PRIPOROČILO ZA DRUGO OBRAVNAVO o stališču Sveta, sprejetega v prvi obravnavi z namenom sprejetja direktive Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnost, in o razveljavitvi Direktive 86/613/EGS

10.5.2010 - (17279/3/2009 – C7‑0075/2010 – 2008/0192(COD)) - ***II

Odbor za pravice žensk in enakost spolov
Poročevalka: Astrid Lulling

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o stališču Sveta, sprejetega v prvi obravnavi z namenom sprejetja direktive Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnost, in o razveljavitvi Direktive 86/613/EGS

(17279/3/2009 – C7‑0075/2010 – 2008/0192(COD))

(Redni zakonodajni postopek: druga obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju stališča Sveta v prvi obravnavi (17279/3/2009 – C7-0075/2010),

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0636),

–   ob upoštevanju členov 251(2) in 141(3) Pogodbe ES, v skladu s katerima mu je Komisija predložila predlog (C6-0341/2008),

–   ob upoštevanju svojega stališča v prvi obravnavi[1],

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom „Posledice začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe za še nedokončane medinstitucionalne postopke odločanja (KOM(2009)0665)”,

–   ob upoštevanju členov 294(7) in 157(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–   ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora,

–   ob upoštevanju člena 66 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A7-0146/2010),

1.  sprejema v nadaljevanju navedeno stališče v drugi obravnavi;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe  1 Stališče Sveta Uvodna izjava 4
Stališče Sveta	Predlog spremembe
(4) Evropski parlament je dosledno pozival Komisijo k pregledu Direktive 86/613/EGS, zlasti zaradi večjega varstva samozaposlenih delavk med nosečnostjo in materinstvom in izboljšanja položaja zakoncev samozaposlenih delavcev v kmetijstvu.	(4) Evropski parlament je dosledno pozival Komisijo k pregledu Direktive 86/613/EGS, zlasti zaradi večjega varstva samozaposlenih delavk med nosečnostjo in materinstvom in izboljšanja položaja zakoncev samozaposlenih delavcev.
Obrazložitev
Ni razloga, da bi področje uporabe omejili samo na kmetijstvo. Predlog spremembe vsebinsko povzema predlog spremembe 1 iz prve obravnave, sprejet 6. maja 2009.
Predlog spremembe  2 Stališče Sveta Uvodna izjava 4 a (novo)
Stališče Sveta	Predlog spremembe
	(4a) Evropski parlament je svoje stališče o zadevi že predstavil v resoluciji z dne 21. februarja 1997 o položaju zakoncev, ki pomagajo samozaposlenim osebam1.
	1 UL L 85, 17.3.1997, str. 186.
Obrazložitev
Predlog spremembe vsebinsko povzema predlog spremembe 2 iz prve obravnave, sprejet 6. maja 2009.
Predlog spremembe  3 Stališče Sveta Uvodna izjava 16
Stališče Sveta	Predlog spremembe
(16) Glede na njihovo sodelovanje v dejavnostih družinskega podjetja bi morali biti zakonci ali, če in kolikor nacionalna zakonodaja priznava tako partnerstvo, življenjski partnerji samozaposlenih delavcev, ki imajo dostop do sistema socialne zaščite, prav tako upravičeni do socialne zaščite. Od držav članic bi bilo treba zahtevati, da sprejmejo potrebne ukrepe za vzpostavitev te socialne zaščite v skladu z nacionalno zakonodajo. Predvsem so države članice tiste, ki odločijo, ali bi se morala ta socialna zaščita izvajati obvezno ali prostovoljno. Države članice lahko omogočijo, da je lahko ta socialna zaščita sorazmerna s sodelovanjem v dejavnostih samozaposlenega delavca in/ali višine prispevkov. Države članice lahko, brez poseganja v to direktivo, ohranijo nacionalne določbe o omejitvi dostopa do posebnih sistemov socialne zaščite ali določene ravni zaščite, med drugim tudi uveljavljanje posebnih pogojev financiranja, za določene skupine samozaposlenih delavcev ali poklice, če imajo ti dostop do splošnega sistema.	(16) Glede na njihovo sodelovanje v dejavnostih družinskega podjetja bi morali biti zakonci ali, če in kolikor nacionalna zakonodaja priznava tako partnerstvo, življenjski partnerji samozaposlenih delavcev, ki imajo dostop do sistema socialne zaščite, prav tako upravičeni do socialne zaščite. Od držav članic bi bilo treba zahtevati, da sprejmejo potrebne ukrepe za vzpostavitev te socialne zaščite v skladu z nacionalno zakonodajo. Predvsem so države članice tiste, ki odločijo, ali bi se morala ta socialna zaščita izvajati obvezno ali prostovoljno. Države članice lahko omogočijo, da je lahko ta socialna zaščita sorazmerna s sodelovanjem v dejavnostih samozaposlenega delavca in/ali višine prispevkov.
Obrazložitev
Namen predloga spremembe je preprečiti uveljavitev določb, ki bi omogočale omejevanje dostopa do socialnega varstva.
Predlog spremembe  4 Stališče Sveta Uvodna izjava 17
Stališče Sveta	Predlog spremembe
(17) Ekonomska in fizična ranljivost nosečih samozaposlenih delavk in nosečih zakonskih partnerk ter nosečih življenjskih partnerk, če in kolikor nacionalna zakonodaja priznava tako partnerstvo, samozaposlenih delavcev zahteva, da jim je treba zagotoviti pravico do nadomestil za čas porodniškega dopusta. Države članice ostajajo pristojne za vzpostavitev teh nadomestil, vključno z določitvijo višine prispevkov, in vseh režimov prejemkov in plačil pod pogojem, da so izpolnjene minimalne zahteve iz te direktive. Predvsem lahko določijo, v katerem obdobju pred in/ali po porodu se podeli pravica do nadomestil za materinstvo. Poleg tega se lahko pri določanju prispevkov in/ali nadomestil upošteva ekonomski položaj zadevne osebe ali družine.	(17) Ekonomska in fizična ranljivost nosečih samozaposlenih delavk in nosečih zakonskih partnerk ter nosečih življenjskih partnerk, če in kolikor nacionalna zakonodaja priznava tako partnerstvo, samozaposlenih delavcev zahteva, da jim je treba zagotoviti pravico do nadomestil za čas porodniškega dopusta. Države članice ostajajo pristojne za vzpostavitev teh nadomestil, vključno z določitvijo višine prispevkov, in vseh režimov prejemkov in plačil pod pogojem, da so izpolnjene minimalne zahteve iz te direktive. Predvsem lahko določijo, v katerem obdobju pred in/ali po porodu se podeli pravica do nadomestil za materinstvo.
Obrazložitev
Namen predloga je preprečiti uveljavitev preobširnih meril, ki niso značilna za zakone na področju socialnega varstva, kot je na primer ekonomski položaj osebe ali družine.
Predlog spremembe  5 Stališče Sveta Uvodna izjava 17 a (novo)
Stališče Sveta	Predlog spremembe
	(17a) Obdobje, za katero se samozaposlenim delavkam in zakonskim partnerkam ali, če in kolikor nacionalna zakonodaja priznava tako partnerstvo, življenjskim partnerkam samozaposlenih delavcev zagotavljajo nadomestila za materinstvo, je podobno trajanju porodniškega dopusta za zaposlene, ki velja na ravni EU. Če se trajanje porodniškega dopusta, ki velja za zaposlene, spremeni na ravni EU, bi morala Komisija poročati Evropskemu parlamentu in Svetu ter oceniti, ali bi bilo treba spremeniti tudi trajanje obdobja nadomestil za materinstvo za samozaposlene delavke in zakonske ali življenjske partnerke iz odstavka 2.
Obrazložitev
Namen predloga spremembe je upoštevati spreminjajoče se razmere na področju zaščite zaposlenih delavk ob materinstvu in omogočiti spremembo trajanja izplačil nadomestil za materinstvo samozaposlenim delavkam ter zakonskim in življenjskim partnerkam, če Komisija to priporoči v poročilu o oceni stanja.
Predlog spremembe  6 Stališče Sveta Uvodna izjava 18
Stališče Sveta	Predlog spremembe
(18) Zaradi upoštevanja posebnosti samostojnih dejavnosti bi bilo treba zagotoviti, da bi lahko samozaposlene delavke in zakonske partnerke ali življenjske partnerke samozaposlenih delavcev, če in kolikor nacionalna zakonodaja priznava tako partnerstvo, v največji možni meri imele dostop do vseh obstoječih služb, ki ponujajo začasno nadomeščanje, kar jim omogoča prekinitev poklicne dejavnosti zaradi nosečnosti ali materinstva, ali do kakršnih koli nacionalnih socialnih služb. Dostop do teh služb je lahko alternativa ali del nadomestil za materinstvo.	(18) Zaradi upoštevanja posebnosti samostojnih dejavnosti bi bilo treba zagotoviti, da bi lahko samozaposlene delavke in zakonske partnerke ali življenjske partnerke samozaposlenih delavcev, če in kolikor nacionalna zakonodaja priznava tako partnerstvo, imele dostop do vseh obstoječih služb, ki ponujajo začasno nadomeščanje, kar jim omogoča prekinitev poklicne dejavnosti zaradi nosečnosti ali materinstva, ali do kakršnih koli nacionalnih socialnih služb. Dostop do teh služb je lahko alternativa ali del nadomestil za materinstvo.
Obrazložitev
Dostop do služb, ki ponujajo začasno nadomeščanje, ali kakršnih koli nacionalnih socialnih služb ne bi smel biti omejen z merilom, ki ni natančen ali določljiv.
Predlog spremembe  7 Stališče Sveta Uvodna izjava 19
Stališče Sveta	Predlog spremembe
(19) Krepitev učinkovitosti in uspešnosti sistemov socialnega varstva, zlasti z boljšimi spodbudami, boljšim upravljanjem, ocenjevanjem in prednostno obravnavo programov porabe, je postala ključna za dolgoročno finančno trajnost evropskih socialnih modelov. Pri načrtovanju ukrepov, potrebnih za izvajanje te direktive, bi morale države članice posebno pozornost posvetiti izboljšanju ter zagotavljanju kakovosti in dolgoročne trajnosti svojih sistemov socialne zaščite.	črtano
Obrazložitev
Predlog spremembe deloma povzema vsebino predloga spremembe 9 iz prve obravnave, sprejetega 6. maja 2009. V drugih zakonodajnih besedilih na tem področju ne najdemo besedil splošne narave.
Predlog spremembe  8 Stališče Sveta Uvodna izjava 20
Stališče Sveta	Predlog spremembe
(20) Osebe, ki so bile izpostavljene diskriminaciji na podlagi spola, bi morale imeti na voljo ustrezna pravna sredstva. Za zagotovitev učinkovitejšega pravnega varstva bi bilo treba združenjem, organizacijam in drugim pravnim osebam dati pooblastila za sodelovanje v postopkih, kot to določijo države članice, v imenu ali v podporo žrtve, brez poseganja v nacionalna postopkovna pravila v zvezi z zastopanjem in obrambo pred sodišči.	(20) Osebe, ki so bile izpostavljene diskriminaciji na podlagi spola, bi morale imeti na voljo primerna pravna sredstva. Za zagotovitev učinkovitejšega pravnega varstva bi bilo treba združenjem, organizacijam in drugim pravnim osebam dati pooblastila za sodelovanje v postopkih, kot to določijo države članice, v imenu ali v podporo žrtve, brez poseganja v nacionalna postopkovna pravila v zvezi z zastopanjem in obrambo pred sodišči.
Predlog spremembe  9 Stališče Sveta Uvodna izjava 21
Stališče Sveta	Predlog spremembe
(21) Zaščito samozaposlenih delavcev in zakoncev samozaposlenih delavcev in, če in kolikor nacionalna zakonodaja priznava tako partnerstvo, življenjskih partnerjev samozaposlenih delavcev, pred diskriminacijo na podlagi spola bi bilo treba izboljšati tako, da bi bili v vsaki državi članici organi, pristojni za analizo s tem povezanih težav, za preučitev mogočih rešitev in zagotovitev dejanske pomoči žrtvam. Organ ali organi so lahko isti kot organi, ki so na nacionalni ravni pristojni za varovanje človekovih pravic ali zaščito pravic posameznikov ali izvajanje načela enakega obravnavanja.	(21) Zaščito samozaposlenih delavcev in zakoncev samozaposlenih delavcev in, če in kolikor nacionalna zakonodaja priznava tako partnerstvo, življenjskih partnerjev samozaposlenih delavcev, pred diskriminacijo na podlagi spola bi bilo treba izboljšati tako, da bi bili v vsaki državi članici organi, pristojni za analizo s tem povezanih težav, za preučitev mogočih rešitev in zagotovitev dejanske pomoči žrtvam. Organ ali organi so lahko isti kot organi, ki so na nacionalni ravni pristojni za izvajanje načela enakega obravnavanja.
Obrazložitev
Predlog spremembe deloma povzema vsebino predloga spremembe 9 iz prve obravnave, sprejetega 6. maja 2009. Vprašanja človekovih pravic ne bi smeli mešati z načelom enakega obravnavanja spolov.
Predlog spremembe  10 Stališče Sveta Člen 5
Stališče Sveta	Predlog spremembe
Države članice lahko ohranijo ali sprejmejo ukrepe v smislu člena 157(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije za dejansko zagotovitev polne enakosti moških in žensk v poklicnem življenju, ki bi na primer spodbujali podjetniško dejavnost žensk.	Države članice lahko ohranijo ali sprejmejo ukrepe v smislu člena 157(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije za dejansko zagotovitev polne enakosti moških in žensk v poklicnem življenju, ki bi na primer spodbujali podjetniške pobude žensk.
Predlog spremembe  11 Stališče Sveta Člen 7 – odstavek 2
Stališče Sveta	Predlog spremembe
2. Države članice se lahko odločijo, ali se socialna zaščita iz odstavka 1 izvaja obvezno ali prostovoljno. V skladu s tem lahko določijo, da se ta socialna zaščita dodeli le na zahtevo zakoncev ali življenjskih partnerjev iz člena 2(b).	2. Države članice se lahko odločijo, ali se socialna zaščita iz odstavka 1 izvaja obvezno ali prostovoljno.
Predlog spremembe  12 Stališče Sveta Člen 8 – odstavek 1
Stališče Sveta	Predlog spremembe
1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, ki zagotavljajo, da se lahko samozaposlenim delavkam in zakonskim partnerkam, na katere se nanaša člen 2, v skladu z nacionalno zakonodajo dodeli ustrezno nadomestilo za materinstvo, kar jim omogoča prekinitev poklicne dejavnosti zaradi nosečnosti ali materinstva za najmanj 14 tednov.	1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, ki zagotavljajo, da se lahko samozaposlenim delavkam in zakonskim partnerkam, na katere se nanaša člen 2, v skladu z nacionalno zakonodajo dodeli zadostno nadomestilo za materinstvo, kar jim omogoča prekinitev poklicne dejavnosti zaradi nosečnosti ali materinstva za najmanj 14 tednov.
Obrazložitev
„Ustrezno“ nadomestilo pomeni subjektivno presojanje, medtem ko „zadostno“ pomeni, da je država članica ocenila povprečne finančne stroške materinstva in prekinitve poklicne dejavnosti ter ponuja nadomestilo, ki jih krije.
Predlog spremembe  13 Stališče Sveta Člen 8 – odstavek 2
Stališče Sveta	Predlog spremembe
2. Države članice lahko odločijo, ali je nadomestilo za materinstvo iz odstavka 1 obvezno ali prostovoljno. V skladu s tem lahko določijo, da se to nadomestilo dodeli le na zahtevo samozaposlenih delavk in zakonskih partnerk ali življenjskih partnerjev iz člena 2.	2. Države članice lahko odločijo, ali je nadomestilo za materinstvo iz odstavka 1 obvezno ali prostovoljno.
Predlog spremembe  14 Stališče Sveta Člen 8 - odstavek 3 - uvodni del
Stališče Sveta	Predlog spremembe
3. Nadomestilo iz odstavka 1 se šteje za ustrezno, če zagotavlja dohodek, ki je vsaj enak:	3. Nadomestilo iz odstavka 1 se šteje za zadostno, če zagotavlja dohodek, ki je vsaj enak:
Obrazložitev
„Ustrezno“ nadomestilo pomeni subjektivno presojanje, medtem ko „zadostno“ pomeni, da je država članica ocenila povprečne finančne stroške materinstva in prekinitve poklicne dejavnosti ter ponuja nadomestilo, ki jih krije.
Predlog spremembe  15 Stališče Sveta Člen 8 – odstavek 4
Stališče Sveta	Predlog spremembe
4. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, ki zagotavljajo, da imajo samozaposlene delavke in zakonske partnerke ter življenjske partnerke, na katere se nanaša odstavek 2, čim boljši dostop do kakršnih koli služb, ki ponujajo začasno nadomeščanje, ali kakršnih koli nacionalnih socialnih služb. Države članice lahko omogočijo dostop do teh služb kot nadomestno možnost za nadomestilo ali del nadomestila iz odstavka 1 tega člena.	4. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, ki zagotavljajo, da imajo samozaposlene delavke in zakonske partnerke ter življenjske partnerke, na katere se nanaša odstavek 2, dostop do kakršnih koli služb, ki ponujajo začasno nadomeščanje, ali kakršnih koli nacionalnih socialnih služb. Države članice lahko omogočijo dostop do teh služb kot nadomestno možnost za nadomestilo ali del nadomestila iz odstavka 1 tega člena.
Obrazložitev
Dostop do služb, ki ponujajo začasno nadomeščanje, ali kakršnih koli nacionalnih socialnih služb ne bi smel biti omejen z merilom, ki ni natančen ali določljiv.
Predlog spremembe  16 Stališče Sveta Člen 11 – odstavek 1
Stališče Sveta	Predlog spremembe
1. Države članice sprejmejo potrebne določbe in imenujejo enega ali več organov, ki skrbijo za spodbujanje, analiziranje, spremljanje in podpiranje enakega obravnavanja vseh oseb brez diskriminacije na podlagi spola. Ti organi so lahko del agencij, ki so na nacionalni ravni odgovorne za varstvo človekovih pravic ali varovanje pravic posameznikov ali izvajanje načela enakega obravnavanja.	1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da je eden ali več organov, imenovanih v skladu s členom 20 Direktive 2006/54/ES, pristojnih tudi za spodbujanje, analiziranje, spremljanje in podpiranje enakega obravnavanja vseh oseb, ki jih obravnava ta direktiva, brez diskriminacije na podlagi spola.
Obrazložitev
Predlog spremembe deloma povzema vsebino predloga spremembe 9 iz prve obravnave, sprejetega 6. maja 2009, in se sklicuje na člen 20 direktive 2006/54/ES, ki vzpostavlja organe na področju enakega obravnavanja spolov.
Predlog spremembe  17 Stališče Sveta Člen 15 – odstavek 1
Stališče Sveta	Predlog spremembe
1. Države članice do….* sporočijo Komisiji vse informacije, ki so na voljo glede uporabe te direktive.	1. Države članice do….* sporočijo Komisiji vse informacije, ki so na voljo glede uporabe te direktive.
Komisija pripravi zbirno poročilo, ki ga predloži Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje….**. Po potrebi se temu poročilu priložijo predlogi za spremembo te direktive.	Komisija pripravi zbirno poročilo, ki ga predloži Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje….**. Poročilo mora upoštevati vse spremembe pravne narave, ki se nanašajo na dolžino porodniškega dopusta zaposlenih delavk. Po potrebi se temu poročilu priložijo predlogi za spremembo te direktive.
___________	___________
* UL: Prosimo, vstavite datum šest let po začetku veljavnosti te direktive.	* UL: Prosimo, vstavite datum pet let po začetku veljavnosti te direktive.
** UL: Prosimo vstavite datum sedem let po začetku veljavnosti te direktive.	** UL: Prosimo, vstavite datum šest let po začetku veljavnosti te direktive.
Obrazložitev
Predlog spremembe utemeljujejo isti razlogi kot predlog spremembe 25 iz prve obravnave, ki je bil sprejet 6. maja 2009. Obdobje sedmih oziroma šestih let je bilo šteto za predolgo.

• [1]  Sprejeta besedila, 6. 5. 2009, P7_TA(2009)0364.

OBRAZLOŽITEV

Uvod

Direktiva, sprejeta 11. decembra 1986[1] , ni dosegla zastavljenih ciljev, ker je po vsebini vse preveč nedorečena. Parlament je v resolucijah in poročilih, ki jih je sprejel v devetdesetih letih minulega stoletja, večkrat zahteval njeno izboljšanje.

Kljub temu, da je Parlament kar naprej opozarjal na svoje zelo natančne predloge za zagotovitev enakega obravnavanja moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnost, vključno z zakonci in zunajzakonskimi partnerji, ki samozaposlenim osebam pomagajo pri opravljanju take dejavnosti, je Komisija šele oktobra 2008 pripravila predlog o razveljavitvi direktive 86/613/EGS ter Evropskemu parlamentu in Svetu predložila predlog direktive[2], ki temelji na posebni pravni podlagi iz člena 141 Pogodbe ES (zdaj člen 157 PDEU). Predlog pokriva le vidike, ki še niso vključeni v druge, že sprejete direktive, ki uresničujejo načelo enakega obravnavanja moških in žensk[3].

Predlagana direktiva pomeni pomemben napredek pri zagotavljanju enakega obravnavanja moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnost, vključno z zakonci, ki jim pomagajo. Obravnava na primer vprašanje, kako odstraniti ovire za samozaposlovanje žensk, in v ta namen vsebuje določbo o pozitivnem ukrepanju ali posebnih ukrepih, s katerimi naj se nezadostno zastopanemu spolu olajša opravljanje samostojne dejavnosti. Pri vprašanju ustanavljanja družb države članice poziva, naj sprejmejo zavezujoče ukrepe za to, da v nacionalni zakonodaji ne bo več mogoče prepovedati ustanovitve podjetja med zakoncema ali življenjskima partnerjema. Predlog obravnava tudi zaščito ob materinstvu za ženske, ki opravljajo samostojno dejavnost, in za zakonske ali zunajzakonske partnerke, ki samozaposlenim osebam pomagajo pri opravljanju dejavnosti (enaka pravica do porodniškega dopusta, kot jo določa direktiva 92/85/EGS, in do nadomestila, ki je vsaj enako nadomestilu v primeru bolezni po nacionalni zakonodaji, ter možnost, da namesto finančnega nadomestila izberejo začasno nadomeščanje). Raven socialne varnosti zakoncev in partnerjev, ki pomagajo samozaposlenim, naj bi bila najmanj enaka tisti, ki velja samozaposlene delavce, in pod enakimi pogoji. Vseeno pa predlog ni posegel v sistem, po katerem zakonci, ki pomagajo samozaposlenim delavcem, prispevke plačujejo prostovoljno.

Prva obravnava v Parlamentu

V prvi obravnavi je Evropski parlament pozdravil predlog direktive in vložil več predlogov sprememb za okrepitev predloga Komisije, za bolj zavezujoč okvir minimalnih jamstev za zakonce, ki samozaposlenim pomagajo pri opravljanju njihove dejavnosti.

Glede uporabe predloga direktive za zakonce in zunajzakonske partnerje samozaposlenih delavcev in ob upoštevanju raznolikosti vrst poklicev je Evropski parlament vztrajal, da se izvajanje ne sme omejiti samo na osebe, ki opravljajo samostojno pridobitno dejavnost v kmetijstvu. Večina teh poklicev je res v kmetijstvu, a so tudi v obrtništvu, malih in srednjih podjetjih ter svobodnih poklicih (predlogi sprememb Parlamenta od 1 do 10). Evropski parlament je pri ukrepih ali posebnih ugodnostih, s katerimi se nezadostno zastopanemu spolu olajša opravljanje samostojne dejavnosti ali se preprečijo ali izravnajo prikrajšanosti v poklicni karieri, podprl predlog Komisije, vendar v okrepljeni obliki kot pozitiven ukrep (predlog spremembe Parlamenta, uvodna izjava 10, člen 4 predloga direktive).

Ker v večini držav članic zakonci, ki pomagajo samozaposlenim delavcem, nimajo lastnega statusa, njihovo delo ni priznano in niso upravičeni do socialnega varstva ločeno od zakonca, temveč le prek izvedenih pravic, se je Evropski parlament glede statusa zakoncev, ki pomagajo samozaposlenim, zavzel zato, da se jim podeli jasno opredeljen poklicni status in se opredelijo njihove pravice, kar je izrazil s priporočilom državam članicam (predlogi sprememb Parlamenta 3 do 18). Zavzel se je za spremembo uvodne izjave 13 in člena 6 predloga direktive (predlogi sprememb Parlamenta od 14 do 40), ki je tesno povezana s priznavanjem njihovega dela: najprej je treba zagotoviti možnost, da se zakonci, ki samozaposlenim osebam pomagajo pri izvajanju njihove dejavnosti, vključijo v sistem socialne varnosti – in sicer brez možnosti oprostitve (torej obvezna vključitev) – pod enakimi pogoji kot samozaposleni delavci, lahko pa se predvidi tudi možnost pavšalnega izračuna njihovih prispevkov, določiti pa je tudi treba, da se prispevki za socialno varstvo odbijejo od davkov in se na primer obravnavajo kot operativni odhodki. Glede porodniškega dopusta je Parlament podprl prilagoditev posebnim razmeram zakoncev, ki pomagajo samozaposlenim osebam, pri čimer porodniški dopust ne more biti daljši, kot to določa direktiva Sveta 92/85/EGS (predlog spremembe Parlamenta št. 15).

V prvi obravnavi je Parlament menil, da je predloge Komisije (člen 10), ki mešajo človekove pravice in diskriminacijo na podlagi spola, težko sprejeti. Enaka obravnava moških in žensk zadeva vse ljudi – ne gre namreč za manjšine, ki so diskriminirane na podlagi drugih meril, kot so rasa, veroizpoved itd. Zato bi moral za pravilno uporabo te direktive skrbeti organ, ki je pristojen za direktive s področja enakega obravnavanja zaposlenih moških in žensk, ne pa organ, ki skrbi za varstvo človekovih pravic (predlog spremembe Parlamenta št. 9).

Stališče Sveta v prvi obravnavi

V svojem stališču Svet delno povzema stališče Parlamenta v prvi obravnavi, včasih ob uporabi nove formulacije ali strukture, sprejel pa je deset njegovih predlogov sprememb iz prve obravnave (predloge sprememb 4, 9 (delno), 12, 13, 39, 18, 22, 23, 27 in 28).

Ti predlogi sprememb vključujejo zlasti vprašanja, povezana z ukrepi ali posebnimi ugodnostmi, s katerimi se nezadostno zastopanemu spolu olajša opravljanje samostojne dejavnosti in ki so okrepljeni kot pozitivni ukrepi, spodbujanje podjetniške dejavnosti žensk, predlog za odpravo omejitev pri ustanavljanju podjetij z zakoncem ali partnerjem, uvedbo nove določbe o vključevanju vprašanj enakosti med spoloma v različne politike itd. Treba je pripomniti, da je priporočilo o priznavanju dela zakoncev in zunajzakonskih partnerjev samozaposlenih delavcev v drugačni formulaciji ohranjeno v uvodni izjavi 8 stališča Sveta.

Stališče Sveta se razlikuje zlasti glede socialnega varstva zakoncev ali zunajzakonskih partnerjev samozaposlenih delavcev. Svet meni, da se lahko države članice same odločijo, ali je socialna varnost obvezna ali prostovoljna (novi člen 7 stališča Sveta). Svet prav tako ne ohranja predloga Komisije o „vsaj enaki“ ravni zaščite za zakonce ali zunajzakonske partnerje samozaposlenih delavcev, ki ga je Parlament prevzel v prvi obravnavi. Po mnenju Sveta morajo države članice za socialno varnost poskrbeti v skladu s svojo zakonodajo ter sprejeti odločitev, ali je socialna varnost lahko sorazmerna z udeležbo v dejavnosti samozaposlenega delavca in/ali ravnjo prispevkov (uvodna izjava 16 stališča Sveta v prvi obravnavi).

Glede porodniškega dopusta je v stališču Sveta predlagano, da se samozaposlenim delavkam ter zakonskim in življenjskim partnerkam v skladu z nacionalno zakonodajo dodeli ustrezno nadomestilo za materinstvo, kar bi jim omogočilo, da prekinejo poklicno dejavnost zaradi nosečnosti ali materinstva za najmanj 14 tednov. Predlog o določitvi zgornje meje, kot je to predvideno v stališču Parlamenta iz prve obravnave (porodniški dopust ne more biti daljši, kot to določa direktiva Sveta 92/85/EGS), ni prevzet, saj ta direktiva določa minimalne zahteve. Stališče Sveta (člen 8) tudi ohranja predlog Komisije o izbiri začasnega nadomeščanja namesto finančnega nadomestila.

Svet prav tako ohranja predlog Komisije o organih, ki nadzorujejo pravilno izvrševanje direktive, po katerem so to lahko organi, ki so obenem pristojni za varovanje človekovih pravic (uvodna izjava 21 in člen 10 stališča Sveta).

Predlog poročevalke

Poročevalka ugotavlja, da Svet želi izboljšati socialno varnost samozaposlenih delavcev in tudi zakoncev, ki jim pomagajo, tudi za odpravo ovir pri udejstvovanju žensk v podjetništvu.

Z nekaterimi točkami iz stališča Sveta bi se lahko strinjali, na primer s tem, da se Svet ne strinja s spremembo sedanje formulacije iz direktive 86/613/EGS, po kateri je treba pri upravljanju podjetij uporabljati načelo nediskriminacije (uvodna izjava 13 in člen 4(1) stališča Sveta iz prve obravnave), ali da je treba besedilo uskladiti s sedanjimi določbami direktiv 2006/54/ES in 2004/113/ES, tako da se ne doda izraza „učinkovito“ (člen 9(1) stališča Sveta iz prve obravnave) in se omeni „organ ali organe”, iz česar je jasno razvidno, da morajo biti organi isti, kot jih določata direktivi 2004/113/ES in 2006/54/ES (člen 11(2) stališča Sveta iz prve obravnave), itd.

Poročevalka je opazila razlike med stališčem Sveta o socialni varnosti samozaposlenih delavcev in stališčem Evropskega parlamenta iz prve obravnave, saj Svet meni, da bi od držav članic morali zahtevati, da sprejmejo potrebne ukrepe za vzpostavitev socialnega varstva v skladu z nacionalno zakonodajo, in da je njeno izvajanje v pristojnosti držav članic, ki lahko določijo, ali naj bo vključitev vanjo obvezna ali prostovoljna in ali se jo zakoncem in življenjskim partnerjem dodeli le na zahtevo.

Vseeno pa poročevalka ugotavlja, da je glede zaščite ob materinstvu samozaposlenih delavk ter zakonskih in življenjskih partnerk samozaposlenih delavcev Svet storil napredek pri priznavanju dejstva, da jim je treba dodeliti nadomestilo, ki jim bo omogočalo prekinitev dejavnosti za toliko časa, kot je potrebno za dober potek običajne nosečnosti in fizično okrevanje po normalnem porodu. Stališče Sveta, da naj bi bile te ženske v skladu z nacionalno zakonodajo upravičene do ustreznega nadomestila za materinstvo, kar bi jim omogočalo, da prekinejo svojo dejavnost zaradi nosečnosti ali rojstva otrok za najmanj 14 tednov, bi lahko označili za napredek v primerjavi s sedanjim stanjem, če ob tem poudarimo, da je 14 tednov minimalno obdobje, ki pa ga države članice lahko še podaljšajo, ob upoštevanju razlik v statusu, pa tudi specifičnih potreb.

Poročevalka meni, da se ni koristno omejiti zgolj na potrebo po izboljšanju položaja zakoncev, ki pomagajo pri izvajanju dejavnosti v kmetijstvu (uvodna izjava 4 stališča Sveta iz prve obravnave) ali omembo dolgoročne kakovosti in vzdržnosti sistemov socialnega varstva (uvodna izjava 19 stališča Sveta iz prve obravnave), saj njihova vzdržnost ni med cilji te direktive.

Zadržana je tudi glede določb, v skladu s katerimi bi lahko države članice ohranile nacionalne določbe o omejitvi dostopa do posebnih sistemov socialnega varstva ali določene ravni zaščite (uvodna izjava 16 stališča Sveta iz prve obravnave), ali pa določb, v skladu s katerimi bi lahko države članice pri določanju prispevkov in/ali nadomestil upoštevale ekonomski položaj osebe ali družine (uvodna izjava 17 stališča Sveta iz prve obravnave).

Meni tudi, da ni sprejemljivo, da bi pravilno uporabo te direktive nadzorovali organi, ki bi bili obenem pristojni za varovanje človekovih pravic (uvodna izjava 21 stališča Sveta iz prve obravnave), in predlaga, da se deloma povzame predlog spremembe 9 iz prve obravnave v Evropskem parlamentu, saj ni zaželeno, da bi vprašanje človekovih pravic mešali z načelom enakega obravnavanja spolov.

Poročevalka je prepričana, da je možno najti ustrezne skupne rešitve, ki bodo upoštevale posebne potrebe in bomo dobili zakonodajno besedilo, ki bo pomenilo dejansko izboljšanje položaja samozaposlenih delavcev in zakonskih ali zunajzakonskih življenjskih partnerjev, zlasti njihovega socialnega varstva, neodvisno od zakonca ali partnerja.

• [1]  Direktiva Sveta 86/613/EGS z dne 11. decembra 1986 o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki se ukvarjajo z dejavnostjo, vključno s kmetijstvom, ali pa so samozaposleni, ter o varstvu samozaposlenih žensk med nosečnostjo in materinstvom (UL L 359, 19. 12. 1986, str. 56).
• [2]  COM(2008) 0636.
• [3]  Direktive 79/7/EGS, 2004/113/ES in 2006/54/ES.

POSTOPEK

Naslov	Enako obravnavanje moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnost
Referenčni dokumenti	17279/3/2009 – C7-0075/2010 – 2008/0192(COD)
Datum 1. obravnave EP – št. P	7.5.2009  T6-0364/2009
Predlog Komisije	KOM(2008)0636 - C6-0341/2008
Datum razglasitve prejetja skupnega stališča na zasedanju	25.3.2010
Pristojni odbor  Datum razglasitve na zasedanju	FEMM 25.3.2010
Poročevalec/-ka  Datum imenovanja	Astrid Lulling 19.11.2008
Datum sprejetja	4.5.2010
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	29 1 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Regina Bastos, Edit Bauer, Andrea Češková, Marije Cornelissen, Silvia Costa, Tadeusz Cymański, Ilda Figueiredo, Iratxe García Pérez, Zita Gurmai, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Philippe Juvin, Astrid Lulling, Barbara Matera, Angelika Niebler, Siiri Oviir, Antonija Prvanova (Antonyia Parvanova), Raül Romeva i Rueda, Joanna Katarzyna Skrzydlewska, Eva-Britt Svensson, Marc Tarabella, Marina Yannakoudakis
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Nicole Kiil-Nielsen, Elisabeth Morin-Chartier, Norica Nicolai, Hrisula Paliadeli (Chrysoula Paliadeli), Rovana Plumb, Joanna Senyszyn, Corien Wortmann-Kool
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Ana Gomes, Alajos Mészáros