Postopek : 2009/2224(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0154/2010

Predložena besedila :

A7-0154/2010

Razprave :

PV 14/06/2010 - 26
CRE 14/06/2010 - 26

Glasovanja :

PV 15/06/2010 - 7.12
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2010)0207

POROČILO     
PDF 213kWORD 190k
10.5.2010
PE 438.414v02-00 A7-0154/2010

o internetu stvari

(2009/2224(INI))

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

Poročevalka: Maria Badia i Cutchet

PRED. SPREM.
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za mednarodno trgovino
 MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov
 MNENJE Odbora za pravne zadeve
 IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o internetu stvari

(2009/2224(INI))

Evropski parlament,

–    ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o internetu stvari – akcijski načrt za Evropo z dne 18. junija 2009 (KOM(2009)0278),

–    ob upoštevanju delovnega programa, ki ga je predstavilo špansko predsedstvo EU 27. novembra 2009, zlasti cilja o razvoju interneta prihodnosti,

–    ob upoštevanju sporočila Komisije Naložbe danes za Evropo jutri (KOM(2009)0036),

–    ob upoštevanju priporočila Komisije o izvajanju načel varstva zasebnosti in varstva podatkov v aplikacijah, podprtih z radiofrekvenčno identifikacijo (C(2009)3200),

–    ob upoštevanju 95/46/ES Direktive Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov,

–    ob upoštevanju Direktive 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij,

–    ob upoštevanju Evropskega načrta za oživitev gospodarstva za spodbuditev ponovne gospodarske rasti (KOM(2008)0800),

–    ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko o določitvi nove digitalne agende za Evropo: 2015.eu(1),

–    ob upoštevanju člena 48 svojega poslovnika,

–    ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter Odbora za pravne zadeve (A7-0154/2010),

A.  ker se je internet v zadnjih petindvajsetih letih hitro razvijal, po napovedih pa se bo razvoj še nadaljeval tako na ravni razširjenosti zaradi razvoja širokopasovnih povezav kot na ravni novih aplikacij,

B.   ker lahko internet stvari izpolni pričakovanja družbe in državljanov, potrebne pa so raziskave, da bi razumeli, kakšna so ta pričakovanja ter na katerih področjih bi lahko občutljivost ter skrb za zasebnost in informacije preprečili aplikacije,

C.  ker so informacijske in komunikacijske tehnologije pomembne, saj podpirajo družbeni razvoj in gospodarsko rast ter spodbujajo raziskave, inovacije in ustvarjalnost v evropskih javnih in zasebnih subjektih,

D.  ker mora EU oblikovati skupen referenčni okvir za ureditev in okrepitev upravljanja sistema, zaupnosti, varnosti informacij, etičnosti upravljanja, spoštovanja zasebnosti, zbiranja in hrambe osebnih podatkov ter obveščanja potrošnikov,

E.   ker se izraz „internet stvari“ nanaša na splošni pojem predmetov (tako elektronskih artefaktov kot predmetov vsakdanje uporabe), ki jih lahko beremo, prepoznavamo, naslavljamo, iščemo in/ali upravljamo na daljavo prek interneta,

F.   ker je v prihodnjih letih pričakovati hiter razvoj interneta stvari, ta pa terja varno, pregledno in večstransko upravljanje,

G. ker bo internet v prihodnosti prerasel sedanje tradicionalne meje virtualnega sveta zaradi povezave s svetom fizičnih predmetov,

H.  ker ponujajo tehnologije radiofrekvenčne identifikacije (RFID) ter druge tehnologije, povezane z internetom stvari, prednosti v primerjavi s črtnimi kodami in magnetnimi zapisi ter omogočajo številne aplikacije, ki jih je mogoče povezati z drugimi omrežji (na primer mobilnimi telefonskimi omrežji) in še nadalje razviti, ko bo ustvarjena povezava s senzorji, ki merijo vidike, kot so geografski položaj (na primer satelitski sistem Galileo), temperatura, svetloba, tlak in gravitacijske sile; ker bi se morala z obsežnim uvajanjem čipov radiofrekvenčne identifikacije znatno zmanjšati njihova cena na enoto ter stroški njihovih čitalnikov,

I.    ker lahko tehnologija radiofrekvenčne identifikacije katalizira in pospeši gospodarski razvoj informacijske in komunikacijske industrije,

J.    ker se tehnologija radiofrekvenčne identifikacije in druge tehnologije, povezane z internetom stvari, že uporabljajo na področju proizvodnje, logistike in dobavne verige, ker ponujajo prednosti v zvezi z identifikacijo in sledljivostjo proizvodov in ker obetajo pomembne razvojne možnosti na številnih drugih področjih, kot so zdravstvo, prevoz in energijska učinkovitost, okolje, maloprodaja in boj proti ponarejanju,

K.  ker zasnova, razvoj in izvedba sistemov z radiofrekvenčno identifikacijo kot pri vseh sistemih e-zdravstva zahteva neposredno vključenost strokovnjakov s področja zdravstvenega varstva, bolnikov in ustreznih odborov (na primer na področju varstva podatkov in etike),

L.   ker lahko radiofrekvenčna identifikacija pripomore k povečanju energijske učinkovitosti in zmanjšanju emisij toplogrednih plinov ter omogoči obračunavanje ogljika na ravni proizvoda,

M.  ker lahko tehnologija radiofrekvenčne identifikacije in druge tehnologije, povezane z internetom stvari, državljanom prinesejo koristi z vidika kakovosti življenja, varnosti, zaščite in dobrega počutja, če bodo ustrezno upravljani vidiki, povezani z varstvom zasebnosti in osebnih podatkov,

N.  ker obstaja potreba po trajnostnih in energijsko učinkovitih komunikacijskih standardih, ki so osredotočeni na varnost ter zasebnost in ki uporabljajo združljive ali identične protokole na različnih ravneh,

O.  ker bi lahko bili prej ali slej vsi predmeti v vsakdanjem življenju (vozovnice, oblačila, mobilni telefoni, avtomobili itd.) opremljeni s čipom RFID, ki bodo zaradi svoje raznovrstne uporabnosti hitro pridobili izjemen gospodarski pomen,

P.   ker bo internet stvari omogočil povezavo milijard naprav, ki jim bo z brezžičnimi tehnologijami v kombinaciji s protokoli za logično in fizično naslavljanje omogočena medsebojna komunikacija in interakcija; ker mora internet stvari s pomočjo elektronskih sistemov za identifikacijo in brezžičnih mobilnih naprav omogočati neposredno in nedvoumno identifikacijo digitalnih subjektov in fizičnih predmetov za neprekinjeno zbiranje, hrambo, prenos in obdelavo z njimi povezanih podatkov,

Q.  ker je pomanjšanje izdelkov, ki se uporabljajo na internetu stvari, povezano s tehnološkimi izzivi, kot je vgradnja elektronike, senzorjev ter sistema za napajanje in prenos radiofrekvenčne identifikacije v čip, ki je velik le nekaj milimetrov,

R.   ker prihodnost obljublja vse bolj raznoliko uporabo čipov RFID, ta tehnologija pa vseeno povzroča nove težave na področju varstva osebnih podatkov; najbolj problematično je dejstvo, da so čipi nevidni ali skoraj nevidni,

S.   ker so industrijski standardi zelo pomembni, ker mora standardizacija RFID dozoreti in ker bo zato mandat za standardizacijo radiofrekvenčne identifikacije, ki je skupna naloga za CEN in ETSI (evropska standardizacijska organa), leta 2009 prispeval k bolj inovativnim izdelkom in storitvam, ki uporabljajo radiofrekvenčno identifikacijo,

T.   ker je pomembno ozaveščati evropske državljane o novih tehnologijah in njihovih aplikacijah, kar vključuje njihov družbeni in okoljski vpliv, ter spodbujati digitalno pismenost in e-znanja potrošnikov,

U.  ker bi moral biti razvoj interneta stvari vključujoč in dostopen vsem državljanom EU ter podprt z učinkovitimi politikami za zmanjševanje digitalne vrzeli v EU ter zagotavljanje e-znanj in poznavanja digitalnega okolja več državljanom,

V.  ker je treba koristi tehnologij, povezanih z internetom stvari, okrepiti z resnično varnostjo, ki je bistven element vsakega razvoja, ki bi lahko ogrožal varstvo osebnih podatkov in javno zaupanje v tiste, ki hranijo osebne podatke,

W. ker družbeni učinek razvoja interneta stvari ni znan, lahko pa poveča sedanji digitalni razkorak ali ustvari novega,

1.   pozdravlja sporočilo Evropske Komisije in se načelno strinja s smernicami akcijskega načrta za spodbujanje interneta stvari;

2.   meni, da bo širitev interneta stvari omogočilo boljšo interakcijo med osebami in stvarmi ter med samimi stvarmi, kar lahko prinese ogromne koristi državljanom EU, če se spoštujejo varnost, varstvo podatkov in zasebnost;

3.   odobrava pozornost, ki jo je Komisija namenila varnosti, zaščiti, varstvu osebnih podatkov in zasebnosti državljanov ter upravljanju interneta stvari, saj so spoštovanje zasebnosti in varstvo osebnih podatkov ter odprtost in interoperabilnost edini način za doseganje širše družbene sprejemljivosti interneta stvari; poziva Komisijo, naj spodbuja vse evropske in mednarodne zainteresirane strani k obravnavi groženj, povezanih z računalniško varnostjo; zato poziva Komisijo, naj države članice spodbuja k izvajanju vseh veljavnih mednarodnih določb o računalniški varnosti, tudi konvencijo Sveta Evrope o kibernetski kriminaliteti;

4.   izraža trdno prepričanje, da je varovanje zasebnosti temeljna vrednota in da morajo imeti vsi uporabniki možnost nadzorovati svoje osebne podatke; zato poziva, naj se direktiva o varstvu podatkov prilagodi današnjemu digitalnemu okolju;

5.   ceni pravočasen odziv Komisije na novosti na tem področju, s čimer političnemu sistemu omogoča, da dovolj zgodaj določi pravila;

6.   poudarja, da je pogoj za spodbujanje tehnologije uvedba zakonskih določb za okrepitev spoštovanja temeljnih vrednot ter varstvo osebnih podatkov in zasebnosti;

7.   poudarja, da je treba vprašanja varnosti in zasebnosti obravnavati v prihodnjih standardih, ki morajo določiti različne varnostne zahteve za zagotavljanje zaupnosti, celovitosti ali razpoložljivosti storitev;

8.   poziva Komisijo, naj svoje delo na področju interneta stvari usklajuje s svojim splošnim delom na področju digitalne agende;

9.   poziva Komisijo, naj izvede oceno učinka uporabe sedanje infrastrukture „internetnega“ omrežja za aplikacije in strojno opremo interneta stvari, kar zadeva prezasedenost omrežja in varnost podatkov, da bi ugotovila, ali so aplikacije in strojna oprema interneta stvari združljive in ustrezne;

10. meni, da bo v prihodnjih letih razvoj interneta stvari in z njim povezanih aplikacij bistveno vplival na vsakdanje življenje evropskih državljanov in na njihove navade, kar bo privedlo do vrste gospodarskih in družbenih sprememb;

11. meni, da je treba vzpostaviti vključujoč internet stvari in da se je treba že na začetku izogniti tveganju za neenak razvoj, širjenje in uporabo tehnologij interneta stvari, tako na ravni držav članic kot na regionalni ravni; ugotavlja, da Komisija v svojem sporočilu ne namenja dovolj pozornosti tem vprašanjem, ki bi morala biti v najboljšem primeru obdelana pred nadaljnjim razvojem;

12. poziva Komisijo, naj pri načrtovanju informacijske in komunikacijske tehnologije ter interneta stvari upošteva manj razvite regije v Uniji; poziva države članice, naj zagotovijo sredstva za sofinanciranje uvedbe teh tehnologij ter drugih projektov informacijske in komunikacijske tehnologije v teh regijah, s čimer bi zagotovile njihovo udeležbo in preprečila njihovo izključitev iz skupnih evropskih projektov;

13. poudarja, da je lahko uporaba čipov RFID učinkovita v boju proti ponarejanju, preprečevanju ugrabitev dojenčkov v porodnišnicah, za identifikacijo živali ter na vrsti drugih področij, lahko pa je tudi nevarna in povzroča etične težave za posameznike in družbo, zato bo treba vzpostaviti ustrezne varstvene ukrepe;

14. poudarja, da je pomembno preučiti družbene, etične in kulturne posledice interneta stvari glede na možnost daljnosežne civilizacijske preobrazbe, ki jo bodo povzročile te tehnologije; zato meni, da morajo družbeno-ekonomske raziskave in politična razprava o internetu stvari potekati vzporedno s tehnološkimi raziskavami in njihovim napredkom, ter poziva Komisijo, da ustanovi skupino strokovnjakov, ki bodo opravili podrobno oceno teh vidikov ter predlagali etični okvir za razvoj ustreznih tehnologij in aplikacij;

15. poudarja, da se lahko tehnologija radiofrekvenčne identifikacije in druge tehnologije za pametno označevanje izdelkov in potrošniškega blaga, povezane z internetom stvari, uporabijo kjerkoli, so pa dejansko nevidne in tihe; zato poziva, naj Evropska komisija omenjeno tehnologijo dodatno in podrobneje oceni, zlasti:

·  vpliv radijskih valov in drugih sredstev, ki omogočajo tehnologije identifikacije, na zdravje,

·  vpliv čipov in njihove reciklaže na okolje,

·  zasebnost in zaupanje uporabnikov,

·  povečana tveganja za računalniško varnost,

·  prisotnost pametnih čipov v izdelkih,

·  pravico do „utišanja čipov“, kar daje uporabnikom moč in nadzor,

·  zagotovila državljanom glede varstva med zbiranjem in obdelavo osebnih podatkov,

·  razvoj dodatne omrežne strukture in infrastrukture za aplikacije in strojno opremo interneta stvari,

·  zagotovila za najboljšo možno zaščito državljanov in podjetij EU pred različnimi kibernetskimi napadi na spletu,

·  vpliv elektromagnetnih polj na živali, zlasti na ptice v mestih,

·  uskladitev regionalnih standardov,

·  razvoj odprtih tehnoloških standardov in interoperabilnost med različnimi sistemi,

zanjo pa naj po potrebi veljajo posebni predpisi na evropski ravni;

16. poudarja, da imajo potrošniki pravico do zasebnosti po načelu privolitve v sodelovanje (opt-in) in/ali po načelu vgrajene zasebnosti (privacy by design), zlasti z uporabo samodejnega izklopa oznak na točki prodaje, razen če se potrošnik izrecno strinja z drugačnim ravnanjem; v zvezi s tem opozarja na mnenje Evropskega nadzornika za varnost podatkov; poudarja, da je treba zasebnost in varnost upoštevati v čim bolj zgodnjih fazah razvoja in uporabe tehnologij interneta stvari; poudarja, da je treba aplikacije radiofrekvenčne identifikacije upravljati v skladu s pravili o varovanju zasebnosti in podatkov, ki jih določata člena 7 in 8 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije; poziva Komisijo, naj razmisli o pravici državljanov do izbire izdelkov, ki niso opremljeni z internetom stvari, ali do izklopa povezave z omrežnim okoljem, kadar koli to želijo;

17. ugotavlja, da imajo pasivne oznake radiofrekvenčne identifikacije omejen domet, aktivne oznake radiofrekvenčne identifikacije pa omogočajo prenos podatkov na veliko večje razdalje; v zvezi s tem poudarja, da morajo biti določene jasne smernice za vsak posamezen tip radiofrekvenčne identifikacije;

18. poziva Komisijo, naj pojasni, čigavi so samodejno pridobljeni in strojno obdelani podatki ter kdo razpolaga z njimi;

19. poziva proizvajalce, naj zagotovijo „pravico do utišanja čipa“, s tem da potrošnikom omogočijo, da oznake radiofrekvenčne identifikacije odstranijo ali na drug način po nakupu enostavno odklopijo; poudarja, da morajo biti potrošniki obveščeni o prisotnosti pasivnih ali aktivnih oznak radiofrekvenčne identifikacije, domet branja, vrsti izmenjanih podatkov (sprejetih ali oddanih) z napravo in o uporabi teh podatkov ter da mora biti ta informacija jasno navedena na embalaži in podrobneje opisana v dokumentaciji;

20. poziva upravljavce aplikacij z radiofrekvenčno identifikacijo, naj sprejmejo vse primerne ukrepe, da bi zagotovili, da se podatki ne nanašajo na določeno ali prek kakršnihkoli sredstev, ki bi jih lahko upravljavec aplikacije z radiofrekvenčno identifikacijo ali druga oseba uporabila, določljivo fizično osebo, razen če se taki podatki obdelujejo skladno z ustreznimi načeli in pravnimi predpisi glede varovanja podatkov;

21. poudarja, da bi moralo biti v primeru, da čipi, s katerimi so opremljeni prodani izdelki, niso namenjeni uporabi zunaj prodajnih mest, mogoče, da se jih pri izdelavi opremi z napravo, s katero se deaktivirajo in s tem omeji hramba podatkov;

22. meni, da je treba potrošnikom zagotoviti možnost, da privolijo v sodelovanje (opt-in) v internetu stvari ali se iz njega odjavijo (opt-out), vključno z zmožnostjo odjave od posameznih tehnologij interneta stvari, ne da bi pri tem v celoti odklopili druge aplikacije ali napravo kot celoto;

23. poudarja potrebo po vključitvi največje možne stopnje zaščite naprav in varnih prenosnih sistemov v vse tehnologije interneta stvari, da bi preprečili goljufije in omogočili ustrezno potrjevanje pristnosti in odobritev identitete naprav; ugotavlja, da so možne goljufije v zvezi z identifikacijo in izdelki s kloniranjem oznak interneta stvari ali prestrezanjem podatkov, ki se jih izmenjuje; zato poziva Komisijo, da zagotovi razvoj preglednega sistema interneta stvari, ki bo upošteval zlasti naslednje vidike:

·  izrecna omemba prisotnosti sredstev, ki omogočajo identifikacijo in sledljivost;

·  varnostni ukrepi, ki dostop do podatkov zagotavljajo samo pooblaščenim uporabnikom;

·  omogočanje potrošnikom in organom, ki podeljujejo oznake, da preverijo čitljivost podatkov in delovanje sistema;

24. meni, da je treba prednostno zagotoviti globalen regulativni okvir in določen časovni okvir na evropski ravni, da bi spodbudili in omogočili javne in zasebne naložbe na področju interneta stvari ter v pametna omrežja, ki so potrebna za podporo razvoju novih tehnologij;

25. ugotavlja, da so tehnologije radiofrekvenčne identifikacije sicer pomembne, vendar internet stvari zajema tudi druge tehnologije; poudarja, da je treba vprašanja raziskav, financiranja in upravljanja usmeriti tudi v te tehnologije;

26. poziva Komisijo, naj preuči uporabo aplikacij interneta stvari za napredovanje številnih tekočih pobud EU, kot so „informacijska in komunikacijska tehnologija za energijsko učinkovitost“, „pametno merjenje“, „energetsko označevanje“, „energijska učinkovitost stavb“, „zaščita pred ponarejenimi zdravili in drugimi izdelki“;

27. poziva Komisijo, naj nadzoruje morebitne nove grožnje, ki jih predstavlja ranljivost medsebojno močno povezanih sistemov;

28. poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva zagotoviti, da bodo tehnologije, povezane z internetom stvari, vključevale zahteve uporabnikov (npr. možnost izklopa sledljivosti) ter spoštovale osebne pravice in svoboščine; v zvezi s tem opozarja na pomembno vlogo Evropske agencije za varovanje omrežij in podatkov (ENISA) pri varnosti omrežij in informacij ter posledično interneta stvari, kar bo omogočilo vzpostavitev sprejemanja in zaupanja pri potrošnikih;

29. meni, da bodo razvoj novih aplikacij ter delovanje in poslovni potencial interneta stvari odvisni od zaupanja, ki ga bodo imeli evropski potrošniki v sistem, ter opozarja, da je zaupanje vzpostavljeno šele takrat, ko ni več dvomov o možnem ogrožanju zasebnosti in zdravja;

30. poudarja, da mora to zaupanje temeljiti na jasnem pravnem okviru s pravili za nadzor, zbiranje, obdelavo in uporabo podatkov, zbranih in prenesenih na internetu stvari, ter vrsti potrebnih privolitev s strani potrošnikov;

31. meni, da internet stvari zajema številne koristi za invalide in da je lahko način za izpolnjevanje potreb starajočega se prebivalstva in zagotavljanje pozitivnih skrbstvenih storitev; v zvezi s tem poudarja, da lahko ta tehnologija prek elektronskih pripomočkov slepim in slabovidnim osebam omogoči popolnejše doživljanje okolja; ob tem pa poudarja, da je treba sprejeti ukrepe za zagotavljanje varovanja zasebnosti, preprosto nameščanje in upravljanje ter zagotavljanje informacij potrošnikom o teh storitvah;

32. poudarja, da morajo biti posledični stroški, na primer v zvezi s porabo električne energije med uporabo in delovanjem stvari, za potrošnike pregledni;

33. meni, da internet stvari in projekti informacijske in komunikacijske tehnologije na splošno zahtevajo obširne informacijske kampanje, ki državljanom pojasnjujejo namen izvajanja teh projektov; poudarja, da je obveščanje in izobraževanje družbe o možnostih uporabe in jasnih koristih tehnologij, kot je radiofrekvenčna identifikacija, bistveno, če se želimo izogniti napačnim predstavam in slabi podpori tega projekta med državljani; poudarja, da je treba uporabnikom zagotoviti e-znanja, potrebna za razumevanje teh novih tehnologij, poleg tega pa morajo biti motivirani in usposobljeni za njihovo pravilno uporabo, če naj bi v celoti izkoristili internet stvari, tako v posameznikovo kot skupno korist;

34. ugotavlja, da bo internet stvari privedel v zbiranje resnično ogromnih količin podatkov; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj pripravi predlog za prilagoditev evropske direktive o varstvu podatkov, tako da bo obravnavala podatke, zbrane in prenesene na internetu stvari;

35. meni, da je treba sprejeti splošno načelo, po katerem bodo tehnologije interneta stvari zasnovane za zbiranje in uporabo le najbolj omejene količine podatkov, ki so potrebni za opravljanje njihovih funkcij, ne bodo pa mogle zbirati dodatnih podatkov;

36. poziva k temu, da velika količina podatkov, ki se izmenjujejo na internetu stvari, pred prenosom postane anonimna, da se zagotovi varovanje zasebnosti;

37. opozarja Komisijo, da drugi deli sveta, zlasti Azija, dosegajo večji napredek na tem področju in da je torej treba imeti pri določanju pravil za politični sistem in pri sestavljanju določb, ki bodo urejale tehnično plat interneta stvari, dinamičen pristop in zagotoviti tesno sodelovanje s preostalim svetom;

38. poudarja, da je treba za oživitev evropskega gospodarstva vlagati v nove informacijske in komunikacijske tehnologije kot orodje za spodbujanje gospodarske rasti z zagotavljanjem dostopa do novih sistemov in aplikacij za vse večje število evropskih državljanov in podjetij; poudarja, da bi morala biti Evropa v samem vrhu pri razvoju internetnih tehnologij; predlaga, da se proračunska sredstva EU, namenjena raziskavam informacijske in komunikacijske tehnologije, podvojijo, sredstva v naslednji finančni perspektivi za uveljavitev informacijske in komunikacijske tehnologije pa štirikrat povečajo;

39. poudarja, da bodo raziskave spodbudile konkurenco med ponudniki računalniške zmogljivosti, ki je potrebna za delovanje aplikacij interneta stvari v realnem času;

40. poziva Komisijo, naj še naprej financira projekte sedmega okvirnega programa na področju interneta stvari ter to financiranje še poveča, da bi okrepila evropski sektor informacijskih in komunikacijskih tehnologij, ter se strinja z uporabo okvirnega programa za konkurenčnost in inovacije za spodbujanje njegove širitve; zlasti poziva k razvoju pilotnih projektov, ki lahko takoj pozitivno vplivajo na vsakdanje življenje evropskih državljanov na področjih e-zdravstva, e-učenja, e-trgovine, e-dostopnosti in energijske učinkovitosti; obenem je zaskrbljen zaradi odvečne birokracije, povezane z okvirnim programom, in poziva Komisijo, naj jo odpravi s preoblikovanjem postopkov okvirnega programa in oblikovanjem odbora uporabnikov;

41. meni, da ima internet stvari pomemben potencial v smislu razvoja gospodarstva in proizvodnje, izboljšanja kakovosti storitev in optimizacije logističnih in distribucijskih verig podjetij, upravljanja inventarja ter ustvarjanja novih priložnosti za delo in poslovanje;

42. poudarja, da bo tehnologija radiofrekvenčne identifikacije po eni strani evropski industriji omogočala nadzor nad količino blaga v obtoku (torej proizvodnjo po potrebi in s tem varstvo okolja) ter po drugi strani ponujala učinkovite oblike boja proti piratstvu in ponarejanju, saj bo mogoče izslediti sporno blago;

43. meni, da bo z uporabo novih tehnologij v proizvodnih postopkih potrošniško blago bolj konkurenčno na trgu in da se bo povečala učinkovitost rabe virov;

44. poudarja potrebo po intenzivnem mednarodnem dialogu in skupnih akcijskih načrtih v zvezi z internetom stvari; poziva Komisijo, naj preuči učinke interneta stvari na mednarodno trgovino;

45. pozdravlja namero Komisije, da še naprej spremlja in ocenjuje potrebo po dodatnem usklajenem frekvenčnem spektru za posebne namene interneta stvari, ob upoštevanju lastnosti in zmogljivosti različnih frekvenčnih pasov elektromagnetnega valovanja, zato poziva Komisijo, naj pri določanju ciljev Unije glede koordinacije in usklajevanja prek večletnih programov politike radijskega spektra upošteva potrebe interneta stvari; poudarja, da morajo tovrstni spektri ostati v javnih rokah, njihovo uporabo pa je treba urediti tako, da bi spodbujali in financirali več tehnoloških raziskav in razvoja na tem področju; meni, da bi moral nedodeljeni spekter omogočati uporabo novih (brezžičnih omrežnih) tehnologij in storitev, s čimer bi se spodbujale inovacije;

46. poudarja nevarnost pravne negotovosti v primeru računalništva v oblaku;

47. meni, da je vključitev vseh političnih ravni (EU, nacionalne in regionalne) bistven predpogoj za učinkovit razvoj in uveljavitev interneta stvari; poudarja bistveno vlogo, ki ga bodo imeli regionalni in lokalni organi ter mesta pri razvoju interneta stvari, ko bodo poskrbeli, da bo presegel izključno zasebni vidik; poudarja tudi, da lahko lokalni organi obširno uporabljajo internet stvari, na primer pri organizaciji javnega prevoza, zbiranju odpadkov, izračunu stopnje onesnaženosti in upravljanju prometa; poziva Komisijo, naj se pri svojem delu na področju interneta stvari posvetuje z vsemi političnimi ravnmi v duhu upravljanja na več ravneh;

48. ugotavlja, da morajo biti informacije, ki jih nudijo tehnologije interneta stvari, izsledljive, preverljive in popravljive v primeru okvare sistema, ki temelji na njih; poudarja, da lahko napačne informacije ogrozijo življenja, saj so te tehnologije vključene v varnostne sisteme, na primer za nadzor prometa ali uravnavanje temperature;

49. poudarja, da so nove tehnologije ključne za poenostavitev prevoznih verig, izboljšanje kakovosti in učinkovitosti prevoza, podporo razvoju inteligentnih prevoznih sistemov in spodbujanje zelenih koridorjev, radiofrekvenčna identifikacija pa lahko nudi inovativne načine za izvajanje poslovnih operacij ob krepitvi zadovoljstva strank;

50. meni, da lahko uporaba interneta stvari v povezavi z naravo prispeva k razvoju zelenih tehnologij, tako da poveča energijsko učinkovitost, s tem pa tudi varstvo okolja, ter izboljša odnos med informacijsko in komunikacijsko tehnologijo in okoljem;

51. poziva Komisijo, naj si prizadeva za vzpostavitev skupnih mednarodnih standardov za standardizacijo tehnologije radiofrekvenčne identifikacije ter drugih tehnologij interneta stvari in njihovih aplikacij, da bi poenostavili interoperabilnost ter odprto, pregledno in tehnološko nevtralno infrastrukturo; poudarja, da širitev interneta stvari onstran rešitev radiofrekvenčne identifikacije brez jasnih in priznanih standardov, kot je TCP5/IP6 v svetu interneta, ne more doseči svetovne ravni;

52. podpira predlog, da se v kratkem času sprejme internetni protokol različice 6 (IPv6) kot osnova za prihodnjo širitev in poenostavitev omrežja;

53. pozdravlja namero Komisije, da leta 2010 predstavi sporočilo o varnosti, spoštovanju zasebnega življenja in zaupanju v vseprisotno informacijsko družbo; poudarja pomen tega sporočila in ukrepov, predlaganih za okrepitev pravil glede vidikov varnosti informacij, zasebnosti in varstva osebnih podatkov; poziva Komisijo, da dejavno vključi vse ustrezne zainteresirane strani, kot sta agencija Evropska agencija za varovanje omrežij in podatkov (ENISA) ter Evropski nadzornik za varstvo podatkov;

54. meni, da je treba zagotoviti, da bodo v procesu razvoja interneta stvari zaščitene vse temeljne pravice, ne le zasebnost;

55. meni, da bi morala Komisija pripraviti priporočila v zvezi z nalogami in pristojnostmi javnih upravnih in zakonodajnih organov ter organov pregona, kar zadeva internet stvari;

56. poziva Komisijo, naj pozorno spremlja pravilno izvajanje že sprejetih evropskih predpisov na tem področju in do konca leta predstavi časovni razpored v zvezi s smernicami, ki jih namerava predlagati na ravni EU, da bi okrepila varnost interneta stvari in aplikacij radiofrekvenčne identifikacije;

57. poziva Komisijo, naj vzpostavi socialni dialog o internetu stvari in zagotovi informacije o dobrih in slabih vplivih novih tehnologij na vsakodnevno življenje; zato poziva Komisijo, naj začne proaktivno posvetovanje z evropskim industrijskim sektorjem in ga spodbudi, da prevzame vodilno vlogo pri oblikovanju in predlaganju inovativnih, standardiziranih in interoperabilnih tehnologij;

58. poziva Komisijo naj v zadostni meri vključi mala in srednja podjetja v akcijski načrt za internet stvari;

59. poleg tega poziva Komisijo, naj ga redno obvešča o poteku dialoga s subjekti v tem sektorju in z zainteresiranimi stranmi ter o pobudah, ki jih namerava sprejeti;

60. meni, da bi morala Komisija preučiti možnost dodatnega znižanja cen gostovanja;

61. poudarja, da je treba pri upravljanju interneta stvari težiti k čim manjši birokraciji in v postopek odločanja vključiti vse ustrezne zainteresirane strani, zato poziva k pravilni in ustrezni ureditvi na ravni EU;

62. poziva Komisijo, naj pojasni, za katere vidike upravljanja interneta meni, da jih je treba sedaj urediti v zvezi z internetom stvari in s katerim sistemom bo mogoče zaščititi splošni javni interes;

63. zato poziva Komisijo, naj problematiko v zvezi z upravljanjem interneta stvari preuči tudi s pomočjo gospodarskih subjektov v tem sektorju; meni tudi, da je treba nujno preučiti vidike, ki so povezani z brezžičnimi varnostnimi sistemi;

64. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1)

2009/2225(INI), Del Castillovo poročilo, A7-0066/2010.


OBRAZLOŽITEV

Izumitelj svetovnega spleta Tim Berners-Lee, ki je nedavno obiskal Evropski parlament(1), je opomnil, da so se prve aplikacije za internet pojavile že pred več kot štiridesetimi leti. V teh letih, zlasti zadnjih petindvajsetih, se je internet stalno in neprekinjeno razvijal. Danes povezuje približno 1,5 milijard ljudi v omrežju, njegova odprta struktura, osnovana na standardizirani tehnologiji, pa je omogočila njegovo razširjanje in povezljivost na svetovni ravni.

Internet stvari, projekt, ki se je začel leta 1999 v Združenih državah, tudi postaja vse bolj poznan, v naslednjih 10–15 letih pa bo z vse večjo uporabo tehnologije radiofrekvenčne identifikacije korenito spremenil interakcijo med osebami in stvarmi ter med samimi stvarmi.

Ključni sestavni del tehnologije radiofrekvenčne identifikacije je transponder ali oznaka/značka (angleško tag), tj. elektronska komponenta, sestavljena iz čipa in antene. Le nekajmilimetrski čip lahko brez žic shrani, sprejema in prenaša informacije o naravi in sestavi izdelka, na katerem je nameščen.

Strokovnjaki na tem področju menijo, da bodo v prihodnosti ti čipi zamenjali črtne kode, ki so sedaj v uporabi. Prednost tehnologije radiofrekvenčne identifikacije v primerjavi s tehnologijami, ki se uporabljajo sedaj, je povezana s tem, da ni treba imeti stika s čipom, da bi ga prebrali, kot pri magnetnih zapisih, in ni treba, da je viden kot črtne kode. Poleg tega je treba upoštevati posebnost in število informacij, ki jih s pomočjo te tehnologije ti čipi lahko hranijo o proizvodih, na katere so nameščeni.

Aplikacije interneta stvari, ki so že v uporabi, in prihodnji razvoj

Konkretne primere že lahko najdemo v različnih sektorjih:

•  v avtomobilskem sektorju lahko čipi v realnem času sporočijo vozniku informacije o tlaku v pnevmatikah;

•  v prehrambenem sektorju tehnologija radiofrekvenčne identifikacije omogoča zagotovitev visokega standarda proizvodov v smislu zdravstvene in higienske varnosti ter kemijskih, fizičnih in organoleptičnih lastnosti trženega proizvoda. Poleg tega čipi omogočajo boljšo in hitrejšo sledljivost izdelka.

Razvitih je bilo že veliko drugih aplikacij, ki se z zelo pozitivnimi rezultati uporabljajo v sektorju logistike in prevozov; nekatere države (Združeno kraljestvo in Združene države Amerike) so uvedle čipe v svojih potnih listnih.

V prihodnosti bo tehnologija radiofrekvenčne identifikacije v kombinaciji z IP - naslovom omogočila oblikovanje ogromnega brezžičnega omrežja stvari. Najpogosteje omenjen konkretni primer so hladilniki, ki bodo lahko – če bodo ustrezno programirani – prepoznali izdelke, ki jim je rok že ali jim bo kmalu pretekel, ter bodo o tem obvestili potrošnika. Ko bo sistem povezan z Galileom, se pričakuje nadaljnji razvoj.

Sporočilo Evropske komisije z 18. junija 2009(2), na katerem temelji to poročilo, vsebuje akcijski načrt – predstavljenih je bilo 14 pobud – med drugim za razvoj interneta stvari in spodbujanje njegove širitve.

Stališče poročevalke

Poročevalka se strinja s splošnimi smernicami sporočila Komisije, vendar meni, da je bistveno natančno oceniti, ali veljavna zakonodaja zadostuje za prihodnji razvoj v tem sektorju oziroma ali je treba opraviti dodatne in bolj poglobljene ocene glede nekaterih pomembnih vidikov – zlasti tistih, ki neposredno vplivajo na življenje ter zasebnost državljanov in njihovih osebnih podatkov ter na zdravje potrošnikov – in sprejeti novo zakonodajo Skupnosti za to področje.

Poročevalka je zaskrbljena, da nekatere smernice za ukrepanje v načrtu, ki ga je predstavila Komisija, morda ne bodo zadostovale glede na hitri razvoj tehnologije radiofrekvenčne identifikacije. Zato meni, da se je treba bolj osredotočiti na določene tematike, zlasti:

-  vpliv radijskih valov na zdravje,

-  elektromagnetni vpliv čipov,

-  njihova reciklaža,

-  zasebnost potrošnikov,

-  prisotnost pametnih čipov v izdelku,

-  pravico do „utišanja čipov“,

-  zagotovila državljanom glede varstva osebnih podatkov.

Po mnenju poročevalke bo namreč razvoj novih aplikacij ter samo delovanje interneta stvari in močan vpliv, ki ga bo imel na vsakdanje življenje evropskih državljanov in na njihove navade, tesno povezan z zaupanjem, ki ga bodo imeli evropski potrošniki v sistem.

Zato je prednostna naloga zagotovitev regulativnega in pravnega sistema, ki bo na eni strani ščitil evropske potrošnike, na drugi pa spodbujal javne in zasebne naložbe v sektor interneta stvari.

Internet stvari je pomembna gospodarska priložnost, saj bo omogočil optimizacijo proizvodnih procesov in energetske porabe, ustvarjanje novih delovnih mest ter novih storitev za vse večje število evropskih državljanov in podjetij.

Če želi Evropska unija resnično prevzeti vodilno mesto na tem trgu, bo morala sprejeti proaktiven pristop na tem področju, da bi spodbudila raziskave in pilotne projekte.

(1)

Osmo letno predavanje organizacije STOA: 1. december 2009.

(2)

KOM(2009)0278.


MNENJE Odbora za mednarodno trgovino (30.4.2010)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o internetu stvari

(2009/2224(INI))

Pripravljavec mnenja: William (grof) Dartmouthski

POBUDE

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, naj v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  ugotavlja, da bo tehnološki napredek v današnjem globaliziranem svetu po vsej verjetnosti imel precejšen učinek za konkurenčnost, pretok informacij ter posledično tudi za mednarodno trgovino; poudarja zlasti, da lahko uporaba pametnih tehnologij izboljša količino in kakovost pretoka informacij, kar zagotavlja hitro, natančno in pregledno trgovinsko poslovanje;

2.  ugotavlja, da bo do prve in najbolj otipljive uporabe tehnologij interneta stvari prišlo v trgovinskem sektorju z zamenjavo črtnih kod z oznakami za radiofrekvenčno identifikacijo (RFID) za vse izdelke; meni, da zaradi vse več in vse boljših tehnoloških možnosti, ki jih ponuja nova tehnologija v primerjavi s prejšnjo, lahko prehod prinese več prednosti za proizvajalce, trgovce in potrošnike, predvsem zaradi boljših storitev in temeljnih sprememb v dobavni in distribucijski verigi;

3.   poziva Komisijo, naj oceni morebitne učinke, ki bi jih predlagana strategija imela na produktivnost in konkurenčnost evropskih podjetij na mednarodnem trgu;

4.  poudarja, da bi, medtem ko se internet stvari razvija lokalno, odprt, pregleden in zlasti dostopen razvoj novih tehnologij spodbujal trajnostne razvojne možnosti po svetu in omogočil prehod v gospodarstvo z ničelnimi izpusti ogljika;

5.  meni, da lahko internet stvari na podlagi kombinacije tehnologij sledljivosti in proizvodnih in trgovinskih varnostnih oznak ter varnostnih oznak porekla izdelka pomembno prispeva k izvajanju trgovinske dejavnosti, na primer z zatiranjem trgovanja s piratskim blagom, z izboljšanjem in vzpostavljanjem bolj povezanega varstva zdravja potrošnikov, z izogibanjem prihodnjim krizam, povezanim s hrano, z varčevanjem energije in varstvom okolja;

6.  meni, da lahko internet stvari z razširitvijo trgov in zaščito jamstva kakovosti za izdelke, s katerimi se trguje, olajša trgovinski pretok med EU in tretjimi državami;

7.  poziva Komisijo, naj pri določitvi tehničnega upravljanja in upravljanja informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter meril, kot je predlagano v sporočilu, upošteva finančne in infrastrukturne omejitve malih in srednjih podjetij; ponavlja, da so mala in srednja podjetja jedro evropske produktivnosti in zaposlovanja ter da je treba njihove interese horizontalno zaščititi z različnimi zakonodajnimi akti, ki jih sprejema EU; ekonomske izkušnje kažejo, da prav mala in srednja podjetja vodijo gospodarstvo Evropske unije iz recesije; zato poziva Komisijo, naj tem podjetjem ter njihovemu dostopu do novih sistemov in aplikacij nameni posebno pozornost;

8.  je globoko zaskrbljen zaradi varstva osebnih podatkov in varstva zasebnosti potrošnikov na splošno, saj so v zakonih in predpisih številne vrzeli in nejasnosti v zvezi s pomembnimi vidiki izvajanja tehnologij za internet stvari; meni, da so trenutne nevarnosti, ki ogrožajo varnost osebnih podatkov uporabnikov interneta, precej manjše od nevarnosti, ki se bodo pojavile s postopnim širjenjem interneta stvari; zato poziva Komisijo, naj vključi vprašanja, ki se porajajo v zvezi z varstvom osebnih podatkov pri širjenju interneta stvari, v vse tekoče zadeve;

9.  poziva k previdnosti glede centralizirane infrastrukture in morebitnih zlorab zaradi osrednjega nadzora tokov izdelkov in informacij, zlasti v povezavi z elektronskimi kodami vojaške opreme in z državno suverenostjo na splošno;

10. poziva Komisijo, naj dejavno sodeluje pri opredeljevanju in določanju načel in pravil za upravljanje interneta stvari skupaj s trgovinskimi partnerji na mednarodnih forumih, kot je Svetovna trgovinska organizacija;

11. poziva Komisijo, naj še naprej financira projekte v okviru sedmega okvirnega programa in okvirnega programa za konkurenčnost in inovacije, da se poveča konkurenčnost Evropske unije na mednarodnem trgu na področju interneta stvari;

12. poudarja, da je pomembno vzpostaviti varen in pregleden sistem upravljanja interneta stvari.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

28.4.2010

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

17

0

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Kader Arif, Daniel Caspary, Joe Higgins, Yannick Jadot, Metin Kazak, Bernd Lange, Emilio Menéndez del Valle, Vital Moreira, Niccolò Rinaldi, Helmut Scholz, Peter Šťastný, Gianluca Susta, Jan Zahradil, Pablo Zalba Bidegain, Paweł Zalewski

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Josefa Andrés Barea, George Sabin Cutaş, Albert Deß, Elisabeth Köstinger, Georgios Papastamkos, Jarosław Leszek Wałęsa


MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (28.4.2010)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o internetu stvari

(2009/2224(INI))

Pripravljavec mnenja: Christian Engström

POBUDE

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.   poziva Komisijo, naj pojasni, za katere vidike upravljanja interneta meni, da jih je treba trenutno regulirati v zvezi z internetom stvari in s katerim sistemom bo mogoče zaščititi splošni javni interes;

2.   zato poziva Komisijo, naj problematiko v zvezi z upravljanjem interneta stvari preuči tudi s pomočjo operaterjev v sektorju; meni tudi, da je treba nujno preučiti vidike, ki so povezani z brezžičnimi varnostnimi sistemi;

3.   poziva Komisijo, naj pojasni, čigavi so samodejno pridobljeni in strojno obdelani podatki ter kdo razpolaga z njimi;

4.   poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo več pobud za neoviran dostop do novih tehnologij; poudarja, da morajo vse pobude stremeti k lažjemu vzpostavljanju povezave z informacijsko in komunikacijsko tehnologijo ter k njuni lažji uporabi, vključevati pa morajo tudi zapostavljene družbene skupine;

5.   poziva Komisijo in države članice, naj se zaradi korenitih sprememb, ki jih bo prinesel internet stvari, dogovorijo o enotnem razvoju tehnologije po vsej EU, da se sedanji razkorak ne bo še povečal, v ta proces vključijo javne organe ter priznajo, da je treba okrepiti javno-zasebna partnerstva v zvezi z internetom stvari in upravljanjem interneta;

6.   pozdravlja namero Komisije, da leta 2010 predloži sporočilo o varovanju zasebnosti in zaupanju v vsepovsod pričujočo informacijsko družbo ter da stalno spremlja vidike varovanja osebnih podatkov za zaščito pravic in interesov potrošnikov;

7.  poudarja, da je treba s kakršnimi koli podatki, ki jih je mogoče prek rudarjenja podatkov ali na druge načine povezati z določenim potrošnikom, ravnati skladno z načeli za varstvo zasebnosti in podatkov;

8.   poudarja potrebo po preglednosti posledičnih stroškov za potrošnika, na primer v zvezi s porabo električne energije med uporabo in delovanjem stvari;

9.  pozdravlja načrt Komisije, da sproži razpravo o tehničnih in pravnih vidikih „pravice, da čipi obmolknejo“, torej načela, da se lahko posamezniki vedno odklopijo od svojega omrežnega okolja;

10. se strinja, da je treba nove standarde razviti soglasno ter na odprt in pregleden način ob sodelovanju vseh zainteresiranih strani; poudarja, da morajo biti vsi novi standardi na tem področju prosto in lahko dostopni vsakomur ter da morajo biti prosto dostopni tudi referenčni izvedbeni akti, kakor velja za standarde, ki jih razvija projektna skupina za internetno tehnologijo (IETF); poudarja, da mora biti infrastruktura za internet stvari učinkovita, nadgradljiva, zanesljiva, varna in zaupanja vredna, da se tako poveča varstvo potrošnikov zlasti v zvezi z varstvom in varnostjo podatkov;

11. poudarja, da je potrebna znanstvena razprava o morebitni nevarnosti in škodljivosti elektrosmoga ter da Komisija ne sme zanemariti te teme;

12. opozarja, da predstavljajo inovacije in ustvarjalnost pomembno dodano vrednost za gospodarstvo in konkurenčnost Evrope, zato jih je treba ohranjati in razvijati;

13. soglaša s tem, kako pomembno je, da se novi sistemi in aplikacije ne omejujejo z nepremostljivimi ovirami ter da se spodbuja interoperabilnost sistemov in aplikacij;

14. meni, da bi morala Komisija preveriti možnost dodatnega znižanja cen gostovanja;

15. opozarja Komisijo, da EU trenutno nima vodilne vloge pri inovacijah na področju interneta stvari, in jo zato poziva, naj v okviru raziskovalnih projektov sedmega okvirnega programa in pilotnih projektov okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost več sredstev nameni za internet stvari ter hkrati spremlja razvoj širokopasovne infrastrukture in širjenje njene uporabe.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

28.4.2010

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

27

1

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Cristian Silviu Buşoi, Lara Comi, Anna Maria Corazza Bildt, António Fernando Correia De Campos, Jürgen Creutzmann, Christian Engström, Evelyne Gebhardt, Louis Grech, Małgorzata Handzlik, Malcolm Harbour, Sandra Kalniete, Alan Kelly, Eija-Riitta Korhola, Edvard Kožušník, Giovanni La Via, Kurt Lechner, Toine Manders, Hans-Peter Mayer, Mitro Repo, Dominique Riquet, Robert Rochefort, Zuzana Roithová, Heide Rühle, Andreas Schwab, Róża Gräfin Von Thun Und Hohenstein, Kyriacos Triantaphyllides, Bernadette Vergnaud

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Pascal Canfin, Othmar Karas, Amalia Sartori, Jarosław Leszek Wałęsa


MNENJE Odbora za pravne zadeve (30.4.2010)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o internetu stvari

(2009/2224(INI))

Pripravljavka mnenja: Eva Lichtenberger

POBUDE

Odbor za pravne zadeve poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, naj v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A. ker bo internet v prihodnosti prerasel današnje tradicionalne meje virtualnega sveta zaradi povezave s svetom fizičnih predmetov,

B.  ob upoštevanju dejstva, da prihodnost obljublja vse bolj raznoliko uporabo čipov RFID (radiofrekvenčna identifikacija), ta tehnologija vseeno povzroča nove težave na področju varstva osebnih podatkov; najbolj problematično je dejstvo, da so čipi nevidni ali skoraj nevidni,

C. ob upoštevanju dejstva, da bi lahko prej ali slej vsi predmeti, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju (vozovnice, oblačila, mobilni telefoni, avtomobili itd.) imeli čip RFID ter da bodo čipi, ob upoštevanju njihove raznovrstne uporabnosti, imeli vse večjo gospodarsko vlogo,

D. ob upoštevanju, da mora internet stvari s pomočjo elektronskih sistemov za identifikacijo in brezžičnih mobilnih naprav omogočati neposredno in nedvoumno identifikacijo digitalnih subjektov in fizičnih predmetov za neprekinjeno zbiranje, hrambo, prenos in obdelavo z njimi povezanih podatkov,

1.  ceni dejstvo, da se Komisija pravočasno odziva na razvoj na tem področju, da lahko politični sistem dovolj zgodaj določi pravila;

2.  opozarja Komisijo, da drugi deli sveta, zlasti Azija, dosegajo večji napredek na tem področju in da je torej treba pri določanju pravil za politični sistem in pri sestavljanju določb, ki bodo urejale tehnično plat interneta stvari, imeti dinamičen pristop in zagotoviti tesno sodelovanje s preostalim svetom;

3.  poudarja možne koristi za evropsko konkurenčnost, ki izhajajo iz razvoja interneta stvari;

4.  poziva države članice in Komisijo, naj zagotovijo načelo „pravice do molka/pravice, da čipi obmolknejo“, ki omogoča posameznikom in skupnostim, da prekinejo z vsakršno uporabo interneta stvari;

5.  poudarja, da bi v primeru, da čipi, s katerimi so opremljeni prodani izdelki, niso namenjeni uporabi zunaj prodajnih mest, moralo biti mogoče, da se jih pri izdelavi opremi z napravo, ki bi zagotovila njihovo deaktivacijo in s tem omejila hrambo podatkov;

6.  opozarja, da je treba osveščati potrošnike in potrošniške organizacije, se z njimi posvetovati in jih spodbuditi, da dejavno sodelujejo, ter s tem preprečiti negativne posledice in zaščititi državljanske pravice, pa tudi zagotoviti varstvo osebnih podatkov in zasebnega življenja;

7.  opozarja, da je treba spodbuditi spoštovanje varnostnih standardov, da se zagotovi, da osebnih podatkov, ki bi jih lahko vsebovali čipi, tretje osebe ne bi mogle brati na daljavo, ne da bi bile osebe, ki jih to zadeva, s tem seznanjene;

8.  poziva Komisijo, naj nadzoruje morebitne nove grožnje, ki jih predstavlja ranljivost medsebojno močno povezanih sistemov;

9.   ponovno poudarja, da mora razvoj te tehnologije nujno spremljati spoštovanje ključnih načel varstva podatkov, in sicer načelo namena, sorazmernosti, preglednosti in varnosti;

10. poudarja nevarnost pravne negotovosti v primeru računalništva v oblaku;

11. podpira pristop načrtne zasebnosti (privacy by design) kot nujno pravilo za prihodnje varovanje zasebnosti;

12. poudarja, da je uporaba čipov RFID lahko učinkovita v boju proti ponarejanju, ugrabitvam dojenčkov v porodnišnicah, za identifikacijo živali itd., lahko pa je tudi nevarna in povzroča etične težave za posameznike in družbo, zato se bo treba primerno zavarovati;

13. meni, da je treba proučiti, kako bo uporaba interneta stvari vplivala na nadzor uporabnikov nad lastno zasebnostjo in kako se bodo odzivali, ter kako je mogoče funkcije za zasebnost in varnost že v zgodnjih fazah načrtovanja vključiti v te sisteme; ocenjuje, da je nujno treba zagotoviti varstvo osebnih podatkov, zato poziva Komisijo, naj opravi oceno učinka v zvezi s posledicami uporabe interneta stvari;

14. ponovno poziva k največjemu možnemu spoštovanju temeljnih pravic pri uporabi čipov RFID, saj se je treba zavedati, da bo lahko vsakdo z ustreznim čitalcem prebral vsebino čipov, ki bodo lahko vsebovali osebne podatke, kar bo omogočilo identifikacijo nosilcev na daljavo;

15. zahteva, naj trgovci obveščajo stranke o morebitni prisotnosti oddajnika RFID (radiofrekvenčna identifikacija) na izdelku;

16. poziva upravljavce aplikacij z radiofrekvenčno identifikacijo, naj sprejmejo vse primerne ukrepe, da bi zagotovili, da se podatki ne nanašajo na določeno ali prek kakršnihkoli sredstev, ki bi jih lahko upravljavec aplikacije z radiofrekvenčno identifikacijo ali druga oseba uporabila, določljivo fizično osebo, razen če se taki podatki obdelujejo skladno z ustreznimi načeli in pravnimi predpisi glede varovanja podatkov;

17. vztraja, da bi moralo biti varstvo osebnih podatkov, ki je postalo nujno v sodobni in demokratični evropski družbi, kjer se osebni podatki zbirajo, ustvarjajo in analizirajo v vse večjih količinah, postavljeno na raven ustavnih načel.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

28.4.2010

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

22

1

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Raffaele Baldassarre, Luigi Berlinguer, Sebastian Valentin Bodu, Françoise Castex, Christian Engström, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Daniel Hannan, Klaus-Heiner Lehne, Antonio López-Istúriz White, Antonio Masip Hidalgo, Alajos Mészáros, Bernhard Rapkay, Evelyn Regner, Francesco Enrico Speroni, Kay Swinburne, Alexandra Thein, Diana Wallis, Rainer Wieland, Cecilia Wikström, Tadeusz Zwiefka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Piotr Borys, Sergio Gaetano Cofferati, Kurt Lechner, Eva Lichtenberger, József Szájer


IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

4.5.2010

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

47

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Jean-Pierre Audy, Zigmantas Balčytis, Bendt Bendtsen, Jan Březina, Reinhard Bütikofer, Maria Da Graça Carvalho, Jorgo Chatzimarkakis, Giles Chichester, Pilar del Castillo Vera, Christian Ehler, Lena Ek, Ioan Enciu, Adam Gierek, Jacky Hénin, Edit Herczog, Arturs Krišjānis Kariņš, Lena Kolarska-Bobińska, Philippe Lamberts, Bogdan Kazimierz Marcinkiewicz, Judith A. Merkies, Jaroslav Paška, Aldo Patriciello, Herbert Reul, Teresa Riera Madurell, Paul Rübig, Francisco Sosa Wagner, Konrad Szymański, Patrizia Toia, Evžen Tošenovský, Ioannis A. Tsoukalas, Claude Turmes, Vladimir Urutchev, Alejo Vidal-Quadras, Henri Weber

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

António Fernando Correia De Campos, Andrzej Grzyb, Rebecca Harms, Ivailo Kalfin, Silvana Koch-Mehrin, Bernd Lange, Werner Langen, Marian-Jean Marinescu, Vladimír Remek, Silvia-Adriana Ţicău, Catherine Trautmann, Lambert van Nistelrooij, Hermann Winkler

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov