., str. 30) obveznosti EU do držav AKP v okviru te pomoči zmanjšale z 2.975 milijonov EUR leta 2005 na 2.097 milijonov EUR leta 2007, da je delež celotnih obveznosti iz naslova pomoči za trgovino, ki so ga prejele AKP, v istem obdobju padel s 50 % na 36 % ter da to ni v skladu z danimi obljubami, da bosta prednostna cilja izkoreninjenje revščine in razvoj;

52. pri tem pozdravlja vse obstoječe pobude na področju trgovine z državami v razvoju na ravni Evropske unije in Svetovne trgovinske organizacije, zlasti pobudo Vse razen orožja, SSP in SSP+, asimetrijo in prehodna obdobja v vseh veljavnih evropskih sporazumih o partnerstvu in delovni program pomoči za trgovino 2010–2011, ter poziva k reviziji slednjega, da bi imel večji vpliv na spodbujanje trajnostne rasti;

53. priznava pomembno vlogo, ki jo lahko ima sistem Evropske unije SSP+ pri spodbujanju odgovornega upravljanja in trajnostnega razvoja v državah v razvoju, ter spodbuja Komisijo, naj zagotovi učinkovitost tega orodja ter ustrezno izvajanje konvencij Združenih narodov in Mednarodne organizacije dela na terenu;

54. znova poudarja, da bi morala EU podpirati države v razvoju, ki uporabljajo prilagodljivost iz sporazuma TRIPS, da lahko v okviru domačih programov javnega zdravja zagotavljajo najnujnejša zdravila po dostopni ceni;

55. pozdravlja zaščitno klavzulo o zanesljivi preskrbi s hrano, uvedeno v sporazume o gospodarskem partnerstvu, ter spodbuja Komisijo, naj zagotovi njeno učinkovito izvajanje;

56. obžaluje, da so v sporazumu o gospodarskem partnerstvu CARIFORUM-ES in v sporazumu z državami Andske skupnosti, ki je tik pred sklenitvijo, vključene določbe TRIPS+, saj gre za določbe, ki ustvarjajo prepreke pri dostopu do nujnih zdravil;

57. poziva Komisijo, naj pri pogajanjih v zvezi s Sporazumom o gospodarskem partnerstvu (SGP) umakne sedanji pristop, zaznamovan s Sporazumom o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine plus (TRIPS-plus), glede farmacevtskih proizvodov in zdravil, da lahko države v razvoju v okviru domačih programov javnega zdravja zagotavljajo zdravila po dostopni ceni;

58. poudarja, da noben ukrep za krepitev moči za čezmejne preglede in zasege blaga, ki izhaja iz pogajanj o trgovinskem sporazumu o boju proti ponarejanju, ne sme škoditi splošnemu dostopu do zakonitih, dostopnih in varnih zdravil;

59. je zaskrbljen zaradi nedavnih primerov, ko so carinski organi držav članic EU zasegli generična zdravila v tranzitu na evropskih pristaniščih in letališčih ter poudarja, da tako ravnanje spodkopava deklaracijo STO o dostopu do zdravil; poziva zadevne države članice EU, naj nemudoma opustijo to prakso; poziva Komisijo, naj zagotovi Parlamentu, da trgovinski sporazum o boju proti ponarejanju, o katerem potekajo pogajanja, ne bo preprečeval dostopa do zdravil za države v razvoju;

60. meni, da je treba izziv podnebnih sprememb obravnavati s strukturnimi reformami, in poziva k sistematični oceni tveganja podnebnih sprememb pri vseh vidikih načrtovanja politike in odločanja, vključno s trgovino, kmetijstvom in varno preskrbo s hrano; zahteva, da se rezultati te ocene uporabijo pri oblikovanju jasnih in skladnih nacionalnih in regionalnih strateških dokumentov ter v vseh razvojnih programih in projektih;

61. pozdravlja nedavne odgovore Komisije, da bo ponovno preučila Uredbo (ES) št. 1383/2003, ki je imela nenamerne posledice na tranzit generičnih zdravil prek Evropske unije, katerih končni cilj so države v razvoju;

62. meni, da lahko pobude, kot je patentna skupnost Mednarodnega sklada za nakup zdravil za zdravila za HIV/aids, pripomorejo k usklajenosti politik EU na področju zdravja in intelektualne lastnine;

63. pozdravlja podporo Komisije predlogom, da se staroselskim skupnostim pomaga pri uporabi njihovega tradicionalnega znanja in genetskih virov ter da imajo od tega korist;

64. pozdravlja odgovore Komisije v smislu, da bi Evropska unija lahko znižala tarife za okolju prijazno blago s podobno mislečimi državami, če v organizaciji WTO ne bi mogli doseči dogovora;

65. podpira Komisijo pri spodbujanju prenosa tehnologije v države v razvoju, zlasti tehnologije z majhnimi emisijami ogljika in tehnologije, prilagodljive podnebnim spremembam, kar je bistveno za prilagajanje na podnebne spremembe;

66. priznava gospodarski pomen denarnih pošiljk državam v razvoju, vendar poudarja, da je treba pri izvajanju dvostranskih trgovinskih sporazumov obravnavati vprašanje bega možganov, zlasti v zdravstvenem sektorju;

67. opozarja na delo številnih organizacij civilne družbe na področju davčnih utaj nadnacionalnih družb EU v državah v razvoju, kot je nedavno poročilo britanske nevladne organizacije Christian Aid, ter poziva Komisijo, naj njena priporočila upošteva pri prihodnjih pogajanjih;

68. pozdravlja mehanizme za izboljšanje usklajenosti politik znotraj Komisije, kot so posvetovanje med službami, ocena učinkov, presoja vplivov na trajnostni razvoj, medsektorska skupina za podporo kakovosti ter, kjer je to primerno, strateška presoja vplivov na okolje; vendar zahteva, naj GD za razvoj pojasni merila, uporabljena pri odločanju za zavrnitev neskladnih političnih pobud, ter poziva k večji preglednosti v zvezi z rezultati posvetovanj med službami; poziva, da se informacije, zbrane na podlagi ocen učinka, predložijo Evropskemu parlamentu v razumljivejši obliki, in poziva, naj Evropski parlament, nacionalni parlamenti in parlamenti držav v razvoju tesneje sodelujejo v teh mehanizmih;

69. poziva, naj imajo od strategije „pomoči za trgovino“ korist vse države v razvoju in ne le tiste, ki soglašajo z večjo liberalizacijo svojih trgov; poziva Komisijo, naj zlasti pri pogajanjih v okviru sporazumov o gospodarskem partnerstvu ne vsiljuje odpiranja pogajalskih poglavij o tako imenovanih singapurskih vprašanjih in finančnih storitvah, če države v razvoju tega ne želijo, in naj ne sklepa tovrstnih sporazumov, ne da bi te države lahko predhodno vzpostavile ustrezen nacionalni regulativni in nadzorni okvir;

70. poziva Komisijo, naj v trgovinske sporazume, ki jih sklepa Evropska unija, sistematično vključuje pravno zavezujoče socialne in okoljske standarde, s čimer bo spodbujala cilj trgovine v službi razvoja;

71. poziva Komisijo, naj prične z oceno učinka prej, tj. preden bo proces priprave političnih pobud že zelo napredoval, in naj ta temelji na obstoječih ali namensko izvedenih, z dokazi podkrepljenih študijah, ter naj sistematično vključuje razsežnosti socialnih, okoljskih in človekovih pravic, saj je glede na pomanjkanje podatkov in kompleksnost merjenja usklajenosti politik za razvoj prospektivna analiza najkoristnejša in najbolj praktična; poziva Komisijo, naj vključi rezultate ocene učinka v regionalne in nacionalne strateške dokumente instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja (DCI), skupaj s pobudami za nadaljnje ukrepanje;

72. izraža svojo zaskrbljenost nad dejstvom, da je bila od 82 ocen učinka, ki jih je leta 2009 izvedla Komisija, le ena namenjena razvoju; poudarja potrebo po sistematičnem pristopu k oceni uspešnosti glede usklajenosti politik za razvoj; zato poziva Komisijo, naj enoti za dolgoročne študije in usklajenost politik za razvoj v GD za razvoj zagotovi osrednjo vlogo pri krepitvi vloge usklajenosti politik za razvoj;

73. poziva Komisijo, naj Evropski parlament vključi v proces priprave poročila o usklajenosti politik za razvoj, npr. glede vprašalnika, boljšega časovnega razporeda in upoštevanja samoiniciativnih poročil Parlamenta;

74. poziva Komisijo, naj vključi delegacije Evropske unije v svoje delo za usklajenost politik za razvoj z imenovanjem kontaktnih točk za usklajenost politik za razvoj v vsaki delegaciji, da bi opazovali vpliv politike EU na ravni držav partneric; poziva, naj se usklajenost politik za razvoj vključi v usposabljanje osebja; poziva Komisijo, naj vsako leto objavi rezultate o področnih posvetovanjih, ki jih izvedejo delegacije EU; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj delegacijam EU zagotovi zadostne zmogljivosti, da bodo lahko izvajale obsežna posvetovanja z lokalnimi vladami in parlamenti ter bodo lahko nedržavnim akterjem in civilni družbi zagotovile priložnosti za dejavno sodelovanje pri vprašanjih o usklajenosti politik za razvoj;

75. predlaga usposabljanje za osebje Evropske komisije in člane delegacij Sveta, ki delajo na področju usklajenosti politik za razvoj, da se poveča njihova ozaveščenost o cilju teh politik;

76. poziva Komisijo, naj komisarju za razvoj podeli izključno pristojnost za dodeljevanje po različnih državah, za državne, regionalne in tematske strateške dokumente, za letne akcijske programe in za izvrševanje programov pomoči v vseh državah v razvoju v tesnem sodelovanju z visoko predstavnico in komisarjem za človekoljubno pomoč, da se preprečijo neusklajeni pristopi v kolegiju komisarjev in v Svetu;

77. poziva države članice in njihove nacionalne parlamente, naj spodbujajo usklajenost politik za razvoj s posebnim delovnim programom z zavezujočimi časovnimi razporedi, da se izboljša evropski delovni program za usklajenost politik za razvoj in poveča prizadevanje na področju pomoči ter se hkrati zagotovi, da ti programi ne bodo v nasprotju z razvojnimi strategijami partnerskih držav;

78. predlaga, naj se usklajenost politik za razvoj vključi v vmesni pregled instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja, še posebno v ustrezne tematske programe;

79. predlaga, naj se določene zaveze glede usklajenosti politik za razvoj vključijo v vse delovne programe predsedstva;

80. predlaga Svetu, naj izboljša delovanje sedanjih struktur za skladnejše delovanje politik za razvoj, na primer z več skupnimi sejami delovnih skupin in javno dostopnim delovnim programom;

81. predlaga, da se pripravi dvoletno poročilo Parlamenta o usklajenosti politik za razvoj; predlaga vsem odborom, naj pripravijo poročila, v katerih bodo obravnavali lastne razvojne perspektive;

82. poudarja pomen sodelovanja med odbori v Evropskem parlamentu; v zvezi s tem predlaga, da ko odbor obravnava občutljiva vprašanja v zvezi s usklajenostjo politik za razvoj, pri tem tesno sodelujejo še drugi zadevni odbori, prav tako ko odbor organizira zaslišanje strokovnjakov o občutljivih vprašanjih glede usklajenosti politik za razvoj, morajo drugi ustrezni odbori sodelovati pri organizaciji takšnega zaslišanja;

83. spodbuja sedanje skupne parlamentarne skupščine, kot je na primer Skupna parlamentarna skupščina AKP-EU, naj imenujejo stalne poročevalce za usklajenost politik za razvoj in pripravijo dveletno poročilo o usklajenosti politik za razvoj za ugotavljanje neskladnosti politik;

84. zahteva institucionalno pojasnitev v zvezi s sporočilom Komisije o usklajenosti politik za razvoj (KOM(2009)458), ki zadeva okrepljeno partnerstvo in dialog z državami v razvoju o usklajenosti politik za razvoj; želi vedeti, ali bi to okrepljeno partnerstvo vključevalo tudi mehanizem za svetovanje državam v razvoju, kaj lahko same storijo za spodbujanje usklajenosti politik za razvoj, in načrt za krepitev zmogljivosti na nacionalni ravni za izvajanje ocen usklajenosti politik za razvoj;

85. naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1)

UL C 46, 24.2.2006, str. 1.

(2)

Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0039.

(3)

Sprejeto besedilo, P6_TA(2009)0325.

(4)

AKP-EU/100.568/09/konč.

(5)

UL C 292E, 1.12.2006, str. 121.

(6)

UL C 250E, 25.10.2007, str. 77.

(7)

UL C 263E, 16.10.2008, str. 633.

(8)

UL C 286E, 27.11.2009, str. 5.

(9)

UL C 287E, 20.11.2008, str. 201.

(10)

UL C 279E, 19.11.2009, str. 100.

(11)

UL C 102E, 24.4.2008, str. 291.

(12)

UL C 298E, 8.12.2006, str. 261.

(13)

„Usklajenost politik za razvoj: institucionalni pristopi: tehnična delavnica“: Delavnica OECD, ki je potekala 13. oktobra 2003 v Parizu.

(14)

Člen 35 skupne izjave Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki se sestajajo znotraj Sveta, ter Evropskega parlamenta in Komisije o razvojni politiki Evropske unije: „Evropsko soglasje“ (2006/C 46/01).


OBRAZLOŽITEV

Usklajenost politik pomeni, da morajo biti vsa področja politik EU oblikovana tako, da podpirajo razvojne potrebe držav v razvoju. Čeprav je EU zavezana k usklajenosti politik za razvoj, pa spodnji primeri kažejo, da njene politike na različne načine onemogočajo razvojne cilje.

 Trgi držav v razvoju so preplavljeni z močno subvencioniranimi evropskimi izdelki, kar slabi njihovo gospodarsko in socialno infrastrukturo, zaostruje podhranjenost in pomanjkanje hrane, krajevne kmete pa izpostavlja strukturni revščini ter vedno večji odvisnosti od zunanje pomoči.

 Več držav, med njimi tako Malezija, Indonezija in Kolumbija kot tudi številne afriške države, je velike površine svojih kmetijskih zemljišč namenilo proizvodnji biogoriva, da bi zadostile potrebam EU po obnovljivi energiji, na račun varne preskrbe s hrano in biotske raznovrstnosti.

 Množično prisvajanje zemljišč za biogorivo resno ogroža preživetje malih kmetov. V severni Gani so za plantaže jatrofe posekali prek 10.000 hektarjev; v Tanzaniji so za proizvodnjo biogoriva namenili 60 % rodovitne zemlje; v Senegalu potekajo pogajanja za 50.000–200.000 hektarjev, čeprav vse te države ne proizvedejo dovolj hrane za kritje lokalnih potreb potrošnikov.

 Dokument „Globalna Evropa: Konkurenca v svetu“ s trgovinsko strategijo EU kaže, da dvostranske in regionalne strategije politike proste trgovine pospešujejo dostop EU do trgov surovin držav v razvoju, vključno s kmetijskimi proizvodi s tem, ko jih odpirajo velikim evropskim podjetjem v škodo malih kmetov in mlade gospodarske panoge.

 Dostop do trgov EU je za države v razvoju v praksi omejen na izvoz surovin, ki so manj obdavčene v primerjavi s predelanim blagom. Ta politika ohranja države v razvoju v njihovi vlogi dobaviteljev surovin za industrijo EU.

 Finančna liberalizacija, vključno s špekulativnimi in nestabilnimi finančnimi tokovi, nad katerimi države v razvoju skoraj nimajo nadzora, je ustvarila precejšnjo nestabilnost na mednarodni ravni in ima uničujoč učinek na gospodarstva držav v razvoju.

 Z različnimi sporazumi o pridružitvi in prosti trgovini, o katerih potekajo pogajanja, se na neodgovoren način tvega, da pride do liberalizacije bančnega in finančno-storitvenega sektorja, in ogroža že tako obubožane skupnosti s tveganimi finančnimi produkti, špekulacijo, utajo davkov itn.

 Evropska komisija je leta 2009 ponovno uvedla izvozne subvencije za mlečne izdelke, ki se v glavnem izvažajo v države AKP, medtem ko trgi revnih držav niso deležni zaščite. Cene mleka na svetovnem trgu so na primer višje od cen mleka v državah AKP in visoka nihanja cen znatno vplivajo na krajevne kmete in mlečno industrijo (vključno z vedno večjo odvisnostjo od izvoza in spodkopavanjem lokalnih cen). V Nigeriji, kjer je 80 % populacije živinorejcev, se je uvoz mlečnih izdelkov od leta 1996 povečal za štirikrat, pri čemer delež EU predstavlja 65 % uvoza.

 EU kot pomembna izvoznica orožja izvaža ali omogoča pošiljanje orožja prek svojih meja. Medtem ko EU zagotavlja trajne zneske za razvojno pomoč, posredno ali neposredno izvaža orožje v tiste države, ki iz razvojnih skladov črpajo milijone (petnajsterica držav EU za razvojne sklade letno nameni okoli 70 milijard eurov, medtem ko doseže vrednost izvoza orožja EU letno okoli 360 milijard eurov).

 Po novih Sporazumih o partnerstvu v ribiškem sektorju se bo prekomerno izkoriščanje staležev rib nadaljevalo, saj velikokrat primanjkuje zanesljivih znanstvenih podatkov za določitev največjega trajnega dovoljenega ulova. Krajevni ribiči nimajo prednostnega dostopa do ribolovnih območij in bodo tudi v prihodnje oškodovani s strani finančno subvencionirane konkurence evropskih ladij. V tem primeru je krajevna pridelovalna industrija, ki ima najvišjo potencialno dodano vrednost v proizvodni verigi, deležna malo pomoči.

 EU je na svojo politično agendo prednostno uvrstila trajnostni razvoj, problematiko krčenja gozdov in s tem povezano izginjanje biotske raznovrstnosti, podnebne spremembe in zmanjševanje revščine. Prilagoditev Akcijskega načrta izvrševanja zakonodaje, upravljanja in trgovanja na področju gozdov (FLEGT) vključuje vse elemente usklajenega političnega pristopa, ki vodijo k trajnostnemu razvoju. Vendar pa EU pri uresničevanju teh zavez ne kaže pretiranega napredka. Sedanje izvajanje načrta FLEGT ne bo povzročilo očitne spremembe pri spopadanju z nelegalno in uničujočo sečnjo.

 EU emisij ne zmanjšuje dovolj, da bi dosegla cilj in globalno segrevanje zmanjšala za 2 °C in segrevanje podnebja bo najprej in najbolj prizadelo države v razvoju. Države EU bi morale znižati do 70 % svojih emisij in do sedaj je bilo narejeno premalo za financiranje ukrepov proti podnebnim spremembam ter za sodelovanje pri prenosu tehnologij z najmanj razvitimi državami (večina projektov mehanizma čistega razvoja poteka z državami v vzponu, kot je na primer Kitajska).

 Samo po podatkih iz medijev je število tistih, ki so od leta 1988 umrli vzdolž mej EU, doseglo 14.794. Istočasno se je proračun Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic EU (FRONTEX) med letoma 2007 in 2009 podvojil. Sredstva iz proračuna EU, namenjena nedovoljenemu priseljevanju, so se v enakem obdobju povečala šestkrat. Naj z nekaj primeri ponazorimo, kako pomembna je postala ta politika: države članice EU so leta 2007 opravile 174.275 izgonov; 27 držav članic EU je leta 2008 zabeležilo skoraj 240.000 prosilcev za azil ali 480 prosilcev na milijon prebivalcev; Do 73 % prošenj je bilo zavrnjenih in samo 24.425 prosilcem za azil (13 %) je bil dodeljen status begunca, 18.560 (10 %) subsidiarna zaščita in 8.970 (5 %) dovoljenje za bivanje iz humanitarnih razlogov.

Seznam ni popoln in navedli bi lahko še veliko več primerov neskladnosti. Čeprav se je proces za usklajenost politik za razvoj začel že leta 2005, ni pravega napredka. Položaj se ne bo izboljšal, če se bodo reševali samo posamezni primeri: mnogo predstavljenih neskladnosti je del sistema. Kratkoročni interesi EU velikokrat prevladajo nad dolgoročnimi interesi in razvojnimi cilji.

Splošni cilj poročila je obravnavati prevladujoče neskladnosti in opozoriti na strukturne težave v zvezi z usklajenostjo politik za razvoj. Poleg tega je želel poročevalec dvigniti ozaveščenost o usklajenosti politik znotraj EP, zato je vključil nekaj zavez Parlamenta.

In nazadnje, eden ključnih predlogov poročila je predlog za mehanizem pritožb, ki bi lahko služil kot osrednja točka usklajenosti politik za razvoj v EU za prejem pritožbe in pripravo neodvisnih poročil o neusklajenosti politik. Poročevalec predlaga, naj se na to mesto imenuje varuha človekovih pravic, kar bo omogočilo rabo obstoječih struktur. Če evropska uprava, v tem primeru v glavnem Komisija, ne ukrepa v skladu z zakonom ali krši človekove pravice, to pomeni vsaj nepravilnost, ki jo evropski varuh človekovih pravic lahko preiskuje – tudi na lastno pobudo, kot izrecno navaja člen 228(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije. Zaradi ene takih preiskav na lastno pobudo je bil na podlagi sklepov, ki so jih sprejeli Svet, Komisija in kasneje Parlament, sprejet predpis o dostopu javnosti do dokumentov EU.

Poleg tega bi kršitev zakona in človekovih pravic hkrati jasno pokazala na tisto obliko neskladnosti, ki se jim sporočila Komisije skušajo izogniti. Nenazadnje pa bi bila v nasprotju s cilji in načeli, ki urejajo razvojno politiko Unije, kot je utemeljeno v členu 209 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Pristojnosti varuha ne bi bile v nasprotju z vlogo nacionalnih nadzornih organov v državah v razvoju, saj je njegov mandat omejen na institucije in organe Evropske unije – kar je nad mandatom in pristojnostmi nacionalnih nadzornih organov.

Spremembe mandata varuha človekovih pravic ne bi bile potrebne. Varuh se je javno zavezal, da bo uporabil svojo pristojnost izvajanja preiskave na lastno pobudo, če bi bil status pritožnika edini razlog, zakaj je sicer dopustna pritožba opredeljena kot nedopustna. Drug primer je Odbor za peticije Evropskega parlamenta, ki lahko obravnava peticije oseb, ki nimajo stalnega prebivališča v državi članici in niso državljani ene od njih, vendar k temu ni zavezan.

Če varuh kot odgovor na poseben poziv Parlamenta izjavi, da je pripravljen uporabiti svojo pristojnost izvajanja preiskave na lastno pobudo, ko prejme pritožbo o pomanjkljivi skladnosti – z ustreznimi cilji, principi in kriteriji – v zvezi z ukrepi EU na področju razvojne politike, to ne pomeni, da bo varuh zavezan k rabi teh pooblastil za preiskovanje pritožb v zvezi z drugimi zadevami.

In nazadnje, podobna ureditev je že vzpostavljena: na protokol o soglasju med Evropsko investicijsko banko in varuhom je prvič opozoril Evropski parlament v Sbarbatijevem poročilu o letnem poročilu Evropskega varuha človekovih pravic za leto 2006(1), in sicer z dvema predlogoma sprememb Margrete Auken(2).

(1)

A6-0301/2007

(2)

toplo pozdravlja dejstvo, da je Evropski varuh človekovih pravic izrazil namen, da bo obravnaval dejavnosti odobritev kreditov s strani Evropske investicijske banke zunaj EU in uporabil svojo pristojnost izvajanja preiskave na lastno pobudo, ter poudarja, da bo moral varuh človekovih pravic ovrednotiti in zagotoviti notranjo zmogljivost obravnavanja zadevnih pritožb;

poziva varuha človekovih pravic, naj pretehta možnost sprejetja protokola o soglasju z Evropsko investicijsko banko o načinih sodelovanja med institucijami v zvezi z izvajanjem pristojnosti varuha človekovih pravic, da preiskuje pritožbe v zvezi s slabim upravljanjem pri dejavnostih Evropske investicijske banke, ter meni, da bi bila le-ta najprimernejši subjekt za dejavno obveščanje državljanov, ki jih zadevajo finančni projekti banke, o možnosti pritožbe varuhu človekovih pravic, tudi kadar gre za državljane tretjih držav, ki prebivajo izven EU;


MNENJE Odbora za mednarodno trgovino (2.3.2010)

za Odbor za razvoj

o usklajenosti politik EU za razvoj in novi zasnovi uradne razvojne pomoči plus

(2009/2218(INI))

Poročevalec: Vital Moreira

POBUDE

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za razvoj kot pristojni odbor, da v predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.      poudarja, kako pomembna je skladnost med trgovinskimi in razvojnimi politikami za boljši razvoj in oprijemljivo izvedbo, ter glede na to pozdravlja Poročilo EU o usklajenosti politik za razvoj 2009 (KOM(2009)0461) ter usklajen pristop, po katerem se ravna generalni direktorat za trgovino pri izvajanju trgovinskih sporazumov, ki spodbujajo strateške ekonomske interese EU, pa tudi poudarjajo, da je potrebno odgovorno upravljanje in uresničevanje temeljnih evropskih vrednot;

2.      opozarja, da mora biti trgovinska politika usklajena z drugimi politikami (okoljskimi in socialnimi), predvsem pri trgovinskih sporazumih s spodbudami za proizvodnjo biogoriv v državah v razvoju;

3.      poudarja, da Evropska unija prispeva daleč največ pomoči na svetu (pomoč EU se je leta 2008 povečala na 49 milijard EUR, kar predstavlja 0,40 % BND), obseg pomoči pa se bo predvidoma povečal na 69 milijard EUR v letu 2010, s čimer bi izpolnili skupno obljubo o 0,56 % BND Evropske unije, dano na vrhunskem srečanju skupine G8 v Gleneaglesu leta 2005; poudarja, da bi s tem namenili dodatnih 20 milijard EUR za razvojne cilje;

4.      opozarja na pomen politične usklajenosti med trgovino in razvojem ter poudarja, da mora biti uresničevanje trgovinskih sporazumov priložnost za Evropsko komisijo, da spodbuja odgovorno upravljanje in uresničevanje temeljnih evropskih vrednot;

5.      poudarja, da bi s sistematičnim posvetovanjem z delavskimi organizacijami in sindikati o izvajanju socialnih in okoljskih standardov v tretjih državah predvsem pred sklenitvijo sporazumov o gospodarskem partnerstvu ali dodelitvijo SSP+ lahko zagotovili boljšo usklajenost trgovinskih politik v prid trajnostnemu razvoju v državah v razvoju;

6.      priznava, da so se sodeč po poročilu Komisije o spremljanju pomoči za trgovino (AfT) 2009 (KOM(2009)0160 konč., str. 30) obveznosti EU do držav AKP v okviru te pomoči zmanjšale z 2.975 milijonov EUR leta 2005 na 2.097 milijonov EUR leta 2007, da je delež celotnih obveznosti iz naslova pomoči za trgovino, ki so ga prejele AKP, v istem obdobju padel s 50 % na 36 % ter da to ni v skladu z danimi obljubami, da bosta prednostna cilja izkoreninjenje revščine in razvoj;

7.      pri tem pozdravlja vse obstoječe pobude na področju trgovine z državami v razvoju na ravni Evropske unije in Svetovne trgovinske organizacije (WTO), zlasti pobudo "Vse razen orožja", SSP in SSP+, asimetrijo in prehodna obdobja v vseh veljavnih evropskih sporazumih o partnerstvu in delovni program pomoči za trgovino 2010–2011, ter poziva k reviziji slednjega, da bi imel večji vpliv na spodbujanje trajnostne rasti;

8.      meni, da je nedavna odločitev Evropske unije, da ponovno uvede izvozne subvencije za mleko v prahu in druge mlečne izdelke, ki predvsem subvencionirajo kmetijsko dejavnost v Evropi na škodo kmetov v državah v razvoju, očitna kršitev temeljnih načel usklajenosti politike za razvoj, ter poziva Svet in Komisijo, naj to odločitev nemudoma prekličeta;

9.     poudarja, da je treba pri dvostranskih in regionalnih trgovinskih sporazumih ter večstranskih trgovinskih sporazumih, trdno umeščenih v sistem organizacije WTO na podlagi pravil, upoštevati ustrezne vidike usklajenosti politike za razvoj, ter glede tega poziva Komisijo in države članice, naj dejavno pritegnejo vse druge ustrezne partnerje organizacije WTO, ki lahko prispevajo k uresničitvi uravnoteženega, ambicioznega, na razvoj usmerjenega izida kroga pogajanj iz Dohe v bližnji prihodnosti;

10.    opozarja na sprejetje strategije EU za pomoč trgovini oktobra 2007, v kateri se je zavezala k povečanju skupnih sredstev EU za pomoč trgovini na 2 milijardi EUR letno do leta 2010 (1 milijardo EUR prispeva Skupnost in 1 milijardo EUR države članice);

11.    opozarja na dejstvo, da singapurska vprašanja, denimo liberalizacija storitev, naložbe in javna naročila, uvedba pravil o konkurenci in doslednejše uveljavljanje pravic intelektualne lastnine, niso namenjena izpolnitvi osmih razvojnih ciljev tisočletja;

12.    poziva države v razvoju, zlasti tiste, ki imajo največ koristi od pomoči EU, naj zagotovijo odgovorno upravljanje vseh javnih zadev, zlasti pri upravljanju prejete pomoči, ter poziva Komisijo, naj ukrene vse potrebno, da se zagotovi pregledno in učinkovito izvajanje pomoči;

13.    znova poudarja, da bi morala EU podpirati države v razvoju, ki uporabljajo prilagodljivost iz sporazuma TRIPS, da lahko v okviru domačih programov javnega zdravja zagotavljajo najnujnejša zdravila po dostopni ceni;

14.    pozdravlja zaščitno klavzulo o zanesljivi preskrbi s hrano, uvedeno v sporazume o gospodarskem partnerstvu, ter spodbuja Komisijo, naj zagotovi njeno učinkovito izvajanje;

15.    obžaluje, da so v sporazumu o gospodarskem partnerstvu CARIFORUM-ES in v sporazumu z državami Andske skupnosti, ki je tik pred sklenitvijo, vključene določbe TRIPS+, saj gre za določbe, ki ustvarjajo prepreke pri dostopu do nujnih zdravil.

16.    pozdravlja nedavne odgovore Komisije, da bo ponovno preučila Uredbo (ES) št. 1383/2003, ki je imela nenamerne posledice na tranzit generičnih zdravil prek Evropske unije, katerih končni cilj so države v razvoju;

17.    meni, da lahko pobude, kot je patentna skupnost Mednarodnega sklada za nakup zdravil za zdravila za HIV/aids, pripomorejo k usklajenosti politik EU na področju zdravja in intelektualne lastnine;

18. pozdravlja podporo Komisije predlogom, da se staroselskim skupnostim pomaga pri uporabi njihovega tradicionalnega znanja in genetskih virov ter da imajo od tega korist;

19.    poziva Komisijo, naj ustrezno upošteva predpogoje Parlamenta za soglasje k sklenitvi trgovinskih sporazumov, da se generalnemu direktoratu za trgovino zagotovi skladen mandat za trgovinska pogajanja;

20.    pozdravlja odgovore Komisije v smislu, da bi Evropska unija lahko znižala tarife za okolju prijazno blago s podobno mislečimi državami, če v organizaciji WTO ne bi mogli doseči dogovora;

21.    podpira Komisijo pri spodbujanju prenosa tehnologije v države v razvoju, zlasti tehnologije z majhnimi emisijami ogljika in tehnologije, prilagodljive podnebnim spremembam, kar je bistveno za prilagajanje na podnebne spremembe;

22.    priznava pomembno vlogo, ki jo lahko ima sistem Evropske unije SSP+ pri spodbujanju odgovornega upravljanja in trajnostnega razvoja v državah v razvoju, ter spodbuja Komisijo, naj zagotovi učinkovitost tega orodja ter ustrezno izvajanje konvencij Združenih narodov in Mednarodne organizacije dela na terenu;

23.    priznava gospodarski pomen denarnih pošiljk državam v razvoju, vendar poudarja, da je treba pri izvajanju dvostranskih trgovinskih sporazumov obravnavati vprašanje bega možganov, zlasti v zdravstvenem sektorju;

24.    opozarja na delo številnih organizacij civilne družbe na področju davčnih utaj nadnacionalnih družb EU v državah v razvoju, kot je nedavno poročilo britanske nevladne organizacije Christian Aid, ter poziva Komisijo, naj njena priporočila upošteva pri prihodnjih pogajanjih;

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

23.2.2010

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

16

4

8

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

William (The Earl of) Dartmouth, Daniel Caspary, Christofer Fjellner, Joe Higgins, Yannick Jadot, Bernd Lange, David Martin, Emilio Menéndez del Valle, Vital Moreira, Cristiana Muscardini, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Niccolò Rinaldi, Helmut Scholz, Iuliu Winkler, Jan Zahradil, Paweł Zalewski

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Catherine Bearder, José Bové, George Sabin Cutaş, Mário David, Salvatore Iacolino, Syed Kamall, Elisabeth Köstinger, Jörg Leichtfried, Matteo Salvini, Michael Theurer, Jarosław Leszek Wałęsa

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Patrice Tirolien


IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

27.4.2010

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

26

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Thijs Berman, Michael Cashman, Corina Creţu, Véronique De Keyser, Leonidas Donskis, Charles Goerens, Catherine Grèze, Enrique Guerrero Salom, Filip Kaczmarek, Franziska Keller, Gay Mitchell, David-Maria Sassoli, Michèle Striffler, Alf Svensson, Eleni Theocharous, Patrice Tirolien, Anna Záborská, Iva Zanicchi, Gabriele Zimmer

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Proinsias De Rossa, Santiago Fisas Ayxela, Krzysztof Lisek, Isabella Lövin, Emma McClarkin, Cristian Dan Preda, Patrizia Toia

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov