PRIPOROČILO ZA DRUGO OBRAVNAVO o stališču Sveta iz prve obravnave z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (prenovitev)
6.5.2010 - (11962/2009 – C7‑0034/2010 – 2007/0286(COD)) - ***II
Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
Poročevalec: Holger Krahmer
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o stališču Sveta iz prve obravnave z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (prenovitev)
(11962/2009 – C7‑0034/2010 – 2007/0286(COD))
(Redni zakonodajni postopek: druga obravnava – prenovitev)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju stališča Sveta iz prve obravnave (11962/2009 – C7‑0034/2010),
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2007)0844),
– ob upoštevanju členov 251(2) in 175(1) Pogodbe ES, v skladu s katerima je Komisija predložila predlog Parlamentu (C6-0002/2008),
– ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom Posledice začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe za še nedokončane medinstitucionalne postopke odločanja (KOM(2009)0665),
– ob upoštevanju členov 294(7) in 192(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave[1],
– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[2],
– ob upoštevanju mnenja Odbora regij[3],
– ob upoštevanju člena 66 svojega poslovnika,
– ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A7‑0000/2010),
1. v drugi obravnavi sprejme stališče, kot je navedeno v nadaljevanju;
2. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.
Predlog spremembe 1 Stališče Sveta Uvodna izjava 2 | |
Stališče Sveta |
Predlog spremembe |
(2) Da bi se preprečilo, zmanjšalo in v čim večji meri odpravilo onesnaževanje, ki je posledica industrijskih dejavnosti, v skladu z načelom "plača povzročitelj obremenitve" in načelom preprečevanja obremenjevanja okolja, je treba vzpostaviti splošen okvir za nadzor glavnih industrijskih dejavnosti, pri čemer je treba dati prednost ukrepanju pri viru in zagotoviti preudarno upravljanje naravnih virov. |
(2) Da bi se preprečilo, zmanjšalo in v čim večji meri odpravilo onesnaževanje, ki je posledica industrijskih dejavnosti, v skladu z načelom "plača povzročitelj obremenitve" in načelom preprečevanja obremenjevanja okolja, je treba vzpostaviti splošen okvir za nadzor glavnih industrijskih dejavnosti, pri čemer je treba dati prednost ukrepanju pri viru, zagotoviti preudarno upravljanje naravnih virov ter po potrebi upoštevati družbeno-gospodarski položaj in posebne lokalne značilnosti kraja, v katerem se dejavnost izvaja. |
Obrazložitev | |
Namen predloga spremembe je dodatno podpreti uvajanje upravičenih izjem, kar je že zajeto v stališču Sveta. | |
Predlog spremembe 2 Stališče Sveta Uvodna izjava 3 | |
Stališče Sveta |
Predlog spremembe |
(3) Različni načini ločenega nadzorovanja emisij v zrak, vodo ali tla lahko spodbudijo prenos onesnaževanja z ene prvine okolja na drugo, namesto da bi varovali okolje kot celoto. Zato je primerno zagotoviti celosten pristop k preprečevanju in nadzoru emisij v zrak, vodo in tla, ravnanju z odpadki, energetski učinkovitosti in preprečevanju nesreč. |
(3) Različni načini ločenega nadzorovanja emisij v zrak, vodo ali tla lahko spodbudijo prenos onesnaževanja z ene prvine okolja na drugo, namesto da bi varovali okolje kot celoto. Zato je primerno zagotoviti celosten pristop k preprečevanju in nadzoru emisij v zrak, vodo in tla, ravnanju z odpadki, energetski učinkovitosti in preprečevanju nesreč ter z uskladitvijo zahtev glede okoljske bilance industrijskih obratov izenačiti konkurenčne pogoje v Evropski uniji. |
Obrazložitev | |
Šele ko bodo vsi industrijski obrati po vsej Evropi dosegali okoljske standarde na osnovi najboljših razpoložljivih tehnologij, bo mogoče doseči višjo raven varstva okolja, ne da bi v EU prišlo do izkrivljanja konkurence. | |
Predlog spremembe 3 Stališče Sveta Uvodna izjava 9 | |
Stališče Sveta |
Predlog spremembe |
(9) Da bi se izognili dvojni ureditvi, dovoljenje za obrat, ki ga zajema Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti, ne bi smelo vključevati mejne vrednosti emisij za neposredne emisije toplogrednih plinov, določenih v Prilogi I k navedeni direktivi, razen če to ni potrebno za zagotovitev, da se ne povzroči znatno lokalno onesnaženje, ali če je obrat izključen iz navedene sheme. |
(9) Da bi se izognili dvojni ureditvi, se za dovoljenje za obrat, ki ga zajema Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti, ne zahteva, da mora vključevati mejne vrednosti emisij za neposredne emisije toplogrednih plinov, določene v Prilogi I k navedeni direktivi, razen če to ni potrebno za zagotovitev, da se ne povzroči znatno lokalno onesnaženje, ali če je obrat izključen iz navedene sheme. |
Obrazložitev | |
Namen predloga spremembe na podlagi člena 66(2)(d) Poslovnika je (1.) zagotoviti pravno jasnost, saj zakonodaja Unije v skladu s členom 193 PDEU državam članicam ne preprečuje uporabe strožjih nacionalnih zahtev glede toplogrednih plinov, in (2.) tistim državam članicam, ki se odločijo za uporabo takšnih zahtev, omogočiti, da to storijo v okviru integriranega dovoljenja, izdanega v skladu s to direktivo. Od prve obravnave v Evropskem parlamentu so Združeno kraljestvo, Nizozemska in Komisija podali različne pravne razlage določbe iz člena 9.1. | |
Predlog spremembe 4 Stališče Sveta Uvodna izjava 9 a (novo) | |
Stališče Sveta |
Predlog spremembe |
|
(9a) V skladu s členom 193 Pogodbe o delovanju Evropske unije nič v tej direktivi državam članicam ne preprečuje ohranitve ali uvedbe strožjih varstvenih ukrepov, na primer zahtev v zvezi z emisijami toplogrednih plinov za obrate, zajete v Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES, če so takšni ukrepi združljivi s Pogodbama in je Komisija o njih uradno obveščena. |
Obrazložitev | |
Od prve obravnave je v več državah članicah prišlo do javnih razprav o sprejetju pravil za emisije CO2 iz novih termoelektrarn, na katerih so bila podana različna mnenja o združljivosti takšnih ukrepov z zakonodajo EU. Predlog spremembe, katerega namen je pojasniti to vprašanje, je torej utemeljen s členom 66(2)(d) Poslovnika: „upoštevati novo dejstvo ali pravno stanje, nastalo po prvi obravnavi“. | |
Predlog spremembe 5 Stališče Sveta Uvodna izjava 14 | |
Stališče Sveta |
Predlog spremembe |
(14) Pomembno je, da se pristojnim organom zagotovi zadostna prožnost za določitev mejnih vrednosti emisij, ki zagotavljajo, da emisije pri običajnih pogojih obratovanja ne presegajo ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami. Zato lahko pristojni organi določijo mejne vrednosti emisij, ki se razlikujejo od ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami in izraženih v smislu vrednosti, časovnih obdobij in uporabljenih referenčnih pogojev, dokler se lahko z rezultati spremljanja emisij dokaže, da navedene emisije niso presegle ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami. |
(14) Pomembno je, da se pristojnim organom zagotovi zadostna prožnost za določitev mejnih vrednosti emisij, ki zagotavljajo, da emisije pri običajnih pogojih obratovanja ne presegajo ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami. Zaradi skladnosti z mejnimi vrednostmi emisij, določenimi v dovoljenjih, je obratovalna raven pod temi mejnimi vrednostmi emisij. Zato lahko pristojni organi določijo mejne vrednosti emisij, ki se razlikujejo od ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami in izraženih v smislu vrednosti, časovnih obdobij in uporabljenih referenčnih pogojev, dokler se lahko z rezultati spremljanja emisij dokaže, da navedene emisije niso presegle ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami. |
Predlog spremembe 6 Stališče Sveta Uvodna izjava 37 | |
Stališče Sveta |
Predlog spremembe |
(37) Da bi se na stroškovno najbolj učinkovit način preprečilo, zmanjšalo in čim bolj omejilo onesnaževanje, ki je posledica industrijskih dejavnosti, in obenem zagotovilo visoko raven varstva okolja na splošno, predvsem prek izvajanja najboljših razpoložljivih tehnologij, bi bilo treba preučiti možnosti za tržno zasnovane instrumente, kot je trgovanje z emisijami dušikovih oksidov in žveplovega dioksida. |
črtano |
Obrazložitev | |
Z uvedbo tržno zasnovanih instrumentov bi bila zakonodaja še bolj zapletena. Poleg tega imajo emisije dušikovih oksidov in žveplovega dioksida lokalne in/ali regionalne učinke, zato z njimi ni mogoče trgovati na ravni EU. Črtanje novega besedila Sveta. | |
Predlog spremembe 7 Stališče Sveta Uvodna izjava 38 | |
Stališče Sveta |
Predlog spremembe |
(38) Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil. |
(38) V skladu s členom 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije se splošna pravila in načela, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije, določijo vnaprej, in sicer z uredbo, sprejeto po rednem zakonodajnem postopku. Do sprejetja te nove uredbe in glede na nujnost čimprejšnjega sprejetja in izvajanja te direktive bi morale države članice izvajati nadzor v skladu z določbami Sklepa Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil, če so te določbe skladne s spremenjenimi Pogodbami. Vendar je treba sklicevanja na te določbe nadomestiti s sklicevanji na pravila in načela v novi uredbi, kakor hitro bo ta uredba začela veljati. |
Predlog spremembe 8 Stališče Sveta Uvodna izjava 39 | |
Stališče Sveta |
Predlog spremembe |
(39) Da se omogoči prilagoditev določb te direktive znanstvenemu in tehničnemu napredku na podlagi najboljših razpoložljivih tehnologij, bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe glede prilagajanja nekaterih delov prilog V, VI in VII takšnemu znanstvenemu in tehničnemu napredku. V primeru sežigalnic odpadkov in naprav za sosežig odpadkov to lahko vključuje določanje meril, na podlagi katerih se lahko dovolijo odstopanja od rednega spremljanja celotnih emisij prahu. Še posebej je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu posvetuje z eksperti, kar je v skladu z njenimi obvezami iz Sporočila Komisije z dne 9. decembra 2009 o izvajanju člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije. |
(39) Da se omogoči prilagoditev določb te direktive znanstvenemu in tehničnemu napredku na podlagi najboljših razpoložljivih tehnologij, bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije glede sprejetja zaključkov o BAT in dopolnitvi ali spremembi mejnih vrednosti emisij ter pravil o spremljanju in skladnosti, že določenih s to direktivo. V primeru sežigalnic odpadkov in naprav za sosežig odpadkov to lahko med drugim vključuje določanje meril, na podlagi katerih se lahko dovolijo odstopanja od rednega spremljanja celotnih emisij prahu. Še posebej je pomembno, da Komisija med svojim pripravljalnim delom izvede ustrezna posvetovanja, tudi s strokovnjaki. |
Obrazložitev | |
Apart from derogations from monitoring requirements of dust for waste incineration plants other derogations should be considered as long as adequate in terms of environmental protection. This may lead to a further reduction of unnecessary administrative burden notably for SMEs, which are strongly affected by the provisions of Chapter IV as that chapter is not subject to a de-minimis-threshold. During the preparatory phase of the adoption of delegated acts it is essential that the Commission ensures the broad involvement of experts from the Member States, industry, NGOs as outlined inter alia in chapter 3.1 of COM (2007) 844 final. | |
Predlog spremembe 9 Stališče Sveta Uvodna izjava 39 a (novo) | |
Stališče Sveta |
Predlog spremembe |
|
(39a) Da bi lahko določbe te direktive dopolnili ali spremenili in s tem v vsej Uniji zagotovili dosledno izvajanje najboljših razpoložljivih tehnologij, opisanih v referenčnih dokumentih BAT, je treba poleg tega Komisiji po potrebi podeliti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, da bi dodatno pojasnili merila, po katerih pristojni organi v omejenem številu posebnih primerov določijo manj stroge mejne vrednosti emisij za obrate, pri čemer se upoštevajo rezultati ocene geografskega položaja ali lokalnih okoljskih pogojev obrata ali njegove tehnične značilnosti. Vendar te vrednosti emisij ne smejo presegati minimalnih zahtev za vso Unijo glede mejnih vrednostih emisij ter pravil o spremljanju in skladnosti. |
Obrazložitev | |
Del kompromisnega svežnja. | |
Predlog spremembe 10 Stališče Sveta Uvodna izjava 39 b (novo) | |
Stališče Sveta |
Predlog spremembe |
|
(39b) Da bi lahko določbe te direktive dopolnili ali spremenili in s tem v Uniji zagotovili dosledno izvajanje najboljših razpoložljivih tehnologij ter sistematično ocenjevanje okoljskih tveganj zadevnih obratov, je treba Komisiji podeliti tudi pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije o pravilih o opredelitvi obdobja zagona in ustavitve, o določitvi datuma, od katerega se opravljajo neprekinjene meritve emisij v zrak za težke kovine, dioksine in furane, o vrsti, obliki in pogostosti informacij, ki jih države članice posredujejo Komisiji, ter o drugih merilih za ocenjevanje okoljskih tveganj. |
Predlog spremembe 11 Stališče Sveta Uvodna izjava 39 c (novo) | |
Stališče Sveta |
Predlog spremembe |
|
(39c) Za obravnavo izkrivljanja konkurence na notranjem trgu ali pomembnih okoljskih vprašanj bi morala Komisija – na podlagi ocene uporabe najboljših razpoložljivih tehnologij pri nekaterih dejavnostih ali vpliva teh dejavnosti na okolje kot celoto – predložiti predloge za minimalne zahteve za vso Unijo glede mejnih vrednosti emisij ali pravila o spremljanju in skladnosti. |
Obrazložitev | |
Del kompromisnega svežnja. | |
Predlog spremembe 12 Stališče Sveta Člen 3 – točka 14 | |
Stališče Sveta |
Predlog spremembe |
(14) "upravljavec" pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki v celoti ali delno upravlja ali nadzoruje obrat ali kurilno napravo, sežigalnico odpadkov ali napravo za sosežig odpadkov ali na katero je bilo, če je to predvideno v nacionalni zakonodaji, preneseno odločilno gospodarsko razpolaganje v zvezi s tehničnim delovanjem obrata ali naprave; |
(14) "upravljavec" pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki upravlja ali nadzoruje obrat ali kurilno napravo, sežigalnico odpadkov ali napravo za sosežig odpadkov ali na katero je bilo, če je to predvideno v nacionalni zakonodaji, preneseno odločilno gospodarsko razpolaganje v zvezi s tehničnim delovanjem obrata ali naprave; |
Obrazložitev | |
Črtanje novega izraza, ki ga uvaja Svet. | |
Predlog spremembe 13 Stališče Sveta Člen 3 – točka 18 | |
Stališče Sveta |
Predlog spremembe |
(18) "izhodiščno poročilo" pomeni informacije o stanju onesnaženja tal in podtalnice z zadevnimi nevarnimi snovmi; |
(18) "izhodiščno poročilo" pomeni količinsko opredeljene informacije o stanju onesnaženja tal in podtalnice z zadevnimi nevarnimi snovmi; |
Obrazložitev | |
Ponovna uvedba predloga spremembe 15 iz prve obravnave. | |
Predlog spremembe 14 Stališče Sveta Člen 3 – točka 22 | |
Stališče Sveta |
Predlog spremembe |
(22) "perutnina" pomeni perutnino, kot je opredeljena v točki 1 člena 2 Direktive 90/539/EGS o pogojih zdravstvenega stanja, ki veljajo znotraj Skupnosti za trgovanje s perutnino in valilnimi jajci ter za njihov uvoz1; |
(22) "perutnina" pomeni perutnino, kot je opredeljena v točki 1 člena 2 Direktive 90/539/EGS o pogojih zdravstvenega stanja, ki veljajo znotraj Skupnosti za trgovanje s perutnino in valilnimi jajci, razen perutnine vrste prepelica, ter za njihov uvoz1; |
Obrazložitev | |
Direktiva uvršča prepelice (0,25 kg) v kategorijo perutnine in tako enači njihovo rejo z rejo piščancev (2 kg) ali puranov (10 kg), čeprav v resnici bistveno manj vplivajo na okolje. Zato je nujno upoštevati posebne značilnosti reje prepelic v primerjavi z drugimi vrstami perutninske reje. Uporaba direktive za rejo prepelic ni sorazmerna in je ni mogoče upravičiti z okoljskimi razlogi. Če te razlike ne bodo upoštevane, obstaja nevarnost, da bo reja prepelic v Evropi izginila in bo izgubljenih na stotine delovnih mest. | |
Predlog spremembe 15 Stališče Sveta Člen 3 – točka 26 | |
Stališče Sveta |
Predlog spremembe |
(26) "obratovalne ure" pomeni čas, izražen v urah, v katerem kurilna naprava delno ali v celoti obratuje in izpušča v zrak emisije, razen obdobja zagona in ustavitve; |
(26) "obratovalne ure" pomeni čas, izražen v urah, v katerem kurilna naprava delno ali v celoti obratuje in izpušča v zrak emisije, vključno z obdobjem zagona in ustavitve; |
Obrazložitev | |
Predlog spremembe k novi opredelitvi, ki jo je uvedel Svet. | |
Med zagonom in ustavljanjem nastane precejšnja količina emisij. | |
Predlog spremembe 16 Stališče Sveta Člen 3 – točka 46 a (novo) | |
Stališče Sveta |
Predlog spremembe |
|
(46a) "splošni zavezujoči predpisi" pomenijo mejne vrednosti emisij ali druge pogoje, opredeljene v okoljski zakonodaji vsaj na ravni sektorja, ki so določeni z namenom, da se neposredno uporabljajo za določanje pogojev v dovoljenju. |
Obrazložitev | |
Potrebna je jasna opredelitev splošnih zavezujočih predpisov. Ponovna uvedba predloga spremembe 17 iz prve obravnave. | |
Predlog spremembe 17 Stališče Sveta Člen 8 – odstavek 2 – pododstavek 2 | |
Stališče Sveta |
Predlog spremembe |
Kadar kršitev pogojev iz dovoljenja povzroča neposredno nevarnost za zdravje ljudi ali grozi, da povzroči neposreden znatni škodljivi vpliv na okolje, in dokler skladnost ni ponovno vzpostavljena v skladu s točkama (b) in (c) prvega pododstavka, se dejavnost obrata, kurilne naprave, sežigalnice odpadkov, naprave za sosežig odpadkov ali njihovega zadevnega dela prekine. |
Kadar kršitev pogojev iz dovoljenja povzroča precejšnjo nevarnost za zdravje ljudi ali okolje in dokler skladnost ni ponovno vzpostavljena v skladu s točkama (b) in (c) prvega pododstavka, se dejavnost obrata, kurilne naprave, sežigalnice odpadkov, naprave za sosežig odpadkov ali njihovega zadevnega dela prekine. |
Obrazložitev | |
Ponovna uvedba dela predloga spremembe 21 iz prve obravnave. | |
Predlog spremembe 18 Stališče Sveta Člen 9 – odstavek 1 | |
Stališče Sveta |
Predlog spremembe |
1. Kadar so emisije toplogrednih plinov iz obrata določene v Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES v zvezi s katero koli dejavnostjo, ki se izvaja v tem obratu, dovoljenje ne vključuje mejne vrednosti emisij za neposredne emisije tega plina, če to ni potrebno za zagotovitev, da se ne povzroči znatno lokalno onesnaženje. |
1. Kadar so emisije toplogrednih plinov iz obrata določene v Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES v zvezi s katero koli dejavnostjo, ki se izvaja v tem obratu, se države članice lahko odločijo, da ne bodo uvedle mejne vrednosti emisij za neposredne emisije tega plina, če to ni potrebno za zagotovitev, da se ne povzroči znatno lokalno onesnaženje. |
Obrazložitev | |
Namen predloga spremembe na podlagi člena 66(2)(d) Poslovnika je (1.) zagotoviti pravno jasnost, saj zakonodaja Unije v skladu s členom 193 Pogodbe o delovanju Evropske unije državam članicam ne preprečuje uporabe strožjih nacionalnih zahtev glede toplogrednih plinov, in (2.) tistim državam članicam, ki se odločijo za uporabo takšnih zahtev, omogočiti, da to storijo v okviru integriranega dovoljenja, izdanega v skladu s to direktivo. Od prve obravnave v Evropskem parlamentu so Združeno kraljestvo, Nizozemska in Komisija podali različne pravne razlage določbe iz člena 9.1. | |
Predlog spremembe 19 Stališče Sveta Člen 13 – odstavek 3 – pododstavek 3 | |
Stališče Sveta |
Predlog spremembe |
Ob upoštevanju mnenja foruma se navodila iz točk (c) in (d) drugega pododstavka sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 75(2). |
Ob upoštevanju mnenja foruma se navodila iz točk (c) in (d) drugega pododstavka dosledno sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 75(2) in so skladna z mnenjem foruma. |
Obrazložitev | |
Zagotoviti je treba, da bo odločanje v regulativnem odboru skladno z mnenjem foruma. | |
Predlog spremembe 20 Stališče Sveta Člen 13 – odstavek 4 | |
Stališče Sveta |
Predlog spremembe |
4. Komisija pridobi mnenje foruma glede predlagane vsebine referenčnih dokumentov BAT in to mnenje upošteva pri postopkih iz odstavka 5. |
4. Komisija pridobi mnenje foruma glede predlagane vsebine referenčnih dokumentov BAT in ga javno objavi ter upošteva pri postopkih iz odstavka 5. |
Predlog spremembe 21 Stališče Sveta Člen 13 – odstavek 5 | |
Stališče Sveta |
Predlog spremembe |
5. Odločitve glede zaključkov o BAT se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 75(2). |
5. Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 76 sprejme odločitve glede zaključkov o BAT. |
Obrazložitev | |
Del kompromisnega svežnja. | |
Predlog spremembe 22 Stališče Sveta Člen 13 – odstavek 5 a (novo) | |
Stališče Sveta |
Predlog spremembe |
|
5a. Komisija po sprejetju odločitve glede zaključkov o BAT iz odstavka 5 oceni, ali je potreben ukrep Unije v obliki določitve minimalnih zahtev za vso Unijo glede mejnih vrednostih emisij ter pravil o spremljanju in skladnosti za dejavnosti v okviru ustreznih zaključkov o BAT, in sicer na podlagi naslednjih meril: |
|
(a) učinek teh dejavnosti na okolje kot celoto in |
|
(b) stanje uporabe najboljših razpoložljivih tehnologij pri teh dejavnostih. |
|
Za velike kurilne naprave se minimalne zahteve za vso Unijo opredelijo na podlagi Poglavja III te direktive in njene Priloge V. |
|
Komisija po pridobitvi mnenja foruma iz odstavka 3 in najkasneje v 18 mesecih po sprejetju odločitve glede zaključkov o BAT Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o ugotovitvah pri oceni. |
Obrazložitev | |
Del kompromisnega svežnja. | |
Predlog spremembe 23 Stališče Sveta Člen 13 – odstavek 5 b (novo) | |
Stališče Sveta |
Predlog spremembe |
|
5b. Če je v poročilu iz odstavka 5a ugotovljeno, da so potrebne minimalne zahteve za vso Unijo glede mejnih vrednostih emisij ali pravila o spremljanju in ugotavljanju skladnosti, Komisija oceni možnosti za določitev takih zahtev ter v 18 mesecih po predložitvi poročila iz odstavka 5a zanje po potrebi predloži zakonodajni predlog. |
Obrazložitev | |
Del kompromisnega svežnja. | |
Predlog spremembe 24 Stališče Sveta Člen 13 – odstavek 6 | |
Stališče Sveta |
Predlog spremembe |
6. Po sprejetju odločitve skladno z odstavkom 5 Komisija brez odlašanja omogoči dostop javnosti do referenčnega dokumenta BAT. |
6. Po sprejetju odločitve skladno z odstavkom 5 Komisija brez odlašanja omogoči dostop javnosti do referenčnega dokumenta BAT ter zagotovi, da so zaključki o BAT v referenčnem dokumentu BAT na voljo v uradnih jezikih držav članic. Komisija na zahtevo države članice da na voljo celoten referenčni dokument BAT v zahtevanem jeziku. Posodabljanje referenčnih dokumentov BAT se zaključi najkasneje v osmih letih po objavi predhodne različice. |
Obrazložitev | |
Del kompromisnega svežnja. | |
Predlog spremembe 25 Stališče Sveta Člen 14 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka (c) – podtočka (i) | |
Stališče Sveta |
Predlog spremembe |
(i) metodologijo merjenja, pogostnost, postopek vrednotenja in |
(i) metodologijo merjenja, pogostnost, postopek vrednotenja ali enakovredne metode in |
Obrazložitev | |
V členu 14(1) je navedeno, da bi moralo dovoljenje vsebovati vse potrebne meritve. To je nato pojasnjeno v odstavku 1(c)(i). Zaradi večje jasnosti je treba dodati, da se lahko še naprej uporabljajo tudi druge uveljavljene metode, ki dosegajo zahtevane visoke okoljske standarde. S predlagano spremembo bi bile lahko dovoljene tudi alternativne metode, s čimer bi se lahko še naprej uporabljal nemški sistem (brez meritev na živinorejskih gospodarstvih, namesto tega uporaba ustaljene metode za štetje živali). | |
Predlog spremembe 26 Stališče Sveta Člen 14 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka (d) | |
Stališče Sveta |
Predlog spremembe |
(d) obveznost, da se pristojnemu organu redno in vsaj enkrat letno zagotavljajo: |
(d) obveznost, da se pristojnemu organu redno in vsaj enkrat letno zagotavljajo: |
(i) informacije na podlagi rezultatov spremljanja emisij iz točke (c) in drugi podatki, ki pristojnemu organu omogočijo preverjanje skladnosti s pogoji z dovoljenja, in |
(i) informacije na podlagi rezultatov spremljanja emisij iz točke (c) in drugi zahtevani podatki, ki pristojnemu organu omogočijo preverjanje skladnosti s pogoji iz dovoljenja, in |
(ii) pri uporabi točke (b) člena 15(3) povzetek rezultatov spremljanja emisij, ki omogoča primerjavo z ravnmi emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami; |
(ii) pri uporabi točke (b) člena 15(3) povzetek rezultatov spremljanja emisij, ki omogoča primerjavo z ravnmi emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami; |
|
Pristojni organ lahko zahteva informacije iz točke (i) le vsakih 24 mesecev pod pogojem, da med opravljanjem inšpekcijskega pregleda ni bila ugotovljena nobena resna kršitev pogojev v dovoljenju. |
Obrazložitev | |
Ta predlog spremembe je iskanje kompromisa v zvezi s ponavljajočo se obveznostjo poročanja upravljavcev pristojnemu organu. V predlogu spremembe je upoštevan predlog spremembe 20 iz stališča Parlamenta v prvi obravnavi (poročanje najmanj vsako drugo leto – ob upoštevanju rezultatov inšpekcijskega pregleda) in pojasnjeno, da bi morali pogoji v dovoljenju predpisovati le predložitev podatkov, ki jih pristojni organi dejansko potrebujejo za ugotavljanje skladnosti. | |
Predlog spremembe 27 Stališče Sveta Člen 14 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka (f) | |
Stališče Sveta |
Predlog spremembe |
(f) ukrepe, ki se nanašajo na pogoje, ki niso običajni pogoji obratovanja, kot so zagon, puščanje, okvare v delovanju, trenutne zaustavitve in dokončno prenehanje obratovanja; |
(f) ukrepe, ki se nanašajo na pogoje, ki niso običajni pogoji obratovanja, kot so zagon in ustavitev, puščanje, okvare v delovanju, trenutne zaustavitve in dokončno prenehanje obratovanja; |
Predlog spremembe 28 Stališče Sveta Člen 14 – odstavek 4 | |
Stališče Sveta |
Predlog spremembe |
4. Brez poseganja v člen 18 lahko pristojni organ določi pogoje v dovoljenju, ki so strožji od pogojev, dosegljivih z uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij, kot so opisane v zaključkih o BAT. |
4. Brez poseganja v člen 18 lahko pristojni organ določi pogoje v dovoljenju, ki so strožji od pogojev, dosegljivih z uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij, kot so opisane v zaključkih o BAT. Države članice lahko določijo pravila, po katerih lahko pristojni organ določi take strožje pogoje. |
Predlog spremembe 29 Stališče Sveta Člen 14 – odstavek 6 | |
Stališče Sveta |
Predlog spremembe |
6. Če dejavnost ali vrsta obratovalnega postopka, ki se izvaja v obratu, ni zajeta v zaključkih o BAT ali če navedeni zaključki ne obravnavajo vseh možnih vplivov dejavnosti ali postopka na okolje, pristojni organ določi pogoje v dovoljenju na podlagi najboljših razpoložljivih tehnologij, ki jih je določil za zadevne dejavnosti ali postopke, ob upoštevanju meril iz Priloge III. |
6. Če dejavnost ali vrsta obratovalnega postopka, ki se izvaja v obratu, ni zajeta v zaključkih o BAT ali če navedeni zaključki ne obravnavajo vseh možnih vplivov dejavnosti ali postopka na okolje, pristojni organ v posvetovanju z upravljavcem določi pogoje v dovoljenju na podlagi najboljših razpoložljivih tehnologij, ki jih je določil za zadevne dejavnosti ali postopke, ob upoštevanju meril iz Priloge III. |
Obrazložitev | |
Upravljavec najbolje pozna svoje postopke, zato mora sodelovati pri določanju pogojev v dovoljenju, ki jih je mogoče doseči z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami. Ponovna uvedba dela predloga spremembe 30 iz prve obravnave. | |
Predlog spremembe 30 Stališče Sveta Člen 15 – odstavek 4 | |
Stališče Sveta |
Predlog spremembe |
4. Z odstopanjem od odstavka 3 lahko pristojni organ v posebnih primerih na podlagi ocene okoljskih in ekonomskih stroškov in koristi ter ob upoštevanju tehničnih značilnosti zadevnega obrata, njegovega geografskega položaja in lokalnih okoljskih pogojev določi mejne vrednosti emisij, ki odstopajo od vrednosti, določenih na podlagi odstavka 3. |
4. Z odstopanjem od odstavka 3 in brez poseganja v člen 18 lahko pristojni organ v omejenem številu posebnih primerov določi manj stroge mejne vrednosti emisij. Tako odstopanje je dopustno le, če se pri oceni izkaže, da: |
|
(a) zaradi geografskega položaja ali lokalnih okoljskih pogojev zadevnega obrata v celotnem obratu ali v njegovem delu ni mogoče uporabljati najboljših razpoložljivih tehnologij, opisanih v referenčnem dokumentu BAT, ali |
|
(b) pri obratih, ki obstajajo v času sprejetja zaključkov o BAT, zaradi tehničnih značilnosti zadevnega obrata v celotnem obratu ali v njegovem delu ni mogoče uporabljati najboljših razpoložljivih tehnologij, opisanih v referenčnem dokumentu BAT, in |
|
(c) bi imel ta obrat z uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij, opisanih v referenčnem dokumentu BAT, nesorazmerno visoke stroške v primerjavi s koristmi za okolje. Ti stroški morajo biti stroški, ki niso bili upoštevani pri izmenjavi informacij o najboljših razpoložljivih tehnologijah iz člena 13. |
Pristojni organ navede razloge za uporabo prvega pododstavka, vključno z rezultatom ocene, in utemelji postavljene pogoje. |
Pristojni organ v prilogi k pogojem v dovoljenju zabeleži razloge za uporabo prvega pododstavka, vključno z rezultatom ocene, in utemelji postavljene pogoje ter te informacije sporoči Komisiji. |
Vendar, kjer je primerno, te mejne vrednosti emisij ne presegajo mejnih vrednosti emisij iz prilog V do VIII. |
Vendar te mejne vrednosti emisij ne presegajo minimalnih zahtev za mejne vrednosti emisij, določene v skladu s členom 13(5b), ali, kjer je primerno, v prilogah k tej direktivi. |
|
Pristojni organi tega odstavka ne uporabljajo, kadar je ogroženo doseganje predpisane kakovosti okolja, v vsakem primeru pa zagotovijo, da nobeno odstopanje ne bi imelo znatnega vpliva na lokalno okolje. |
|
Države članice zagotovijo, da se zadevni javnosti pravočasno omogoči učinkovito sodelovanje v postopku odločanja o odobritvi odstopanja iz tega odstavka. |
Komisija lahko določi navodila za opredelitev meril, ki se upoštevajo za uporabo tega odstavka. |
Komisija lahko s sprejetjem delegiranih aktov v skladu s členom 76 in na podlagi poročil iz člena 72(1), zlasti o uporabi tega odstavka, po potrebi dodatno pojasni merila, ki se upoštevajo za njegovo uporabo. |
Pristojni organi ponovno ocenijo uporabo prvega pododstavka ob vsakem ponovnem preverjanju pogojev v dovoljenju v skladu s členom 21. |
Pristojni organi ponovno ocenijo uporabo prvega pododstavka ob vsakem ponovnem preverjanju pogojev v dovoljenju v skladu s členom 21. |
Obrazložitev | |
Del kompromisnega svežnja. | |
Predlog spremembe 31 Stališče Sveta Člen 15 – odstavek 4 a (novo) | |
Stališče Sveta |
Predlog spremembe |
|
4a. Odstavki 2, 3 in 4 veljajo za raztros živinskega gnojila in gnojevke izven lokacije obrata iz točke 6.6 Priloge I razen za območja, ki spadajo v področje uporabe Direktive Sveta 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov1. |
|
UL L 375, 31.12.1991, str. 1. |
Obrazložitev | |
Ponovna uvedba predloga spremembe 114 iz prve obravnave. | |
Predlog spremembe 32 Stališče Sveta Člen 17 | |
Stališče Sveta |
Predlog spremembe |
Pri sprejemanju splošnih zavezujočih predpisov iz člena 6 države članice zagotovijo celostni pristop in visoko stopnjo varstva okolja, enakovredno tisti, ki jo je mogoče doseči s posameznimi pogoji v dovoljenju. Države članice zagotovijo, da se ti splošni zavezujoči predpisi posodabljajo v skladu z razvojem najboljših razpoložljivih tehnologij. |
Pri sprejemanju splošnih zavezujočih predpisov države članice zagotovijo celostni pristop in visoko stopnjo varstva okolja, enakovredno tisti, ki jo je mogoče doseči s posameznimi pogoji v dovoljenju. |
Obrazložitev | |
Črtanje dodatnega dela, ki ga uvaja Svet. Povezano s predlogom spremembe člena 17(3a)(novo). | |
Predlog spremembe 33 Stališče Sveta Člen 17 – odstavek 1 a (novo) | |
Stališče Sveta |
Predlog spremembe |
|
1a. Splošni zavezujoči predpisi temeljijo na najboljših razpoložljivih tehnologijah in ne predpisujejo uporabe tehnologije ali določenega tehnološkega postopka, da se zagotovi skladnost s členoma 14 in 15. |
Obrazložitev | |
Ponovna uvedba predloga spremembe 34 iz prve obravnave. | |
Predlog spremembe 34 Stališče Sveta Člen 17 – odstavek 1 b (novo) | |
Stališče Sveta |
Predlog spremembe |
|
1b. Države članice zagotovijo, da se splošni zavezujoči predpisi posodabljajo skladno z razvojem na področju najboljših razpoložljivih tehnologij, da se zagotovi skladnost s členom 21. |
Obrazložitev | |
Ponovna uvedba predloga spremembe 35 iz prve obravnave. | |
Predlog spremembe 35 Stališče Sveta Člen 17 – odstavek 1 c (novo) | |
Stališče Sveta |
Predlog spremembe |
|
1c. Splošni zavezujoči predpisi, sprejeti v skladu z odstavki 1 do 1b, se sklicujejo na to direktivo ali pa se sklic nanjo navede ob njihovi uradni objavi.. |
Obrazložitev | |
Ponovna uvedba besedila iz predloga Komisije. | |
Predlog spremembe 36 Stališče Sveta Člen 19 | |
Stališče Sveta |
Predlog spremembe |
Države članice zagotovijo, da pristojni organ sledi razvoju najboljših razpoložljivih tehnologij ali je o njem obveščen ter da je obveščen o objavi novih ali posodobljenih zaključkov o BAT. |
Države članice zagotovijo, da pristojni organ sledi razvoju najboljših razpoložljivih tehnologij ali je o njem obveščen, da je obveščen o objavi novih ali posodobljenih zaključkov o BAT ter da obvešča tudi zadevno javnost. |
Obrazložitev | |
Koristno je, da države članice obveščajo zadevno javnost o razvoju pri zaključkih o BAT. Ponovna uvedba predloga spremembe 36 iz prve obravnave. | |
Predlog spremembe 37 Stališče Sveta Člen 21 – odstavek 3 – pododstavek 1 – uvodni del | |
Stališče Sveta |
Predlog spremembe |
3. V petih letih po objavi odločitev glede zaključkov o BAT v skladu s členom 13(5), v zvezi z osrednjo dejavnostjo obrata pristojni organ zagotovi, da: |
3. V štirih letih po objavi odločitev glede zaključkov o BAT v skladu s členom 13(5) pristojni organ zagotovi, da: |
(Ponovna uvedba dela predloga spremembe 37 iz prve obravnave.) | |
Obrazložitev | |
Referenčni dokumenti BAT so rezultat dolgega postopka; ko je sprejeta odločitev glede zaključkov o BAT, jo je treba hitreje uvesti v prakso, da bi zagotovili ohranjanje zagona za okoljske inovacije. Zato so predlagana štiri leta po objavi dober kompromis med predlogoma Komisije in Sveta. Zaradi besedila Sveta utegnejo države članice preusmeriti izvajanje, saj lahko pristojni organi različno razlagajo, kaj je "osrednja dejavnost", kar lahko privede do različne obravnave industrije in neenakih konkurenčnih pogojev. | |
Predlog spremembe 38 Stališče Sveta Člen 22 – odstavek 2 – pododstavek 1 | |
Stališče Sveta |
Predlog spremembe |
2. Če dejavnost vključuje uporabo, proizvodnjo ali izpust zadevnih nevarnih snovi ter ob upoštevanju možnosti onesnaženja tal in podtalnice na območju obrata, upravljavec pripravi izhodiščno poročilo in ga predloži pristojnemu organu, preden začne z obratovanjem obrata ali preden je dovoljenje za obrat posodobljeno prvič po …. |
2. Če dejavnost vključuje uporabo, proizvodnjo ali izpust pomembnih količin zadevnih nevarnih snovi ter ob upoštevanju možnosti onesnaženja tal in podtalnice na območju obrata, upravljavec pripravi izhodiščno poročilo in ga predloži pristojnemu organu, preden začne z obratovanjem obrata ali preden je dovoljenje za obrat posodobljeno prvič po …. |
|
Država članica ne pripravi izhodiščnega poročila, če se določbe o varstvu voda in tal na nacionalni ravni že izvajajo. |
Predlog spremembe 39 Stališče Sveta Člen 22 – odstavek 3 – pododstavek 1 | |
Stališče Sveta |
Predlog spremembe |
3. Ob dokončnem prenehanju dejavnosti upravljavec oceni stanje onesnaženja tal in podtalnice z zadevnimi nevarnimi snovmi, ki so se uporabljale ali nastajale v obratu ali jih je ta izpuščal. Če je obrat v primerjavi s stanjem, določenim v izhodiščnem poročilu iz odstavka 2, povzročil znatno onesnaženje tal ali podtalnice z zadevnimi nevarnimi snovmi, upravljavec sprejme potrebne ukrepe za reševanje problema tega onesnaženja, da bi se lokacija povrnila v navedeno stanje. V ta namen se lahko upošteva tehnična izvedljivost takšnih ukrepov. |
3. Ob dokončnem prenehanju dejavnosti upravljavec oceni stanje onesnaženja tal in podtalnice z zadevnimi nevarnimi snovmi, ki so se uporabljale ali nastajale v obratu ali jih je ta izpuščal. Če je obrat v primerjavi s stanjem, določenim v izhodiščnem poročilu iz odstavka 2, povzročil onesnaženje tal ali podtalnice z zadevnimi nevarnimi snovmi, upravljavec sprejme potrebne ukrepe za reševanje problema tega onesnaženja, da bi se lokacija povrnila v navedeno stanje. V ta namen se lahko upošteva tehnična izvedljivost takšnih ukrepov. |
Obrazložitev | |
Predlog spremembe k besedilu, ki ga je uvedel Svet. | |
Predlog spremembe 40 Stališče Sveta Člen 22 – odstavek 3 – pododstavek 1 a (novo) | |
Stališče Sveta |
Predlog spremembe |
|
Če se določbe o varstvu voda in tal na nacionalni ravni že izvajajo, države članice od upravljavca ne zahtevajo, naj oceni stanje onesnaženja tal in podtalnice z zadevnimi nevarnimi snovmi, ki so se uporabljale ali nastajale v obratu ali jih je ta izpuščal. |
Obrazložitev | |
The additional bureaucratic administrative and monitoring responsibilities involved in writing a report on soil condition would result in a great deal of administrative work and very high costs for both farmers and national authorities. This bears no relation to the intended added value for environmental protection or to the aim of reducing the amount red tape contained in the entire IPPC Directive. It is foreseen that the report on soil condition should ensure the protection of water and soil. However, the requirements for the protection of water are regulated at European level, whereas soil protection is regulated at national level on the basis of the subsidiarity principle. Double regulation should be avoided in this case. | |
Predlog spremembe 41 Stališče Sveta Člen 22 – odstavek 4 a (novo) | |
Stališče Sveta |
Predlog spremembe |
|
4a. Ta člen se razlaga v skladu z načeli, določenimi v členu 191(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije. Poleg tega države članice zagotovijo, da je najširša javnost ustrezno obveščena, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za izvajanje teh določb. |
Predlog spremembe 42 Stališče Sveta Člen 23 – odstavek 4 | |
Stališče Sveta |
Predlog spremembe |
4. Pristojni organ na podlagi inšpekcijskih načrtov redno pripravlja programe za redne okoljske inšpekcijske preglede, ki vključujejo pogostost obiskov na kraju samem za različne vrste obratov. |
4. Pristojni organ na podlagi inšpekcijskih načrtov redno pripravlja inšpekcijske programe, v katerih določi pogostost obiskov na kraju samem za različne vrste obratov. |
|
Države članice za opravljanje teh inšpekcijskih pregledov zagotovijo zadostno število ustrezno usposobljenih oseb. |
|
Navedeni programi za vsak obrat vključujejo vsaj en naključen obisk na kraju samem vsakih 18 mesecev. Pogostost pregledov se poveča na vsaj vsakih šest mesecev, če se pri inšpekcijskem pregledu ugotovi neskladnost s pogoji v dovoljenju. |
Časovni razmik med dvema obiskoma na kraju samem temelji na sistematičnem ocenjevanju okoljskih tveganj dovoljenju zadevnih obratov in ne sme presegati enega leta za najnevarnejše obrate in treh let za najmanj nevarne obrate. |
Če navedeni programi temeljijo na sistematičnem ocenjevanju okoljskih tveganj zadevnih obratov, se pogostost obiskov na kraju samem lahko zmanjša na vsaj enega vsakih 24 mesecev. |
Sistematično ocenjevanje okoljskih tveganj temelji vsaj na naslednjih merilih: |
Sistematično ocenjevanje okoljskih tveganj temelji na objektivnih merilih, kot so: |
(a) možni in dejanski učinki zadevnih obratov na zdravje ljudi in okolje ob upoštevanju ravni in vrst emisij, občutljivosti lokalnega okolja in tveganja nesreč; |
|
(b) evidenca uspešnosti spoštovanja pogojev iz dovoljenja; |
(a) evidenca uspešnosti upravljavca glede spoštovanja pogojev iz dovoljenja; |
|
(b) učinki obrata na okolje in zdravje ljudi ali |
(c) sodelovanje v Sistemu Unije za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS). |
(c) sodelovanje upravljavca v Sistemu Unije za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) v skladu z Uredbo (ES) št. 1221/20091, ISO 14 001, ali izvajanje enakovrednih sistemov za ravnanje z okoljem. |
|
Komisija lahko z delegiranimi akti v skladu s členom 76 sprejme dodatna merila za ocenjevanje okoljskih tveganj. |
|
1 Uredba (ES) št. 1221/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o prostovoljnem sodelovanju organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) (UL L 342, 22.12.2009, str. 1). |
Obrazložitev | |
Ponovna uvedba predloga spremembe 44 iz prve obravnave (Evropski parlament, prva obravnava, člen 25(4)). | |
Predlog spremembe 43 Stališče Sveta Člen 23 – odstavek 6 – pododstavek 2 | |
Stališče Sveta |
Predlog spremembe |
Osnutek poročila se pošlje zadevnemu upravljavcu in v treh mesecih po obisku na kraju samem se v skladu z določbami Direktive 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju omogoči javni dostop do končnega poročila. |
O poročilu se obvesti zadevnega upravljavca v dveh mesecih. Pristojni organ v štirih mesecih po obisku na kraju samem omogoči javni dostop do poročila na spletu. |
Obrazložitev | |
Ponovna uvedba dela predloga spremembe 46 iz prve obravnave. | |
Predlog spremembe 44 Stališče Sveta Člen 24 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka (c a) (novo) | |
Stališče Sveta |
Predlog spremembe |
|
(ca) posodobitev dovoljenja ali pogojev v njem za obrat, za katerega se odobri odstopanje v skladu s členom 15(4). |
Obrazložitev | |
Del kompromisnega svežnja. | |
Predlog spremembe 45 Stališče Sveta Člen 24 – odstavek 2 – uvodni del | |
Stališče Sveta |
Predlog spremembe |
2. Ko je odločitev o izdaji, ponovnemu preverjanju ali posodobitvi dovoljenja sprejeta, pristojni organ da javnosti na razpolago – tudi prek spleta, če gre za točki (a) in (b) –, naslednje podatke: |
2. Ko je odločitev o izdaji, ponovnemu preverjanju ali posodobitvi dovoljenja sprejeta, pristojni organ da javnosti na razpolago – tudi prek spleta, če gre za točke (a) do (f) in odstavek 3 –, naslednje podatke: |
Obrazložitev | |
Ponovno uveden del predloga spremembe 54 iz prve obravnave. | |
Če naj bodo informacije javne, morajo biti dostopne na internetu. | |
Predlog spremembe 46 Stališče Sveta Člen 24 – odstavek 2 – točka (e) | |
Stališče Sveta |
Predlog spremembe |
(e) kako so bili določeni pogoji v dovoljenju, tudi mejne vrednosti emisij, glede na najboljše razpoložljive tehnologije in z njimi povezane ravni emisij; |
(e) kako so bili določeni pogoji v dovoljenju iz člena 14 glede na najboljše razpoložljive tehnologije in z njimi povezane vrednosti emisij, kot so opisane v referenčnih dokumentih BAT; |
Obrazložitev | |
Ponovna uvedba predloga spremembe 51 iz prve obravnave. | |
Predlog spremembe 47 Stališče Sveta Člen 24 – odstavek 2 – točka (f) | |
Stališče Sveta |
Predlog spremembe |
(f) če se uporabi člen 15(4), razloge za njegovo uporabo, kot je določeno v drugem pododstavku člena 15(4). |
(f) če se odobri odstopanje v skladu s členom 15(4), posebne razloge za to odstopanje na podlagi meril iz navedenega odstavka, in določene pogoje; |
Obrazložitev | |
Del kompromisnega svežnja. | |
Predlog spremembe 48 Stališče Sveta Člen 24 – odstavek 2 – točka (f a) (novo) | |
Stališče Sveta |
Predlog spremembe |
|
(fa) rezultat ponovnega preverjanja pogojev v dovoljenju iz člena 21. |
Obrazložitev | |
Ponovna uvedba predloga spremembe 53 iz prve obravnave. | |
Predlog spremembe 49 Stališče Sveta Člen 28 – pododstavek 2 – točka (i) | |
Stališče Sveta |
Predlog spremembe |
(i) plinske turbine, ki se uporabljajo na naftnih ploščadih; |
(i) plinske turbine in plinski motorji, ki se uporabljajo na naftnih ploščadih; |
Obrazložitev | |
Plinske turbine in plinski motorji sta konkurenčni si tehnologiji na delu trga za naftne ploščadi. Da bi dosegli enake konkurenčne pogoje za ti tehnologiji, je treba s področja uporabe te direktive črtati tudi plinske motorje, ki se uporabljajo na naftnih ploščadih. | |
Predlog spremembe 50 Stališče Sveta Člen 30 – odstavek 2 – pododstavek 2 | |
Stališče Sveta |
Predlog spremembe |
Vsa dovoljenja za obrate, ki vsebujejo kurilne naprave, ki jim je odobrena izjema iz člena 4(4) Direktive 2001/80/ES in obratujejo po 1. januarju 2016, vključujejo pogoje, ki zagotavljajo, da emisije v zrak iz teh naprav ne presegajo mejnih vrednosti emisij iz dela 2 Priloge V. |
Vsa dovoljenja za obrate, ki vsebujejo kurilne naprave, ki jim je odobrena izjema iz člena 4(4) Direktive 2001/80/ES in obratujejo po 1. januarju 2016, vključujejo pogoje, ki zagotavljajo, da emisije v zrak iz teh naprav ne presegajo mejnih vrednosti emisij iz dela 1 Priloge V. |
Obrazložitev | |
Ker gre za obstoječe obrate, so uporabljene mejne vrednosti za obstoječe obrate (priloga V, del 1), ne za nove obrate (priloga V, del 2). | |
Predlog spremembe 51 Stališče Sveta Člen 30 – odstavek 9 | |
Stališče Sveta |
Predlog spremembe |
9. Komisija za spodaj naštete kurilne naprave na podlagi najboljših razpoložljivih tehnologij ponovno preuči potrebo po vzpostavitvi mejnih vrednosti emisij za vso Unijo in potrebo po spremembi mejnih vrednosti emisij iz Priloge V: |
črtano |
(a) kurilne naprave iz odstavka 8; |
|
(b) kurilne naprave, ki obratujejo v sklopu rafinerij, v katerih se samostojno ali z drugimi gorivi za lastne potrebe kot gorivo uporabljajo ostanki destilacij in pretvorb surove nafte, ob upoštevanju energetskih sistemov rafinerij; |
|
(c) kurilne naprave, ki kot gorivo uporabljajo pline, ki niso zemeljski plin; |
|
(d) kurilne naprave v kemičnih obratih, ki kot nekomercialno gorivo za lastne potrebe uporabljajo tekoče ostanke proizvodnje. |
|
Komisija rezultate te preučitve do 31. decembra 2013 sporoči Evropskemu parlamentu in Svetu ter jim po potrebi priloži zakonodajni predlog: |
|
Obrazložitev | |
Črta se preučitev, ki jo je uvedel Svet. Izključitev rafinerij ali kemične industrije iz področja uporabe mejnih vrednosti emisij iz poglavja III ni primerna. | |
Predlog spremembe 52 Stališče Sveta Člen 31 | |
Stališče Sveta |
Predlog spremembe |
Za kurilne naprave na domače trdno gorivo, ki zaradi lastnosti tega goriva ne morejo izpolnjevati zahtev glede doseganja mejnih vrednosti emisij za žveplov dioksid iz člena 30(2) in (3), lahko države članice namesto tega uporabijo najnižje stopnje razžveplanja iz dela 5 Priloge V skladno z pravili iz dela 6 navedene priloge. |
Za kurilne naprave na domače trdno gorivo, ki zaradi lastnosti tega goriva ne morejo izpolnjevati zahtev glede doseganja mejnih vrednosti emisij za žveplov dioksid iz člena 30(2) in (3), lahko države članice namesto tega najpozneje do 31. decembra 2017 uporabijo najnižje stopnje razžveplanja iz dela 5 Priloge V skladno s pravili iz dela 6 navedene priloge in ko pristojni organ odobri tehnično poročilo iz člena 72(4)(a). |
|
Komisija do 31. decembra 2013 oceni, ali se lahko odobri podaljšanje najnižjih stopenj razžveplanja iz dela 5 Priloge V, zlasti ob upoštevanju najboljših razpoložljivih tehnologij in koristi, ki izhajajo iz zmanjšanja emisij SO2. |
Obrazložitev | |
Predlog spremembe k novim odstopanjem, ki jih je predlagal Svet. | |
Države članice, ki imajo naprave, za katere velja posebna stopnja razžveplanja, morajo tehnično utemeljiti neizvedljivost spoštovanja običajnih mejnih vrednosti emisij. | |
Predlog spremembe 53 Stališče Sveta Člen 32 | |
Stališče Sveta |
Predlog spremembe |
|
|
|
|
1. Države članice lahko v obdobju od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2020 izdelajo in izvajajo prehodni nacionalni načrt, v katerega bodo zajete kurilne naprave, ki so pridobile prvo dovoljenje pred 27. novembrom 2002 ali katerih upravljavci so predložili popolno vlogo za dovoljenje pred tem datumom, pod pogojem, da je naprava začela delovati pred 27. novembrom 2003. Za vsako od kurilnih naprav iz načrta bodo v njem zajete emisije enega ali več naslednjih onesnaževal: dušikovi oksidi, žveplov dioksid n prah. Za plinske turbine so v načrtu zajete samo emisije dušikovih oksidov. |
1. Države članice lahko v obdobju od 1. januarja 2016 do 30. junija 2019 izdelajo in izvajajo prehodni nacionalni načrt, v katerega bodo zajete kurilne naprave, ki so pridobile prvo dovoljenje pred 27. novembrom 2002 ali katerih upravljavci so predložili popolno vlogo za dovoljenje pred tem datumom, pod pogojem, da je naprava začela delovati pred 27. novembrom 2003. Za vsako od kurilnih naprav iz načrta bodo v njem zajete emisije enega ali več naslednjih onesnaževal: dušikovi oksidi, žveplov dioksid n prah. Za plinske turbine so v načrtu zajete samo emisije dušikovih oksidov. |
Prehodni nacionalni načrt ne zajema naslednjih kurilnih naprav: |
Prehodni nacionalni načrt ne zajema naslednjih kurilnih naprav: |
(a) tistih, za katere se uporablja člen 33(1); |
(a) tistih, za katere se uporablja člen 33(1); |
(b) tistih, ki obratujejo v sklopu rafinerij in ki kot edino gorivo ali skupaj z drugimi gorivi za lastne potrebe uporabljajo nizko kalorične pline iz uplinjanja ali ostanke destilacij in pretvorb surove nafte; |
(b) tistih, ki obratujejo v sklopu rafinerij in ki kot edino gorivo ali skupaj z drugimi gorivi za lastne potrebe uporabljajo nizko kalorične pline iz uplinjanja ali ostanke destilacij in pretvorb surove nafte; |
(c) tistih, za katere se uporablja člen 35. |
(c) tistih, za katere se uporablja člen 35. |
|
(d) tistih, za katere je bila odobrena izjema iz člena 4(4) Direktive 2001/80/ES. |
2. Kurilnim napravam, zajetim v načrtu, ni treba upoštevati mejnih vrednosti emisij iz člena 30(2) za onesnaževala, za katere velja načrt, niti jim ni treba upoštevati stopenj razžveplanja iz člena 31, če je to ustrezno. |
2. Kurilnim napravam, zajetim v načrtu, ni treba upoštevati mejnih vrednosti emisij iz člena 30(2) za onesnaževala, za katere velja načrt, niti jim ni treba upoštevati stopenj razžveplanja iz člena 31, če je to ustrezno. |
Mejne vrednosti emisij za žveplov dioksid, dušikove okside in prah, ki so določene v dovoljenju za kurilno napravo, veljavnem 31. decembra 2015, in so zlasti skladne z zahtevami iz direktiv 2001/80/ES in 2008/1/ES, se vsaj ohranijo. |
Mejne vrednosti emisij za žveplov dioksid, dušikove okside in prah, ki so določene v dovoljenju za kurilno napravo, veljavnem 31. decembra 2015, in so zlasti skladne z zahtevami iz direktiv 2001/80/ES in 2008/1/ES, se vsaj ohranijo. |
Kurilne naprave s skupno nazivno vhodno toplotno močjo več kot 500 MW, ki uporabljajo trdna goriva in ki jim je bilo prvo dovoljenje izdano po 1. juliju 1987, morajo izpolnjevati zahteve glede doseganja mejnih vrednosti emisij za dušikovih oksidov iz dela 1 Priloge V. |
Kurilne naprave s skupno nazivno vhodno toplotno močjo več kot 500 MW, ki uporabljajo trdna goriva in ki jim je bilo prvo dovoljenje izdano po 1. juliju 1987, morajo izpolnjevati zahteve glede doseganja mejnih vrednosti emisij za dušikovih oksidov iz dela 1 Priloge V. |
3. V prehodnem nacionalnem načrtu je za vsako od onesnaževal, ki so v njem zajeta, na podlagi skupne nazivne vhodne toplotne moči vsake naprave na dan 31. decembra 2010, njenih dejanskih letnih obratovalnih ur in uporabe goriva, izražene kot povprečje v obdobju zadnjih deset let obratovanja do vključno leta 2010 določena zgornja meja, ki pomeni najvišjo vrednost skupnih letnih emisij za vse naprave, ki so zajete v načrtu. |
3. V prehodnem nacionalnem načrtu je za vsako od onesnaževal, ki so v njem zajeta, na podlagi skupne nazivne vhodne toplotne moči vsake naprave na dan 31. decembra 2010, njenih dejanskih letnih obratovalnih ur in uporabe goriva, izražene kot povprečje v obdobju zadnjih deset let obratovanja do vključno leta 2010 določena zgornja meja, ki pomeni najvišjo vrednost skupnih letnih emisij za vse naprave, ki so zajete v načrtu. |
Zgornja meja za leto 2016 se izračuna na podlagi zadevnih mejnih vrednosti emisij iz prilog III do VII Direktive 2001/80/ES ali, če je to ustrezno, na podlagi stopenj razžveplanja iz Priloge III Direktive 2001/80/ES. Za plinske turbine se uporabijo mejne vrednosti emisij za dušikove okside, ki so za te naprave določene v delu B Priloge VI Direktive 2001/80/ES. Zgornja meja za leti 2019 in 2020 se izračuna na podlagi ustreznih mejnih vrednosti emisij iz dela 1 Priloge V k tej direktivi ali ustreznih stopenj razžveplanja iz dela 5 Priloge V k tej direktivi, če je to ustrezno. Pri določitvi zgornjih meja za leti 2017 in 2018 mora biti zagotovljeno linearno zmanjšanje zgornjih meja med leti 2016 in 2019. |
Zgornja meja za leto 2016 se izračuna na podlagi zadevnih mejnih vrednosti emisij iz prilog III do VII Direktive 2001/80/ES ali, če je to ustrezno, na podlagi stopenj razžveplanja iz Priloge III Direktive 2001/80/ES. Za plinske turbine se uporabijo mejne vrednosti emisij za dušikove okside, ki so za te naprave določene v delu B Priloge VI Direktive 2001/80/ES. Zgornja meja za leto 2019 se izračuna na podlagi ustreznih mejnih vrednosti emisij iz dela 1 Priloge V k tej direktivi ali ustreznih stopenj razžveplanja iz dela 5 Priloge V k tej direktivi, če je to ustrezno. Pri določitvi zgornjih meja za leti 2017 in 2018 mora biti zagotovljeno linearno zmanjšanje zgornjih meja med leti 2016 in 2019. |
Kadar je naprava, zajeta v predhodnem nacionalnem načrtu, zaprta ali ne spada več v področje uporabe poglavja III, to ne sme voditi v povečanje skupnih letnih emisij iz preostalih naprav, zajetih v tem načrtu. |
Kadar je naprava, zajeta v predhodnem nacionalnem načrtu, zaprta ali ne spada več v področje uporabe poglavja III, to ne sme voditi v povečanje skupnih letnih emisij iz preostalih naprav, zajetih v tem načrtu. |
4. Prehodni nacionalni načrt vključuje tudi določbe o spremljanju in poročanju, ki upoštevajo izvedbena pravila, določena v skladu s točko (b) člena 41 , ter ukrepe, predvidene za vsako napravo, da se zagotovi pravočasna uskladitev z mejnimi vrednostmi emisij, ki bodo začele veljati 1. januarja 2021. |
4. Prehodni nacionalni načrt vključuje tudi določbe o spremljanju in poročanju, ki upoštevajo izvedbena pravila, določena v skladu s točko (b) člena 41 , ter ukrepe, predvidene za vsako napravo, da se zagotovi pravočasna uskladitev z mejnimi vrednostmi emisij, ki bodo začele veljati 1. julija 2019. |
5. Države članice Komisiji najpozneje 1. januarja 2013 pošljejo svoje prehodne nacionalne načrte. |
5. Države članice Komisiji najpozneje 1. januarja 2013 pošljejo svoje prehodne nacionalne načrte. |
Komisija oceni načrt in kadar v roku dvanajstih mesecev po njegovem prejetju ne podala nobenega ugovora, zadevna država članica šteje, da je njen načrt sprejet. |
Komisija oceni načrt za doseganje ciljev za kakovost zraka ter morebitno diskriminacijo na notranjem trgu z električno energijo in kadar v roku dvanajstih mesecev po njegovem prejetju ne poda nobenega ugovora, zadevna država članica šteje, da je njen načrt sprejet. |
Če Komisija meni, da načrt ni v skladu z izvedbenimi pravili, določenimi v skladu s točko (b) člena 41, zadevne države članice obvesti, da njihov načrt ni sprejemljiv. V zvezi z oceno nove različice načrta, ki ga država članica posreduje Komisiji, je obdobje iz prejšnjega pododstavka določeno na šest mesecev. |
Če Komisija meni, da načrt ni v skladu z izvedbenimi pravili, določenimi v skladu s točko (b) člena 41, zadevne države članice obvesti, da njihov načrt ni sprejemljiv. V zvezi z oceno nove različice načrta, ki ga država članica posreduje Komisiji, je obdobje iz prejšnjega pododstavka določeno na šest mesecev. |
6. Države članice obvestijo Komisijo o vseh naknadnih spremembah načrta. |
6. Države članice obvestijo Komisijo o vseh naknadnih spremembah načrta. |
Obrazložitev | |
Del kompromisnega svežnja. | |
Predlog spremembe 54 Stališče Sveta Člen 33 | |
Stališče Sveta |
Predlog spremembe |
1. V obdobju od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2023 se lahko kurilnim napravam odobri izvzetje od obveznosti upoštevanja mejnih vrednosti emisij iz člena 30(2) in stopenj razžveplanja iz člena 31, če je to primerno, ter se jih lahko vključi v prehodni nacionalni program iz člena 32, v kolikor so izpolnjeni naslednji pogoji: |
1. V obdobju od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2020 se lahko kurilnim napravam odobri izvzetje od obveznosti upoštevanja mejnih vrednosti emisij iz člena 30(2) in stopenj razžveplanja iz člena 31, če je to primerno, ter se jih lahko vključi v prehodni nacionalni program iz člena 32, v kolikor so izpolnjeni naslednji pogoji: |
(a) upravljavec kurilne naprave se s pisno izjavo, ki jo najpozneje 1. januarja 2014 predloži pristojnemu organi, zaveže, da bo kurilno napravo uporabljal največ 20 000 obratovalnih ur v obdobju od 1. januarja 2016 do najkasneje 31. decembra 2023; |
(a) upravljavec kurilne naprave se s pisno izjavo, ki jo najpozneje 1. januarja 2014 predloži pristojnemu organi, zaveže, da bo kurilno napravo uporabljal največ 12 500 obratovalnih ur v obdobju od 1. januarja 2016 do najkasneje 31. decembra 2020; |
(b) upravljavec mora vsako leto pristojnemu organu predložiti evidenco števila obratovalnih ur od 1. januarja 2016; |
(b) upravljavec mora vsako leto pristojnemu organu predložiti evidenco števila obratovalnih ur od 1. januarja 2016; |
(c) mejne vrednosti emisij za žveplov dioksid, dušikove okside in prah, ki so določene v dovoljenju za kurilno napravo, veljavnem 31. decembra 2015, in so zlasti skladne z zahtevami iz direktiv 2001/80/ES in 2008/1/ES, se ohranijo vsaj za preostalo obratovalno dobo kurilne naprave. Kurilne naprave s skupno nazivno vhodno toplotno močjo več kot 500 MW, ki uporabljajo trdna goriva in ki jim je bilo prvo dovoljenje izdano po 1. juliju 1987, morajo izpolnjevati zahteve glede doseganja mejnih vrednosti emisij za dušikove okside iz dela 1 Priloge V; in |
(c) mejne vrednosti emisij za žveplov dioksid, dušikove okside in prah, ki so določene v dovoljenju za kurilno napravo, veljavnem 31. decembra 2015, in so zlasti skladne z zahtevami iz direktiv 2001/80/ES in 2008/1/ES, se ohranijo vsaj za preostalo obratovalno dobo kurilne naprave. Kurilne naprave s skupno nazivno vhodno toplotno močjo več kot 500 MW, ki uporabljajo trdna goriva in ki jim je bilo prvo dovoljenje izdano po 1. juliju 1987, morajo izpolnjevati zahteve glede doseganja mejnih vrednosti emisij za dušikove okside iz dela 1 Priloge V; in |
(d) kurilni napravi ni bila odobrena izjema iz člena 4(4) Direktive 2001/80/ES. |
(d) kurilni napravi ni bila odobrena izjema iz člena 4(4) Direktive 2001/80/ES. |
2. Vsaka država članica najkasneje 1. januarja 2016 Komisiji pošlje seznam vseh kurilnih naprav, za katere se uporablja odstavek 1, vključno z njihovo nazivno vhodno toplotno močjo, uporabljenimi vrstami goriva in veljavnimi mejnimi vrednostmi emisij za žveplov oksid, dušikove okside in prah. V zvezi z napravami, za katere velja odstavek 1, države članice vsako leto Komisiji pošljejo evidenco števila obratovalnih ur od 1. januarja 2016. |
2. Vsaka država članica najkasneje 1. januarja 2016 Komisiji pošlje seznam vseh kurilnih naprav, za katere se uporablja odstavek 1, vključno z njihovo nazivno vhodno toplotno močjo, uporabljenimi vrstami goriva in veljavnimi mejnimi vrednostmi emisij za žveplov oksid, dušikove okside in prah. V zvezi z napravami, za katere velja odstavek 1, države članice vsako leto Komisiji pošljejo evidenco števila obratovalnih ur od 1. januarja 2016. |
3. Pri kurilnih napravah, ki so na dan …* del majhnega izdvojenega sistema in na ta dan prispevajo vsaj 35 % električne energije tega sistema ter zaradi tehničnih lastnosti ne ustrezajo mejnim vrednostim emisij iz člena 30(2), je število obratovalnih ur iz točke (a) odstavka 1 tega člena 18 000, z začetkom 1. januarja 2020 in koncem najpozneje 31. decembra 2023, datum iz točke (b) odstavkov 1 in 2 tega člena pa je 1. januar 2020. |
3. Pri kurilnih napravah, ki so na dan …* del majhnega izdvojenega sistema in na ta dan prispevajo vsaj 35 % električne energije tega sistema ter zaradi tehničnih lastnosti ne ustrezajo mejnim vrednostim emisij iz člena 30(2), je število obratovalnih ur iz točke (a) odstavka 1 tega člena 18 000, z začetkom 1. januarja 2020 in koncem najpozneje 31. decembra 2023, datum iz točke (b) odstavkov 1 in 2 tega člena pa je 1. januar 2020. |
4. Pri kurilnih napravah s skupno nazivno vhodno toplotno močjo nad 1500 MW, ki so začele obratovati pred 31. decembrom 1986 in ki uporabljajo domače trdno gorivo z neto kurilno vrednostjo v višini manj kot 5800 kJ/kg, vsebnostjo vlage, večjo od 45 % po teži, skupno vsebnostjo vlage in pepela, večjo od 60 % po teži, in vsebnostjo kalcijevega oksida v pepelu, večjo od 10 %, je število obratovalnih ur iz točke (a) odstavka 1 32 000. |
4. Pri kurilnih napravah s skupno nazivno vhodno toplotno močjo nad 1500 MW, ki so začele obratovati pred 31. decembrom 1986 in ki uporabljajo domače trdno gorivo z neto kurilno vrednostjo v višini manj kot 5800 kJ/kg, vsebnostjo vlage, večjo od 45 % po teži, skupno vsebnostjo vlage in pepela, večjo od 60 % po teži, in vsebnostjo kalcijevega oksida v pepelu, večjo od 10 %, je število obratovalnih ur iz točke (a) odstavka 1 32 000. |
Obrazložitev | |
Del kompromisnega svežnja. | |
Predlog spremembe 55 Stališče Sveta Člen 35 – odstavek 1 – uvodni del | |
Stališče Sveta |
Predlog spremembe |
1. Do 31. decembra 2023 se kurilno naprav lahko izvzame iz obveznosti upoštevanja mejnih vrednosti emisij iz člena 30(2) in stopenj razžveplanja iz člena 31, v kolikor so izpolnjeni naslednji pogoji: |
1. Do 31. decembra 2019 se kurilno napravo lahko izvzame iz obveznosti upoštevanja mejnih vrednosti emisij iz člena 30(2) in stopenj razžveplanja iz člena 31, v kolikor so izpolnjeni naslednji pogoji: |
Obrazložitev | |
Del kompromisnega svežnja. | |
Predlog spremembe 56 Stališče Sveta Člen 46 – odstavek 2 – pododstavek 1 a (novo) | |
Stališče Sveta |
Predlog spremembe |
|
Za kurilne naprave za sosežig odpadkov na domače trdno gorivo, ki zaradi lastnosti tega goriva ne morejo izpolnjevati zahtev glede mejnih vrednosti emisij za žveplov dioksid iz dela 4 Priloge VI, lahko države članice namesto tega uporabijo najnižje stopnje razžveplanja iz dela 5 Priloge V skladno s pravili iz dela 6 navedene priloge. |
Obrazložitev | |
V direktivah 2000/76/ES in 2001/80/ES se sosežig odpadkov dovoli v kurilnih napravah, ki uporabljajo domača trda goriva, bogata z žveplom. Skupno stališče Sveta predvideva tudi možnost uporabe domačega premoga, bogatega z žveplom, čeprav ne v sosežigalnih napravah. Da bi se prihranile surovine in ravnalo enakopravno, je treba v skladu s pogoji o razžveplanju iz Priloge V omogočiti tudi uporabo domačega premoga, bogatega z žveplom, v sosežigalnih napravah. | |
Predlog spremembe 57 Stališče Sveta Člen 48 – odstavek 5 | |
Stališče Sveta |
Predlog spremembe |
5. Takoj, ko so v Uniji na voljo ustrezne merilne metode, se datum, od katerega se opravljajo neprekinjene meritve emisij v zrak za težke kovine, dioksine in furane v skladu z regulativnim postopkom iz člena 75(2). |
5. Takoj, ko so v Uniji na voljo ustrezne merilne metode, Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 76 določi datum, od katerega se opravljajo neprekinjene meritve emisij v zrak za težke kovine, dioksine in furane. |
Predlog spremembe 58 Stališče Sveta Člen 72 – odstavek 1 | |
Stališče Sveta |
Predlog spremembe |
1. Države članice zagotovijo, da so Komisiji na voljo podatki o izvajanju te direktive, reprezentativni podatki o emisijah in drugih vrstah onesnaženja, podatki o mejnih vrednostih emisij, o uporabi najboljših razpoložljivih tehnologij v skladu s členoma 14 in 15 ter o doseženem napredku glede razvoja in uporabe nastajajočih tehnologij v skladu s členom 27. Države članice omogočijo dostop do informacij iz prvega pododstavka v elektronski obliki. |
1. Države članice zagotovijo, da so Komisiji na voljo podatki o izvajanju te direktive, reprezentativni podatki o emisijah in drugih vrstah onesnaženja, podatki o mejnih vrednostih emisij, o uporabi najboljših razpoložljivih tehnologij v skladu s členoma 14 in 15, zlasti o odobritvi izjem v skladu s členom 15(4), ter o doseženem napredku glede razvoja in uporabe nastajajočih tehnologij v skladu s členom 27. Države članice omogočijo dostop do informacij iz prvega pododstavka v elektronski obliki. |
Obrazložitev | |
Del kompromisnega svežnja. | |
Predlog spremembe 59 Stališče Sveta Člen 72 – odstavek 2 | |
Stališče Sveta |
Predlog spremembe |
2. Vrsta, oblika in pogostost informacij, ki se dajo na voljo v skladu z odstavkom 1 se določijo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 75(2). To vključuje določitev posebnih dejavnosti in onesnaževal, za katere so dani na voljo podatki iz odstavka 1. |
2. Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 76 sprejme zahteve za vrsto, obliko in pogostost informacij, ki se dajo na voljo v skladu z odstavkom 1. To vključuje določitev posebnih dejavnosti in onesnaževal, za katere so dani na voljo podatki iz odstavka 1. |
Predlog spremembe 60 Stališče Sveta Člen 72 – odstavek 4 – točka (a) | |
Stališče Sveta |
Predlog spremembe |
(a) pri kurilnih napravah, za katere velja člen 31, vsebnost žvepla v uporabljenem domačem trdnem gorivu in doseženo stopnjo razžveplanja, izraženo kot povprečje vsakega meseca, in |
(a) pri kurilnih napravah, za katere velja člen 31, tehnično utemeljitev za neizvedljivost spoštovanja mejnih vrednosti emisij iz člena 30(2) in (3), vsebnost žvepla v uporabljenem domačem trdnem gorivu in doseženo stopnjo razžveplanja, izraženo kot povprečje vsakega meseca, in |
Obrazložitev | |
Predlog spremembe k novim odstopanjem, ki jih je predlagal Svet. Države članice, ki imajo naprave, za katere velja posebna stopnja razžveplanja, morajo tehnično utemeljiti neizvedljivost spoštovanja običajnih mejnih vrednosti emisij. | |
Predlog spremembe 61 Stališče Sveta Člen 73 – odstavek 2 – točka (a) – podtočka (ii) | |
Stališče Sveta |
Predlog spremembe |
(ii) intenzivni reji goveda; in |
črtano |
Obrazložitev | |
Črtanje novega besedila Sveta. | |
Predlog spremembe 62 Stališče Sveta Člen 73 – odstavek 2 – točka (a) – podtočka (iii) | |
Stališče Sveta |
Predlog spremembe |
(iii) trošenju gnojila; in |
črtano |
Obrazložitev | |
Novo besedilo Sveta je sedaj vključeno v predlog spremembe člena 15(4a)(novo). Črtanje novega besedila Sveta. | |
Predlog spremembe 63 Stališče Sveta Člen 73 – odstavek 2 – točka (a) – podtočke (iii a) - (iii d) (novo) | |
Stališče Sveta |
Predlog spremembe |
|
(iiia) dejavnostih v obratih iz točk 2.1 in 2.2 Priloge I, zlasti dioksinov in furanov; |
|
(iiib) dejavnostih v obratih iz točk 1.1 in 1.2 Priloge I, zlasti živega srebra; |
|
(iiic) dejavnostih v obratih iz točk 2.1, 2.2, 2.3 in 2.4 Priloge I, zlasti težkih kovin ali njihovih spojin, kot so arzen, kadmij, krom, cianidi, svinec, nikelj, baker, dioksina in furanov, perfluoriranih ogljikovodikov, fenolov, policikličnih aromatskih ogljikovodikov in žveplovega heksafluorida; ter |
|
(iiid) dejavnostih v vseh drugih obratih iz Priloge I, za katere je bilo v evropskem registru izpustov in prenosov onesnaževal za leto poročanja 2007 ugotovljeno, da prispevajo vsaj 20 % skupnih emisij iz dejavnosti iz Priloge I. |
Obrazložitev | |
Predlog spremembe k novemu besedilu, ki ga je predlagal Svet. Evropska varnostna mreža zagotavlja pomembno minimalno zaščito pred nadaljevanjem slabega izvajanja BAT. Nujno je, da Komisija oceni skupne emisije iz dejavnosti iz Priloge I in predlaga zakonodajne predloge za nadzor emisij iz tistih sektorjev, ki največ prispevajo k skupnim emisijam, v skladu z načelom preprečevanja onesnaževanja. | |
Predlog spremembe 64 Stališče Sveta Člen 74 | |
Stališče Sveta |
Predlog spremembe |
Z namenom, da se lahko določbe te direktive prilagodijo znanstvenemu in tehničnemu napredku na podlagi najboljših razpoložljivih tehnologij, Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 76 glede prilagajanja delov 3 in 4 Priloge V, delov 2, 6, 7 in 8 Priloge VI in delov 5, 6, 7 in 8 Priloge VII takšnemu znanstvenemu in tehničnemu napredku. |
1. Z namenom, da se lahko določbe te direktive prilagodijo znanstvenemu in tehničnemu napredku na podlagi najboljših razpoložljivih tehnologij, kot so opisane v ustreznih referenčnih dokumentih BAT, Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 76 najkasneje v dvanajstih mesecih po objavi zaključkov o BAT v skladu s členom 13 dopolni ali spremeni minimalne zahteve za mejne vrednosti emisij ter pravila o spremljanju in skladnosti, kot so že določena s to direktivo. |
Obrazložitev | |
Del kompromisnega svežnja. | |
Predlog spremembe 65 Stališče Sveta Člen 74 – odstavek 1 a (novo) | |
Stališče Sveta |
Predlog spremembe |
|
1a. Komisija se pred sprejetjem ukrepov iz odstavka 1 posvetuje z ustreznim industrijskim sektorjem in nevladnimi organizacijami, ki spodbujajo varstvo okolja, ter poroča o rezultatih posvetovanj in o tem, kako jih je upoštevala. |
Obrazložitev | |
Del kompromisnega svežnja. | |
Predlog spremembe 66 Stališče Sveta Člen 76 – odstavek 1 | |
Stališče Sveta |
Predlog spremembe |
1. Komisiji se podeli pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 74 za obdobje petih let po začetku veljavnosti te direktive. Komisija predloži poročilo o prenesenih pooblastilih najpozneje šest mesecev pred koncem zadevnih petih let. Veljavnost prenesenega pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če ga Evropski parlament ali Svet prekliče v skladu s členom 77. |
1. Komisiji se podeli pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 13(5), 15(4), 23(4), 41, 48(5), 72(2) in 74 za obdobje petih let po začetku veljavnosti te direktive. Komisija predloži poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje šest mesecev pred koncem zadevnih petih let. Veljavnost prenesenega pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če ga Evropski parlament ali Svet prekliče v skladu s členom 77. |
Predlog spremembe 67 Stališče Sveta Člen 77 – odstavek 1 | |
Stališče Sveta |
Predlog spremembe |
1. Evropski parlament ali Svet lahko prekliče prenos pooblastila iz člena 74. |
1. Evropski parlament ali Svet lahko kadarkoli prekliče prenos pooblastila iz členov 13(5), 15(4), 23(4), 41, 48(5), 72(2) in 74. |
Predlog spremembe 68 Stališče Sveta Člen 77 – odstavek 2 | |
Stališče Sveta |
Predlog spremembe |
2. Institucija, ki je začela notranji postopek o morebitnem preklicu prenosa pooblastila, o tem obvesti drugo institucijo in Komisijo najpozneje mesec pred sprejetjem končne odločitve, pri čemer navede prenesena pooblastila, ki bi lahko bila preklicana, ter razloge za preklic. |
2. Institucija, ki je začela notranji postopek o morebitnem preklicu prenosa pooblastila, si prizadeva o tem obvestiti drugo institucijo in Komisijo v razumnem roku pred sprejetjem končne odločitve, pri čemer navede preneseno pooblastilo, ki bi lahko bilo preklicano, ter možne razloge za preklic. |
Predlog spremembe 69 Stališče Sveta Člen 77 – odstavek 3 | |
Stališče Sveta |
Predlog spremembe |
3. Z odločitvijo o preklicu pooblastil prenehajo veljati pooblastila, navedena v tej odločitvi. Odločitev začne veljati nemudoma ali na dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. Objavi se v Uradnem listu Evropske unije. |
3. V odločitvi o preklicu pooblastila so navedeni razlogi za preklic in z njo preneha veljati pooblastilo, navedeno v tej odločitvi. Odločitev začne veljati nemudoma ali na dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. Objavi se v Uradnem listu Evropske unije. |
Predlog spremembe 70 Stališče Sveta Člen 78 | |
Stališče Sveta |
Predlog spremembe |
1. Evropski parlament ali Svet lahko ugovarja zoper delegirani akt v treh mesecih od dne uradnega obvestila. |
1. Evropski parlament ali Svet lahko ugovarja zoper delegirani akt v dveh mesecih od dne uradnega obvestila. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se to obdobje podaljša za dva meseca. |
2. Če do izteka tega roka zoper delegirani akt ne ugovarja ne Evropski parlament ne Svet ali če sta pred tem dnem Evropski parlament in Svet obvestila Komisijo o odločitvi, da zoper delegirani akt ne bosta ugovarjala, začne delegirani akt veljati z dnem, ki je v njem določen. |
2. Če do izteka tega roka zoper delegirani akt ne ugovarja ne Evropski parlament ne Svet, se ta objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati z dnem, ki je v njem določen. |
3. Če Evropski parlament ali Svet ugovarja zoper delegirani akt, ta akt ne začne veljati. Institucija, ki zoper delegirani akt ugovarja, svojo odločitev utemelji. |
3. Če Evropski parlament ali Svet ugovarja zoper delegirani akt, ta akt ne začne veljati. Institucija, ki zoper delegirani akt ugovarja, svojo odločitev utemelji. |
Predlog spremembe 71 Stališče Sveta Priloga I – uvodni del – odstavek 1 a (novo) | |
Stališče Sveta |
Predlog spremembe |
|
Pri izračunavanju nazivne vhodne toplotne moči naprav iz točke 1.1 se za kurilne naprave, ki se uporabljajo v zdravstvenih ustanovah, v ta izračun vključi le običajna zmogljivost. |
Obrazložitev | |
Evropski parlament je ta predlog spremembe sprejel na prvi obravnavi. Priznava potrebo po velikih rezervnih zmogljivost v bolnišnicah, kar je bistveno za zagotavljanje nadaljevanja bolnikove oskrbe v primeru tehničnih okvar. Predlog spremembe tudi preprečuje, da bi bile bolnišnice kaznovane zaradi svojih potencialnih emisij, ne pa zaradi dejanskih emisij. | |
Predlog spremembe 72 Stališče Sveta Priloga I – uvodni del – odstavek 1 b (novo) | |
Stališče Sveta |
Predlog spremembe |
|
Pri izračunavanju skupne nazivne vhodne moči naprav iz točke 1.1 se kurilne naprave, katerih nazivna vhodna toplotna moč je manjša od 50 MW in ki ne obratujejo več kot 500 ur letno, ne vključujejo v ta izračun. |
Obrazložitev | |
Predlog spremembe ponovno vnaša izvirno besedilo Komisije in predlog spremembe 63 Evropskega parlamenta iz prve obravnave, namenjena obravnavi vprašanja o rezervnih zmogljivosti za zasilne generatorje, kot so tisti v bolnišnicah. Te naprave ne proizvajajo velikih emisij, saj načeloma delujejo le nekaj ur letno v primeru večjih električnih izpadov in/ali ob testiranju. Predlog spremembe prav tako izključuje zelo majhne naprave, pod 3 MW, kjer stroški in upravna obremenitev njihove vključitve daleč presegajo koristi. | |
Predlog spremembe 73 Stališče Sveta Priloga I – točka 3.5 | |
Stališče Sveta |
Predlog spremembe |
3.5. Izdelava keramičnih izdelkov z žganjem, zlasti strešnikov, opek, ognjevzdržnih opek, ploščic, lončevine ali porcelana s proizvodno zmogljivostjo nad 75 ton na dan in/ ali zmogljivostjo peči nad 4 m3 in z vložkom v posamezno peč nad 300 kg/m3 |
3.5. Izdelava keramičnih izdelkov z žganjem, zlasti strešnikov, opek, ognjevzdržnih opek, ploščic, lončevine ali porcelana s proizvodno zmogljivostjo nad 75 ton na dan in zmogljivostjo peči nad 4 m3 in z vložkom v posamezno peč nad 300 kg/m3 |
Obrazložitev | |
Ta predlog spremembe ponovno delno umešča predlog spremembe 117 iz prve obravnave, njegov namen pa je odpraviti nejasnost s spremembo izraza "in/ali" v "in". | |
Predlog spremembe 74 Stališče Sveta Priloga I – točka 5.3 – točka (b) – odstavek 2 | |
Stališče Sveta |
Predlog spremembe |
Če je anaerobna presnova edina dejavnost obdelave odpadkov, ki se izvaja, je prag zmogljivosti za to dejavnost 100 ton na dan. |
črtano |
Predlog spremembe 75 Stališče Sveta Priloga V – del 4 – točka 1 | |
Stališče Sveta |
Predlog spremembe |
1. Pri neprekinjenih meritvah se šteje, da so mejne vrednosti emisij iz delov 1 in 2 dosežene, če vrednotenje rezultatov meritev za obratovalne ure v koledarskem letu kaže, da so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: |
1. Pri neprekinjenih meritvah se šteje, da so mejne vrednosti emisij iz delov 1 in 2 dosežene, če vrednotenje rezultatov meritev za obratovalne ure v koledarskem letu kaže, da so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: |
(a) nobena validirana mesečna povprečna vrednost ne presega ustreznih mejnih vrednosti emisij iz delov 1 in 2; |
(a) nobena validirana dnevna povprečna vrednost ne presega ustreznih mejnih vrednosti emisij iz delov 1 in 2; |
(b) nobena validirana dnevna povprečna vrednost ne presega 110 % ustreznih mejnih vrednosti emisij iz delov 1 in 2; |
|
(c) pri kurilnih napravah, ki jih sestavljajo samo kotli na premog s skupno nazivno vhodno toplotno močjo pod 50 MW, nobena validirana dnevna povprečna vrednost ne presega 150 % ustreznih mejnih vrednosti emisij iz delov1 in 2, |
|
(d) 95 % vseh validiranih urnih povprečnih vrednosti v letu ne presega 200 % ustreznih mejnih vrednosti emisij iz delov 1 in 2. |
(b) 95 % vseh validiranih urnih povprečnih vrednosti v letu ne presega 200 % ustreznih mejnih vrednosti emisij iz delov 1 in 2. |
Validirane povprečne vrednosti se določijo v skladu s točko 10 dela 3. |
Validirane povprečne vrednosti se določijo v skladu s točko 10 dela 3. |
Pri izračunu povprečnih vrednosti emisij se vrednosti, izmerjene v obdobjih iz členov 30(5) in (6), člena 37 ter ob zagonu in ustavitvi, ne upoštevajo. |
|
Obrazložitev | |
Ponovna uvedba predloga spremembe 77 iz prve obravnave. Ker ravni iz referenčnega dokumenta BAT odražajo dnevna povprečja, Priloga V zahteva, da se mejne vrednosti emisij dosegajo na mesečni osnovi. Poleg tega povprečne dnevne vrednosti ne smejo preseči 110 % mejne vrednosti emisij, 95 % urnih povprečnih vrednosti v obdobju enega leta pa ne sme več kot dvakrat preseči mejnih vrednosti emisij. Predlog Komisije ne loči med napravami pred letom 2016 in po njem. Čeprav bi ohranili enaka pravila za nove in stare naprave, jih je treba uskladiti z zaključki o BAT referenčnega dokumenta BAT, ki temeljijo na dnevnih in ne na mesečnih povprečjih. | |
Predlog spremembe 76 Stališče Sveta Priloga VI – del 6 – točka 2.6 – uvodni del | |
Stališče Sveta |
Predlog spremembe |
2.6. Pristojni organ se lahko odloči, da za težke kovine zahteva eno meritev vsaki dve leti, za dioksine in furane pa ena meritev na leto, in sicer v naslednjih primerih: |
2.6. Pristojni organ se lahko odloči, da za težke kovine, dioksine in furane zahteva le eno meritev letno, in sicer v naslednjih primerih: |
Obrazložitev | |
Reinstatement of first reading amendment 78. It is unacceptable that the proposal lends competent authorities the right to allow no measurements to be taken of heavy metals, dioxins and furan emissions to air based on reports from operators on the quality of wastes. Once monitoring ceases, two of the conditions become irrelevant as monitoring information is not available to assess emissions. We need continuous monitoring system for heavy metal since continuous monitoring of all heavy metals is the only way to ensure that emissions of these highly toxic, persistent and bioaccumulative substances are below the mandatory ELVs. |
OBRAZLOŽITEV
I. OZADJE
Cilj direktive o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja iz leta 1996 (IPPC) je preprečevati in nadzorovati emisije iz industrijskih obratov v zrak, vodo in tla v vsej Evropski uniji. Za uresničevanje tega cilja želi direktiva IPPC spodbuditi izvajanje najboljših razpoložljivih tehnologij (BAT), torej ekonomsko in tehnično najbolj uresničljivih tehnologij, ki so najbolj učinkovite pri doseganju visoke ravni varstva okolja. Najboljše razpoložljive tehnologije so opredeljene v tako imenovanih referenčnih dokumentih BAT. Gre za tehnične dokumente, pripravljene na podlagi izmenjave podatkov med Komisijo, organi držav članic in drugimi zainteresiranimi stranmi (seviljski postopek).
Direktiva IPPC zajema približno 52 000 industrijskih obratov, ki prispevajo velik delež skupnega onesnaženja zraka v Evropski uniji. V skladu z direktivo IPPC so organi držav članic dolžni upoštevati referenčne dokumente BAT pri izdajanju dovoljenj posameznim industrijskim obratom in pri določanju mejnih vrednosti emisij za posamezne obrate. Industrijske dejavnosti lahko poleg zraka onesnažujejo tudi vodo in tla ali pri njih nastajajo odpadki, zato je potreben celosten pristop, da se upošteva celotni učinek na okolje. Komisija je leta 2005 opravila pregled direktive IPPC in predlagala direktivo o industrijskih emisijah, s katero je prenovila in v eno direktivo združila sedem različnih veljavnih direktiv o industrijskih emisijah. Namen predloga je bil zagotoviti, da bi nacionalni organi bolje izvajali in uveljavljali zakonodajo, s čimer bi dosegli višjo raven varstva okolja, hkrati pa poenostavili zakonodajo in zmanjšali nepotrebno upravno obremenitev. Poročevalec na splošno podpira strategijo Komisije ter se pri tem osredotoča na:
- prenehanje različnega izvajanja in uveljavljanja v državah članicah; zaradi razlik v prenosu veljavne zakonodaje je ogroženo varstvo okolja ter prihaja do izkrivljanja konkurence;
- ohranjanje dragocene izmenjave podatkov v seviljskem postopku v čim večji meri;
- zmanjšanje nepotrebne birokracije.
II. PRVA OBRAVNAVA V EVROPSKEM PARLAMENTU
Evropski parlament je na plenarnem zasedanju 10. marca 2009 z veliko večino, s 402 glasovoma za in 189 glasovi proti, sprejel stališče v prvi obravnavi.
V prvi obravnavi je bilo pomembno vprašanje predlog Komisije, da se mejne vrednosti emisij določijo neposredno na podlagi referenčnih dokumentov BAT. Po mnenju Evropskega parlamenta to v praksi ni izvedljivo in bi imelo nezaželen politični vpliv na seviljski postopek. Zato je Evropski parlament predlagal temeljno spremembo in določil ustanovitev komitološkega odbora pod parlamentarnim nadzorom, katerega naloga bi bila določiti ukrepe za omejevanje emisij, in sicer minimalne zahteve. Minimalne zahteve bi oblikovale evropsko varnostno mrežo, katere pravil ne bi smel kršiti noben obrat. Ukrepi za zmanjšanje emisij, ki jih določajo pristojni organi na mestu samem, so določeni za posamezne obrate in zasnovani tako, da ravni emisij v povprečju ustrezajo zahtevam v referenčnih dokumentih BAT, hkrati pa je predvidenega nekaj manevrskega prostora za ustrezno upoštevanje lokalnih razmer. S to določbo je odpravljena težava, ko se lahko pri običajnem obratovanju povečajo vrednosti emisij in presežejo ravni, opisane v najboljših razpoložljivih tehnologijah, na primer pri zagonu obrata. V vsakem primeru pa se ne sme preseči zgornjih meja, ki jih določa evropska varnostna mreža. Ta predlog vzpostavlja ravnotežje med uvedbo evropskih standardov za izdajo dovoljenj industrijskim obratom, hkrati pa državam članicam dopušča nujno potreben manevrski prostor, da lahko upoštevajo tehnične značilnosti danega obrata, njegov geografski položaj in lokalne okoljske razmere.
III. DRUGA OBRAVNAVA
Svet je 15. februarja 2010 v prvi obravnavi sprejel stališče o direktivi o industrijskih emisijah. Medtem ko je bil namen stališča Evropskega parlamenta v prvi obravnavi boljše izvajanje direktive IPPC in preprečevanje izkrivljanja konkurence, gredo po mnenju poročevalca nekatere nove določbe v stališču Sveta v drugo smer. V njem ni sprejeta ideja o evropski varnostni mreži za mejne vrednosti emisij, zato pa velikim kurilnim napravam omogoča več prožnosti pri doseganju mejnih vrednosti emisij iz prilog V do VIII.
Poročevalec v svojem poročilu za drugo obravnavo v čim večji meri spoštuje stališče Evropskega parlamenta v prvi obravnavi, saj je bilo to stališče sprejeto z veliko večino. Ponovno je uvedenih veliko predlogov sprememb iz prve obravnave. Poročevalec je za evropsko varnostno mrežo pripravil nov predlog in ohranil cilj zagotoviti visoko raven varstva okolja in odpraviti izkrivljanje konkurence v Uniji, ki ga povzročajo razlike pri prenosu veljavne zakonodaje. Poročevalec predlaga, naj se za vso Unijo določijo minimalne zahteve za mejne vrednosti emisij ter pravila o spremljanju in skladnosti na podlagi zaključkov o BAT, vendar le za dejavnosti, kjer je potreben ukrep Unije na podlagi naslednjih meril:
(a) učinka posameznega sektorja na okolje kot celoto,
(b) stanja izvajanja najboljše razpoložljive tehnologije v tem sektorju.
Namesto tega poročevalec zmanjšuje veliko število določb o novih odstopanjih v stališču Sveta. Odstopanja naj bi bila mogoča samo v izjemnih primerih. Tako imenovani prehodni nacionalni načrt, s čigar izvajanjem lahko države članice velikim kurilnim napravam zagotovijo pet dodatnih let za uresničitev mejnih vrednosti emisij iz priloge V, omogoča preveč prožnosti. Povzroči lahko izkrivljanje konkurence v Uniji, saj so pri nekaterih kurilnih napravah že izvedli naložbe, da bi dosegli ustrezne mejne vrednosti emisij. Poleg tega prehodnega nacionalnega načrta ne bodo izvajale vse države članice. Izkrivljanje konkurence v Uniji lahko povzroči tudi odstopanje z omejenim trajanjem. Pri kurilnih napravah z omejenim trajanjem 20 000 obratovalnih ur ni treba vlagati v najboljše razpoložljive tehnologije, da bi dosegli mejne vrednosti emisij iz priloge V. Poleg tega bo odstopanje z omejenim trajanjem ogrozilo tematsko strategijo Komisije o onesnaževanju zraka, katere namen je med drugim do leta 2020 zmanjšati emisije žveplovega dioksida za 82 % in emisije dušikovih oksidov za 60 % glede na leto 2000. Zato poročevalec predlaga, naj se skrajša končni datum v določbi o sistemih daljinskega ogrevanja, in sicer najkasneje na leto 2020.
Poročevalec ne podpira dodatnega zapletanja zakonodaje z uvedbo tržno zasnovanih instrumentov za uresničevanje ciljev te direktive. Z izvajanjem tržno zasnovanih instrumentov, kot je trgovanje, bi skupaj z določitvijo mejnih vrednosti emisij dosegli le omejeno dodatno zmanjšanje emisij ob nesorazmernih stroških.
POSTOPEK
Naslov |
Industrijske emisije (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (prenovitev) |
|||||||
Referenčni dokumenti |
11962/3/2009 – C7-0034/2010 – 2007/0286(COD) |
|||||||
Datum 1. obravnave EP – št. P |
10.3.2009 T6-0093/2009 |
|||||||
Predlog Komisije |
KOM(2007)0844 - C6-0002/2008 |
|||||||
Datum razglasitve prejetja skupnega stališča na zasedanju |
11.3.2010 |
|||||||
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
ENVI 11.3.2010 |
|||||||
Poročevalec/-ka Datum imenovanja |
Holger Krahmer 21.2.2008 |
|
|
|||||
Obravnava v odboru |
17.3.2010 |
|
|
|
||||
Datum sprejetja |
4.5.2010 |
|
|
|
||||
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
40 13 4 |
||||||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
János Áder, Elena Oana Antonescu, Kriton Arsenis, Pilar Ayuso, Paolo Bartolozzi, Sandrine Bélier, Sergio Berlato, Martin Callanan, Nessa Childers, Chris Davies, Esther de Lange, Bas Eickhout, Karl-Heinz Florenz, Elisabetta Gardini, Françoise Grossetête, Cristina Gutiérrez-Cortines, Satu Hassi, Jolanta Emilia Hibner, Karin Kadenbach, Christa Klaß, Holger Krahmer, Jo Leinen, Corinne Lepage, Peter Liese, Kartika Tamara Liotard, Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė, Miroslav Ouzký, Vladko Todorov Panayotov, Gilles Pargneaux, Andres Perello Rodriguez, Sirpa Pietikäinen, Mario Pirillo, Pavel Poc, Vittorio Prodi, Frédérique Ries, Anna Rosbach, Oreste Rossi, Daciana Octavia Sârbu, Richard Seeber, Theodoros Skylakakis, Catherine Soullie, Salvatore Tatarella, Anja Weisgerber, Glenis Willmott, Sabine Wils |
|||||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Tadeusz Cymański, Matthias Groote, Jiří Maštálka, Miroslav Mikolášik, Bill Newton Dunn, Renate Sommer, Bart Staes, Michail Tremopoulos, Marita Ulvskog, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska |
|||||||
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
George Sabin Cutaş, Francesco Enrico Speroni |
|||||||
Datum predložitve |
6.5.2010 |
|||||||