POROČILO o predlogu Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o sodelovanju Skupnosti pri skupnem raziskovalnem in razvojnem programu za Baltsko morje (BONUS-169), ki ga izvaja več držav članic

19.5.2010 - (KOM(2009)0610 – C7‑0263/2009 – 2009/0169(COD)) - ***I

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
Poročevalka: Lena Ek

Predlogi sprememb

• 001-001 (PDF - 204 KB)
• 001-001 (DOC - 156 KB)

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o sodelovanju Skupnosti pri skupnem raziskovalnem in razvojnem programu za Baltsko morje (BONUS-169), ki ga izvaja več držav članic

(KOM(2009)0610 – C7‑0263/2009 – 2009/0169(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2009)0610),

–   ob upoštevanju členov 251(2), 169 in 172(2) pogodbe o ES, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0263/2009),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom „Posledice začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe za še nedokončane medinstitucionalne postopke odločanja“ (KOM(2009)0665),

–   ob upoštevanju členov 294(3) ter 185 in 188(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–   ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[1],

–   ob upoštevanju člena 55 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A7‑0164/2010),

1.  v prvi obravnavi sprejme stališče, kot sledi;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali ga nadomestiti z drugim besedilom;

2.  naroča svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

SPREMEMBE PARLAMENTA

predloga Komisije

ODLOČBA 2010/…/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o sodelovanju Unije pri skupnem raziskovalnem in razvojnem programu za Baltsko morje (BONUS), ki ga izvaja več držav članic

(Besedilo velja za EGP)

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 185 in drugega odstavka člena 188 te pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[2],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom[3],

ob upoštevanju naslednjega:

(1)    Sklep št. 1982/2006/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013)[4] („Sedmi okvirni program“) ureja sodelovanje Unije v raziskovalnih in razvojnih programih, ki jih izvaja več držav članic, ter v strukturah, ustanovljenih za izvajanje teh programov, v smislu člena 185 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(2)    Z Odločbo Sveta št. 971/2006/ES z dne 19. decembra 2006 o posebnem programu Sodelovanje za izvajanje Sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013)[5] se spodbuja večtematski pristop k raziskovalnim temam, ki ustrezajo eni ali več temam Sedmega okvirnega programa. V tem okviru je bila pobuda na podlagi člena 169 (Pogodba o ES) za skupne raziskave Baltskega morja opredeljena kot eno od področij, primernih za sodelovanje Unije pri skupnem izvajanju nacionalnih raziskovalnih programov.

(3)    Ekosistem Baltskega morja, polzaprtega evropskega kontinentalnega morja, je eno največjih svetovnih vodnih teles s somornico, ki čuti resne posledice številnih naravnih dejavnikov in dejavnikov, ki so posledica človekovega delovanja, kot so onesnaženje z odvrženim kemičnim orožjem, na primer bojni plini iz druge svetovne vojne, in spojinami težkih kovin, organskimi snovmi, radioaktivnim materialom ter razlitji kurilnega olja in nafte. Prav tako je razvoj kmetijstva v povodju Baltskega morja povzročil visoko stopnjo evtrofikacije zaradi čezmernega vnosa gnojil in organskih snovi ter vnosa neendemičnih tujih organizmov v okolje. Netrajnostno izkoriščanje staležev rib in podnebne spremembe povzročajo izgubo prvotne biotske raznovrstnosti. Ti dejavniki, pa tudi stalna človekova dejavnost, vključno z infrastrukturnimi projekti neposredno na obali in v njeni neposredni bližini ter v povodju Baltskega morja, ter ekološko netrajnostni turizem poslabšujejo naravno okolje. Vse to močno zmanjšuje zmožnost Baltskega morja, da bi trajnostno zagotavljalo dobrine in storitve, od katerih so ljudje neposredno ali posredno odvisni zaradi družbenih, kulturnih in gospodarskih koristi.

(4)    Evropski svet je na zasedanju 14. decembra 2007 poudaril zaskrbljenost zaradi stanja okolja v Baltskem morju, kot je razvidno iz Sporočila Komisije o Strategiji Evropske unije za regijo Baltskega morja. Poleg tega je Komisijo pozval, naj predloži predlog pobude na podlagi člena 169 (Pogodba o ES) za regijo Baltskega morja.

(5)    Znanost bi morala prispevati k reševanju teh izzivov in iskanju rešitev za resne okoljske težave v Baltskem morju. Vendar bi bilo treba zaradi resnosti sedanjega stanja kakovostno in količinsko okrepiti zdajšnje raziskave v baltski regiji z razvojem in izvedbo v celoti povezanega pristopa, s katerim se lahko zadevni raziskovalni programi vseh držav, ki mejijo na Baltsko morje, racionalizirajo in osredotočijo na usklajeno, učinkovito in uspešno obravnavo zapletenih in nujnih vprašanj.

(6)    Številni raziskovalni in razvojni programi ali dejavnosti, ki jih posamezne države članice izvajajo na nacionalni ravni, da bi podprle raziskave in razvoj v regiji Baltskega morja, so za zdaj premalo usklajeni na evropski ravni, da bi dosegli kritično maso, potrebno na strateških raziskovalnih in razvojnih področjih.

(7)    Poleg tega so obstoječe sektorske raziskovalne strukture, ki so se razvijale skozi dolgo obdobje nacionalnih politik, globoko zakoreninjene v nacionalnih sistemih upravljanja ter preprečujejo razvoj in financiranje multidisciplinarnih, interdisciplinarnih in transdisciplinarnih okoljskih raziskav, ki so potrebne za reševanje izzivov Baltskega morja.

(8)    Kljub dolgi tradiciji sodelovanja med državami v baltski regiji in zunaj nje pri raziskavah Baltskega morja je bilo do zdaj zaradi neenakega gospodarskega položaja in stopnje razvitosti držav ter zelo različnih nacionalnih raziskovalnih programov, tem in prednostnih nalog za sodelovanje na voljo premalo finančnih sredstev, da bi se možnosti za raziskave kar najbolje izkoristile. ▌

(9)    Komisija je v delovnem programu za obdobje 2007–2008 z dne 11. junija 2007 za izvajanje posebnega programa Sodelovanje zagotovila finančno podporo shemama BONUS ERA-NET in ERA-NET PLUS na področju okoljskih raziskav Baltskega morja, da bi okrepila sodelovanje med agencijami za financiranje okoljskih raziskav v baltski regiji in omogočila prehod na skupni raziskovalni in razvojni program za Baltsko morje, ki se bo izvajal na podlagi člena 169 Pogodbe o ES.

(9a)  Na splošno shemi BONUS ERA-NET in ERA-NET PLUS dobro delujeta, zato je pomembno zagotoviti kontinuiteto raziskovalnih prizadevanj, da bi obravnavali nujne okoljske izzive.

(10)  V skladu s pristopom iz Sedmega okvirnega programa in kot je bilo potrjeno v posvetovanjih z zainteresiranimi stranmi, ki so potekala v okviru sheme BONUS ERA-NET, so za baltsko regijo potrebni na politiki temelječi usmerjeni raziskovalni programi.

(11)  Danska, Nemčija, Estonija, Latvija, Litva, Poljska, Finska in Švedska (v nadaljnjem besedilu: sodelujoče države) so se dogovorile, da bodo skupaj izvajale skupni raziskovalni in razvojni program za Baltsko morje BONUS (v nadaljnjem besedilu: BONUS). Namen programa BONUS je podpirati znanstveni razvoj in inovacije z zagotavljanjem potrebnega pravnega in organizacijskega okvira za nadnacionalno sodelovanje med baltskimi državami na področju okoljskih raziskav v regiji Baltskega morja.

(12)  Čeprav je BONUS pretežno usmerjen v okoljske raziskave, pa zadeva številne sorodne raziskovalne programe Unije o različnih človekovih dejavnostih, ki imajo kumulativni učinek na ekosisteme, kot so ribištvo, akvakultura, kmetijstvo, infrastruktura (tudi na področju energije), promet, usposabljanje in mobilnost raziskovalcev ter družbeno-gospodarska vprašanja. Pobuda je zelo pomembna za številne politike in direktive Unije, med drugim za Direktivo 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji)[6], strategijo EU za regijo Baltskega morja, skupno ribiško politiko, skupno kmetijsko politiko, Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike[7] ter mednarodne zaveze EU, kot je akcijski načrt HELCOM za Baltsko morje. Zato bo pobuda BONUS koristna za številna druga področja politik Unije.

(13)  Da bi bil učinek programa BONUS večji, so se sodelujoče države strinjale, da pri njem sodeluje Unija.

(14)  Pobuda BONUS mora vključevati strateško fazo, ki ji sledi izvedbena faza, da bi se lahko z zainteresiranimi stranmi izvedlo obširno posvetovanje o strateško usmerjenem raziskovalnem programu, s katerim bi bilo mogoče zadovoljiti tudi nove raziskovalne potrebe. V strateški fazi pobude bi si bilo treba prizadevati za vključitev dodatnih sektorsko usmerjenih agencij za financiranje, da se bolj okrepi povezovanje raziskav, ki zadevajo potrebe medsektorskih končnih uporabnikov, ter zagotovi učinkovita uporaba rezultatov za dogovore o politiki in upravljanju virov v različnih gospodarskih sektorjih.

(15)  Komisija mora ob koncu strateške faze preveriti, ali so strateški raziskovalni program, platforme za posvetovanje z zainteresiranimi stranmi ter načini izvajanja pripravljeni za začetek izvedbene faze pobude. Komisija lahko po potrebi pripravi priporočila za izboljšanje strateškega raziskovalnega programa. Prehod na izvedbeno fazo bi moral potekati nemoteno in brez zamud.

(16)  Sodelujoče države so se dogovorile, da bodo za program BONUS prispevale 50 milijonov EUR. Nedenarni prispevki v obliki dostopa do infrastrukture in njene uporabe morajo biti dovoljeni, če ne pomenijo večjega dela celotnega prispevka. Oceniti je treba njihovo vrednost in uporabnost za izvajanje projektov programa BONUS.

(17)  Prispevek Unije za program BONUS, ki za celotno trajanje programa največ 50 milijonov EUR, bi moral biti do te meje enakovreden prispevkom sodelujočih držav, da se poveča njihov interes za skupno izvajanje programa. Večino prispevka Unije bi bilo treba dodeliti izvedbeni fazi. Za vsako fazo bi bilo treba določiti zgornjo mejo. Zgornjo mejo za izvedbeno fazo bi bilo treba povišati za znesek, ki ostane po izvedbi strateške faze.

(18)  Za skupno izvajanje programa BONUS je potrebna posebna izvedbena struktura, kot je določeno v Odločbi št. 971/2006/ES. Sodelujoče države so se dogovorile o taki posebni strukturi (Baltska mreža organizacij za financiranje znanosti, BONUS EEIG) – za izvajanje programa BONUS. BONUS EEIG bi morala biti prejemnica prispevka Unije. Sodelujoče države se sicer opozarja, da je načelo resnične skupne blagajne pomembno, a vsaka sodelujoča država se bo glede na skupna pravila in postopke za financiranje programa sama odločila, ali bo svoj prispevek upravljala sama, ali pa ga bo upravljala BONUS EEIG. BONUS EEIG bi morala tudi zagotoviti, da se BONUS izvaja v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja.

(19)  Prispevek Unije bi moral biti pogojen s formalnimi zavezami pristojnih nacionalnih organov sodelujočih držav in izplačilom njihovih finančnih prispevkov.

(20)  Izplačilo prispevka Unije za strateško fazo mora biti pogojeno s sklenitvijo sporazuma o dodelitvi sredstev med Komisijo v imenu Unije in mrežo BONUS EEIG, ki mora biti v skladu z Uredbo (ES) št. 1906/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o določitvi pravil za udeležbo podjetij, raziskovalnih središč in univerz pri ukrepih v okviru Sedmega okvirnega programa in razširjanju rezultatov raziskav (2007–2013)[8], da se olajša in poenostavi upravljanje s prispevkom.

(21)  Izplačilo prispevka Unije za izvedbeno fazo mora biti pogojeno s sprejetjem izvedbenega sporazuma, ki ga skleneta Komisija v imenu Unije in BONUS EEIG in ki vsebuje podrobno ureditev uporabe prispevka Unije. S tem delom prispevka Unije je treba upravljati na podlagi posrednega centraliziranega upravljanja v skladu s členoma 54(2)(c) in 56 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba) ter v skladu s členi 35, 38(2) in 41 Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje finančne uredbe[9].

(22)  Morebitne obresti od prispevkov, izplačanih mreži BONUS EEIG, je treba obravnavati kot prihodek te mreže in jih dodeliti izvajanju programa BONUS.

(23)  Za zaščito finančnih interesov Unije bi morala imeti ta pod pogoji, določenimi v sporazumih, ki jih skleneta Unija in BONUS EEIG, pravico zmanjšati, zadržati ali ukiniti svoj finančni prispevek, če se BONUS izvaja neustrezno, delno ali z zamudo ali če sodelujoče države ne prispevajo ali delno ali z zamudo prispevajo k financiranju programa BONUS.

(24)  Za učinkovito izvajanje programa BONUS v izvedbeni fazi je treba odobriti finančno podporo sodelujočim pri projektih programa BONUS, izbranih na centralni ravni pod okriljem mreže BONUS EEIG in na podlagi razpisov za zbiranje predlogov. Dodelitev in izplačilo te finančne podpore sodelujočim v programu BONUS bi morala biti pregledna, nebirokratska in v skladu s skupnimi pravili iz Sedmega okvirnega programa. Predloge bi morali na podlagi preglednih in skupnih meril centralno oceniti neodvisni strokovnjaki, ki dobro poznajo lokalne pogoje, finančna sredstva pa bi bilo treba dodeliti v skladu s centralno odobrenim prednostnim seznamom.

(25)  Čeprav je Skupno raziskovalno središče oddelek Komisije, imajo njegovi inštituti raziskovalne zmogljivosti, ki so pomembne za program BONUS in bi lahko prispevale k njegovemu izvajanju. Zato bi bilo treba opredeliti vlogo Skupnega raziskovalnega središča v smislu njegove upravičenosti do finančnih sredstev.

(26)  Za zagotovitev enakega obravnavanja bi bilo treba pri ocenjevanju upoštevati ista načela, kot se uporabljajo za predloge, predložene na podlagi Sedmega okvirnega programa. Predloge bi morali zato centralno oceniti neodvisni strokovnjaki pod okriljem mreže BONUS EEIG. Vrstni red in prednostne naloge bi morala odobriti BONUS EEIG, pri čemer se strogo upoštevajo rezultati neodvisne ocene, ki bi morala biti zavezujoča.

(27)  Vsaka država članica in vsaka država, pridružena Sedmemu okvirnemu programu, bi morala imeti pravico do sodelovanja pri programu BONUS.

(28)  V skladu s cilji Sedmega okvirnega programa bi moralo biti sodelovanje v programu BONUS omogočeno tudi drugim državam, zlasti državam, ki mejijo na Baltsko morje ali se nahajajo v njegovem povodju, če je tako sodelovanje določeno z ustreznim mednarodnim sporazumom ter če s tem soglašajo Komisija in sodelujoče države članice. Unija mora imeti v skladu s Sedmim okvirnim programom pravico, da se sporazume o pogojih svojega finančnega prispevka za program BONUS glede na sodelovanje drugih držav v skladu s pravili in pogoji, določenimi v tej odločbi.

(29)  Sprejeti je treba ustrezne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter storiti vse potrebno za povračilo izgubljenih, nepravilno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti[10], Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi[11], ter Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF)[12].

(30)  Raziskovalne dejavnosti, ki se izvajajo na podlagi programa BONUS, bi morale spoštovati etična načela v skladu s splošnimi načeli Sedmega okvirnega programa ter upoštevati načeli integracije in enakopravnosti spolov in trajnostnega razvoja.

(31)  Glede na vmesno oceno, ki jo opravi Komisija s pomočjo neodvisnih strokovnjakov, ki dobro poznajo lokalne razmere, bi morala Komisija oceniti kakovost in učinkovitost izvajanja programa BONUS in napredek v smeri zastavljenih ciljev ter izvesti končno oceno.

(32)  Sodelujoči v programu BONUS bi morali sporočati in razširjati svoje rezultate, zlasti drugim podobnim regionalnim projektom za raziskovanje morja, in poskrbeti, da so te informacije javno dostopne.

Uspešno izvajanje projektov, ki se že izvajajo v okviru shem BONUS ERA-NET in BONUS ERA-NET PLUS, je razkrilo katastrofalno stanje Baltskega morja; stanje okolja Baltskega morja bi moralo biti zato še naprej predmet nadaljnjih raziskovalnih dejavnosti –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Prispevek Unije

1.      Finančni prispevek Unije za skupni raziskovalni in razvojni program za Baltsko morje BONUS (v nadaljnjem besedilu: BONUS), ki ga skupaj izvajajo Danska, Nemčija, Estonija, Latvija, Litva, Poljska, Finska in Švedska (sodelujoče države), se zagotovi pod pogoji iz te odločbe.

2.      Unija zagotovi finančni prispevek, ki znaša največ 50 milijonov EUR za celotno trajanje programa BONUS, v skladu z Uredbo (ES) št. 1906/2006 v strateški fazi in v skladu s členom 54(2)(c) finančne uredbe v izvedbeni fazi. Prispevek Unije je do te zgornje meje enakovreden prispevkom sodelujočih držav.

3.      Finančni prispevek Unije se izplača skupno iz proračunskih sredstev, dodeljenih vsem ustreznim temam posebnega programa „Sodelovanje“.

Člen 2

Izvajanje programa BONUS

1.      BONUS izvaja baltska mreža organizacij za financiranje znanosti – BONUS EEIG (BONUS EEIG).

2.      BONUS se izvaja v dveh fazah v skladu s Prilogo I: strateški fazi sledi izvedbena faza.

3.      Strateška faza programa traja največ 18 mesecev. Namenjena je pripravi izvedbene faze. V strateški fazi BONUS EEIG izvede naslednje naloge:

         (a)    priprava strateškega raziskovalnega programa za določitev dela o znanstveni vsebini programa z osredotočanjem na razpise za zbiranje predlogov v skladu s cilji iz Sedmega okvirnega programa;

         (b)    vzpostavitev platform za posvetovanje z zainteresiranimi stranmi za krepitev in institucionalizacijo vključevanja zainteresiranih strani iz vseh zadevnih sektorjev;

         (c)    priprava načinov izvajanja, vključno s pravnimi in finančnimi pravili in postopki, določbami za ureditev pravic intelektualne lastnine, ki izhajajo iz dejavnosti programa BONUS, ter vidiki v zvezi s človeškimi viri in komunikacijo.

4.      Izvedbena faza traja najmanj pet let. Med njo se objavijo razpisi za zbiranje predlogov z namenom financiranja projektov, osredotočenih na cilje programa BONUS. Ti razpisi so namenjeni večpartnerskim in nadnacionalnim projektom in spodbujajo zadostno udeležbo MSP, vključujejo pa dejavnosti raziskovanja, tehnološkega razvoja, usposabljanja in razširjanja informacij. Projekti se bodo izbirali v skladu z načeli enakega obravnavanja, preglednosti, neodvisnega ocenjevanja, sofinanciranja, nedobičkonosnosti, financiranja, ki se mu ne dodajajo drugi viri Unije, in načelom prepovedi retroaktivnosti. Pri dodelitvi in izplačilu finančnih sredstev sodelujočim v programu BONUS se upoštevajo skupna pravila iz Sedmega okvirnega programa.

Člen 3

Pogoji za prispevek Unije

1.      Finančni prispevek Unije za strateško fazo znaša največ 1,25 milijona EUR in je do te meje enakovreden prispevkom sodelujočih držav. Zaveza Unije za prispevek k strateški fazi je pogojena z enakovredno zavezo sodelujočih držav.

2.      Finančni prispevek Unije za izvedbeno fazo znaša največ 48,75 milijona EUR in je do te meje enakovreden prispevkom sodelujočih držav. Ta zgornja meja se lahko poviša za znesek, ki ostane po izvedbi strateške faze. V izvedbeni fazi lahko sodelujoče države do 25 % prispevkov zagotovijo v obliki dostopa do raziskovalne infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: stvarni prispevki v obliki infrastrukture).

3.      Finančni prispevek Unije za izvedbeno fazo se zagotovi pod naslednjimi pogoji:

         (a)    oblikovanje strateškega raziskovalnega programa, platform za posvetovanje z zainteresiranimi stranmi in načinov izvajanja iz člena 2(3) s strani sodelujočih držav članic ter napredek v smeri doseganja ciljev in končnih rezultatov, določenih v oddelku 2 Priloge I. Komisija lahko po potrebi pripravi priporočila za izboljšanje strateškega raziskovalnega programa;

         (b)    dokaz mreže BONUS EEIG, da je sposobna izvajati BONUS, vključno s prejemanjem, dodeljevanjem in spremljanjem finančnega prispevka Unije v okviru posrednega centraliziranega upravljanja v skladu s členoma 54(2)(c) in 56 finančne uredbe in členi 35, 38(2) in 41 Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002 ter v skladu z dobrim finančnim poslovodenjem;

         (c)    vzdrževanje in uporaba primernega in učinkovitega modela upravljanja za program BONUS v skladu s Prilogo II;

         (d)    učinkovito izvajanje dejavnosti mreže BONUS EEIG, povezanih z izvedbeno fazo programa BONUS, ki je določena v Prilogi I in zajema objavo razpisov za zbiranje predlogov, na podlagi katerih se dodelijo nepovratna sredstva;

         (e)    zavezo vsake sodelujoče države, da bo prispevala svoj delež finančnih sredstev za program BONUS, ter dejansko izplačilo njihovih finančnih prispevkov, zlasti financiranje udeležencev pri projektih BONUS, izbranih v razpisih za zbiranje predlogov;

         (f)     usklajenost s pravili Unije o državni pomoči in zlasti z Okvirom Skupnosti za državno pomoč za raziskave in razvoj ter inovacije[13];

         (g)    zagotavljanje visoke ravni znanstvene odličnosti, izpolnjevanje etičnih načel v skladu s splošnimi načeli Sedmega okvirnega programa ter upoštevanje načel integracije in enakopravnosti spolov in trajnostnega razvoja.

Člen 4

Sodelovanje Skupnega raziskovalnega središča

1.      Skupno raziskovalno središče je upravičeno do finančnih sredstev iz programa BONUS pod enakimi pogoji kot upravičenci iz sodelujočih držav.

2.      Lastna sredstva Skupnega raziskovalnega središča, ki ne izhajajo iz financiranja na podlagi programa BONUS, se ne štejejo za del prispevka Unije v smislu člena 1.

Člen 5

Sporazumi med Unijo in mrežo BONUS EEIG

1.      Podrobna ureditev za upravljanje finančnih sredstev in nadzor nad njimi ter za zaščito finančnih interesov Unije v strateški fazi se določi v sporazumu o dodelitvi sredstev, ki ga Komisija v imenu Unije in mreža BONUS EEIG skleneta v skladu s pravili, določenimi v tej odločbi in Uredbi (ES) št. 1906/2006.

2.      Podrobna ureditev za upravljanje finančnih sredstev in nadzor nad njimi ter za zaščito finančnih interesov Unije v izvedbeni fazi se določi v izvedbenem sporazumu in letnih finančnih sporazumih, ki jih skleneta Komisija v imenu Unije in mreža BONUS EEIG.

         Izvedbeni sporazum vključuje zlasti naslednje določbe:

         (a)    opredelitev prenesenih nalog;

         (b)    določbo za zaščito finančnih sredstev Unije;

         (c)    pogoje in podrobno ureditev za izvajanje nalog, vključno s pravili ter zgornjimi mejami financiranja, ki se uporabljajo za projekte programa BONUS, in ustreznimi določbami za razmejitev odgovornosti ter izvajanje nadzora;

         (d)    pravila za poročanje Komisiji o izvajanju nalog;

         (e)    pogoje, pod katerimi izvajanje nalog preneha;

         (f)     podrobno ureditev za nadzor, ki ga izvaja Komisija;

         (g)    pogoje, ki urejajo uporabo ločenega bančnega računa in ravnanje z nastalimi obrestmi;

         (h)    določbe, ki zagotavljajo prepoznavnost ukrepov Unije v zvezi z drugimi dejavnostmi mreže BONUS EEIG;

         (i)     zavezo, da se bo storilo ničesar, kar bi lahko povzročilo navzkrižje interesov v smislu člena 52(2) finančne uredbe;

         (j)     določbe, ki urejajo pravice intelektualne lastnine, ki izhajajo iz izvajanja programa BONUS kakor je določeno v členu 2;

         (k)    merila, ki bodo uporabljena pri vmesnih in končnih ocenah, vključno s tistimi iz člena 13.

3.      Komisija izvede predhodno oceno mreže BONUS EEIG, da pridobi dokaze o obstoju in primernem delovanju postopkov in sistemov iz člena 56 finančne uredbe.

Člen 6

Obresti od prispevkov

Obresti od finančnih prispevkov, dodeljenih programu BONUS, se obravnavajo kot prihodek mreže BONUS EEIG in se dodelijo programu BONUS.

Člen 7

Zmanjšanje, zadržanje ali ukinitev finančnega prispevka Unije

Če se BONUS ne izvaja ali se izvaja neustrezno, delno ali z zamudo, lahko Unija zmanjša, zadrži ali ukine svoj finančni prispevek, pri čemer upošteva napredek izvajanja programa BONUS.

Če sodelujoče države ne prispevajo k financiranju programa BONUS ali k temu prispevajo le delno ali z zamudo, lahko Unija svoj finančni prispevek zmanjša, pri čemer upošteva znesek javnih sredstev, ki so ga prispevale sodelujoče države, pod pogoji iz sporazuma o dodelitvi sredstev iz člena 5(1).

Člen 8

Zaščita finančnih interesov Unije s strani sodelujočih držav

Sodelujoče države pri izvajanju programa BONUS sprejmejo zakonodajne, regulativne, upravne ali druge ukrepe, potrebne za zaščito finančnih interesov Unije. Sodelujoče države zlasti sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev polnega vračila vseh zneskov, dolgovanih Uniji, v skladu s finančno uredbo in Uredbo (ES, Euratom) št. 2342/2002.

Člen 9

Nadzor, ki ga izvajata Komisija in Računsko sodišče

Komisija in Računsko sodišče lahko opravljata vse preglede in inšpekcije, potrebne za zagotovitev ustreznega upravljanja finančnih sredstev Unije in za zaščito njenih finančnih interesov pred goljufijami ali nepravilnostmi. V ta namen dajo sodelujoče države in BONUS EEIG Komisiji in Računskemu sodišču na razpolago vse ustrezne dokumente.

Člen 10

Medsebojno obveščanje

Komisija Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču sporoči vse potrebne informacije. Sodelujoče države se poziva, da prek mreže BONUS EEIG Komisiji predložijo vse dodatne informacije, ki jih Evropski parlament, Svet in Računsko sodišče zahtevajo v zvezi s finančnim upravljanjem mreže BONUS EEIG, kar je skladno s splošnimi zahtevami v zvezi s poročanjem iz člena 13.

Člen 11

Sodelovanje drugih držav članic in pridruženih držav

Programu BONUS se lahko pridruži vsaka država članica in vsaka država, pridružena Sedmemu okvirnemu programu, v skladu z merili, določenimi v členu 3(1) ter v točkah (e) in (f) člena 3(3). Države članice in države, ki se pridružijo programu BONUS, se za namene te odločbe obravnavajo kot sodelujoče države.

Člen 12

Sodelovanje drugih držav

Sodelujoče države in Komisija se lahko dogovorijo o sodelovanju katere koli druge države, če so izpolnjena merila iz členov 3(1) ter točka (e) in (f) člena 3(3) in če je tako sodelovanje določeno z ustreznim mednarodnim sporazumom.

Sodelujoče države in Komisija določijo pogoje, pod katerimi so pravni subjekti s sedežem v taki državi in posamezniki, ki imajo v njej stalno prebivališče, upravičeni do financiranja iz programa BONUS.

Člen 13

Letno poročanje in ocenjevanje

Komisija vključi poročilo o dejavnostih programa BONUS v letno poročilo o Sedmem okvirnem programu, ki se Evropskemu parlamentu in Svetu predloži v skladu s členom 190 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Komisija najpozneje do 31. decembra 2014 izvede vmesno oceno programa BONUS. Ta ocena zajema napredek pri doseganju ciljev iz člena 2 in Priloge I, priporočila programa BONUS o najprimernejših načinih za nadaljnje izboljšanje povezovanja, kakovosti in učinkovitosti izvajanja, vključno z znanstvenim, upravljalnim in finančnim povezovanjem, ter mnenje, ali je višina finančnih prispevkov sodelujočih držav primerna glede na morebitno povpraševanje njihovih nacionalnih raziskovalnih skupnosti. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu sporoči ugotovitve ocene in svoje pripombe.

Komisija ob koncu sodelovanja Unije v programu BONUS, vendar najpozneje do 31. decembra 2017, izvede končno oceno programa BONUS. Rezultate navedene ocene predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.

Člen 14

Začetek veljavnosti

Ta odločba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 15

Naslovniki

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V …,

Za Evropski parlament                                                         Za Svet

Predsednik                                                                        Predsednik

PRILOGA I

CILJI IN IZVAJANJE PROGRAMA BONUS

1.          CILJI PROGRAMA BONUS

             BONUS izboljšuje raziskovalne zmogljivosti regije Baltskega morja, da se podpreta razvoj in izvajanje predpisov, politik in praks upravljanja, ki ustrezajo svojemu namenu, da se učinkovito odgovori na večje okoljske in poglavitne družbene izzive, s katerimi se regija spopada in se bo spopadala v prihodnjih letih, ter da se izboljšata učinkovitost in uspešnost razdrobljenih programov za okoljske raziskave v regiji Baltskega morja in pristopa k njim s povezovanjem raziskovalnih dejavnosti sistema Baltskega morja v trajen, sodelovalen, interdisciplinaren, dobro povezan in natančno usmerjen večnacionalen program.

             Ta pobuda tudi prispeva k zasnovi in oblikovanju ERP v regiji Baltskega morja.

             Za doseganje teh ciljev je treba izboljšati učinkovitost in uspešnost razdrobljenih programov za okoljske raziskave v regiji Baltskega morja s povezovanjem raziskovalnih dejavnosti v trajen, sodelovalen, interdisciplinaren, dobro povezan in natančno usmerjen večnacionalen program v podporo trajnostnemu razvoju regije. V ta namen se s pobudo BONUS:

             (a)    pripravijo na politiki temelječi strateški raziskovalni programi;

             (b)    izboljšata usklajenost in povezanost trajnostnih čezmejnih in medsektorskih javnih raziskovalnih programov;

             (c)    zviša raven raziskovalnih zmogljivosti baltskih držav, ki so nove članice EU;

             (d)    vzpostavijo primerne platforme za posvetovanje z zainteresiranimi stranmi, ki vključujejo zastopanje vseh zadevnih sektorjev;

             (e)    pridobijo dodatna finančna sredstva na podlagi izboljšanega medsektorskega sodelovanja pri raziskavah sistema Baltskega morja;

             (f)     določijo primerni načini izvajanja, ki omogočajo učinkovito izvajanje programa prek skupnega pravnega subjekta za upravljanje in skupne strukture upravljanja;

             (g)    objavijo večtematski, strateško usmerjeni in večpartnerski skupni razpisi za zbiranje predlogov.

2.          STRATEŠKA FAZA

2.1.       Cilj

             Strateška faza pripravi izvedbeno fazo. Zajema strateški razvoj programa, da bi se zagotovila najboljša mogoča povezanost raziskav Baltskega morja. Njen namen je okrepiti vključenost zainteresiranih strani in uporabniških skupin za zagotovitev, da raziskave ustrezajo politiki in upravljanju ter da so raziskovalne teme prednostno razvrščene glede na potrebe politike, poleg tega pa se dejavna prizadevanja namenijo polni vključitvi znanstvenikov in njihovih raziskovalnih institucij ter širših skupnosti zainteresiranih strani.

2.2.       Končni rezultati

             BONUS EEIG pošlje Komisiji končne rezultate, določene v naslednjih odstavkih, najpozneje 15 mesecev po začetku strateške faze.

             Komisija na zahtevo mreže BONUS EEIG svetuje in pomaga pri pripravi teh končnih rezultatov. BONUS EEIG na zahtevo Komisije poroča o napredku.

2.2.1.    Strateški raziskovalni program

             Strateški raziskovalni program se pripravi in dogovori ob posvetovanju med sodelujočimi državami, širokim krogom zainteresiranih strani in Komisijo. Je osnova za program, ki ga usmerjajo politike. S strateškim raziskovalnim programom se razširi usmerjenost raziskav, tako da te poleg morskega ekosistema zajemajo pristop, ki vključuje povodje in na podlagi katerega se obravnavajo glavna vprašanja, ki vplivajo na kakovost in produktivnost ekosistemov v regiji Baltskega morja.

             Strateški raziskovalni program vsebuje opis izhodiščnega stanja in najnovejših dosežkov raziskav Baltskega morja, zagotavlja jasno strateško vizijo in načrt za doseganje navedenih ciljev, določa okvirno opredeljene, na politiki temelječe razpisne teme, proračune razpisov, njihov časovni razpored objav in pričakovano trajanje projektov. Poleg tega vključuje ukrepe za zadovoljevanje novih raziskovalnih potreb in pospeševanje povezovanja raziskav na ravni celotne baltske regije ter skupni načrt za skupno uporabo zmogljivosti regionalne infrastrukture in morebitna načrtovanja za prihodnje naložbe vanjo.

2.2.2     Platforme za posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

             Na podlagi izčrpne analize ustreznih zainteresiranih strani programa BONUS na lokalni, nacionalni, regionalni in evropski ravni se vzpostavijo platforme in mehanizmi za posvetovanje z zainteresiranimi stranmi, katerih namen je povečanje in institucionalizacija vključevanja zainteresiranih strani iz vseh zadevnih sektorjev, da se opredelijo kritične šibke točke, prednostno razvrstijo raziskovalne teme in izboljša uporaba rezultatov raziskav. To vključuje sodelovanje znanstvenikov, tudi s področja drugih ustreznih naravoslovnih znanosti, ki niso povezane z morjem, ter s področja družbenih in ekonomskih disciplin, da se zagotovi potrebna multidisciplinarnost pri pripravi strateškega raziskovalnega programa, njegove strateške vizije in prednostnih raziskovalnih nalog.

             Kot stalni organ se ustanovi forum za sektorske raziskave (predstavniško telo, sestavljeno iz predstavnikov ministrstev in drugih akterjev, ki se ukvarjajo z raziskavami in upravljanjem sistema Baltskega morja), ki podpira program in je z vidika sprejemanja odločitev pristojen za razpravljanje o njegovem načrtovanju, rezultatih in novih raziskovalnih potrebah. Ta forum olajšuje in pospešuje povezovanje raziskav na ravni celotne baltske regije, vključno s skupno uporabo in načrtovanjem zmogljivosti infrastrukture, pomaga pri izpostavljanju raziskovalnih potreb, pospešuje uporabo rezultatov raziskav in omogoča lažje povezovanje financiranja raziskav.

2.2.3     Načini izvajanja

             Načini izvajanja vključujejo vse vidike, s katerimi se zagotavlja uspešno izvajanje strateškega raziskovalnega programa. Po potrebi so usklajeni s pravili Sedmega okvirnega programa. Med drugim zajemajo naslednje elemente:

             (a)    sprejemanje ukrepov (priprava dokumentov, oblikovanje postopkov, zaposlovanje in usposabljanje osebja), ki se s finančno uredbo zahteva za posredno centralizirano upravljanje;

             (b)    pridobivanje formalnih zavez sodelujočih držav članic za najmanj 48,75 milijona EUR sredstev, od katerih lahko stvarni prispevki v obliki infrastrukture znašajo največ 25 %;

             (c)    zagotavljanje realne in z dokazi podprte ocene vrednosti stvarnih prispevkov v obliki infrastrukture, ki jih upravičencem programa BONUS zagotovijo sodelujoče države v obliki uporabe njihove infrastrukture;

             (d)    izdelavo izčrpnega seznama vse infrastrukture, vključno s kontaktnimi podatki lastnikov, upravljavcev ali drugih odgovornih organov, ter njegovo objavo in posodabljanje, kadar je to potrebno;

             (e)    zagotavljanje dogovora o skupnih načinih izvajanja in njihove vzpostavitve, da lahko BONUS EEIG centralno sklene sporazume o dodelitvi sredstev z upravičenci programa BONUS, vključno s skupnimi in dogovorjenimi pravili o sodelovanju, vzorcem sporazuma o dodelitvi sredstev, smernicami za vlagatelje, udeležence in neodvisne ocenjevalce ter načini za revizijo upravičencev, vključno z možnostjo, da take revizije izvajata Komisija in Računsko sodišče;

             (f)     razvoj ustrezne strukture upravljanja za upravljanje s programom v vseh fazah trajanja projektov;

             (g)    zagotavljanje zadostnih finančnih sredstev za okrepitev mreže BONUS EEIG kar zadeva človeške vire in multidisciplinarno strokovno znanje in izkušenje, da lahko ta izvedbena struktura podpre strateške vidike in učinkovito izvajanje programa;

             (h)    razvoj strukture za financiranje projektov BONUS;

             (i)     oblikovanje strategije sporočanja in razširjanja, s katero se v največji možni meri zagotavlja, da rezultati in podatki ustrezajo standardom evropske mreže za pomorsko opazovanje in podatke.

             Glede stvarnih prispevkov v obliki infrastrukture se v strateški fazi oblikujejo posebna pravila in pristop, s čimer se sodelujoče države zavežejo, da bodo upravičencem programa BONUS brezplačno zagotovile dostop do infrastrukture in njeno uporabo (predvsem raziskovalna plovila). Stroški uporabe take infrastrukture niso upravičeni stroški projektov. V zvezi s tem BONUS EEIG s sodelujočimi državami ali lastniki infrastrukture sklene ustrezne sporazume, ki:

             (a)    opredeljujejo metodologije za ocenjevanje stvarnih prispevkov v obliki infrastrukture;

             (b)    zagotavljajo, da lahko BONUS EEIG, Komisija in Računsko sodišče opravljajo revizije dostopa do infrastrukture in njene uporabe ter s tem nastalih stroškov;

             (c)    določajo obveznost pogodbenih strank, da letno poročajo o stroških, nastalih z zagotavljanjem dostopa do infrastrukture ali njene uporabe upravičencem programa BONUS.

2.2.4     Financiranje Unije v strateški fazi

             Upravičeni stroški, ki se povrnejo do 50 %, so dejansko nastali stroški mreže BONUS EEIG, zavedeni v njenih bilancah in potrebni za doseganje cilja, opredeljenega v točki 1. Stroški so lahko upravičeni od 1. januarja 2010 in so natančneje opredeljeni v sporazumu o dodelitvi sredstev za strateško fazo.

3.          IZVEDBENA FAZA

             Če so pogoji iz člena 3(3)(a) izpolnjeni in je predhodna revizija mreže BONUS EEIG pozitivna, Komisija in BONUS EEIG skleneta izvedbeni sporazum.

3.1.       Cilji

             V izvedbeni fazi se objavijo in izvedejo razpisi za zbiranje predlogov za financiranje strateško usmerjenih projektov programa BONUS, osredotočenih na cilje pobude. Teme izhajajo iz strateškega raziskovalnega programa pobude BONUS, kar najbolj upoštevajo zasnovani načrt in zajemajo dejavnosti raziskovanja, tehnološkega razvoja ter usposabljanja in/ali razširjanja informacij.

3.2.       Izvajanje projektov BONUS

             Razpisi programa BONUS se izvedejo prek večpartnerskih in nadnacionalnih projektov, ki vključujejo najmanj tri neodvisne upravičene pravne subjekte iz treh različnih držav članic ali pridruženih držav, pri čemer najmanj dva od teh subjektov prihajata iz sodelujočih držav programa BONUS.

             Do financiranja iz programa BONUS so upravičene pravne osebe iz držav članic in pridruženih držav. Konzorcij, ki vloži predlog za projekt na podlagi programa BONUS, lahko vključuje udeležence iz države, ki ni država članica, če lahko realno zagotovi, da ima dovolj sredstev, potrebnih za polno kritje stroškov svojega sodelovanja. ▌

             V vsakem razpisu za zbiranje predlogov so jasno navedene znanstvene teme. Te teme določi BONUS EEIG ob posvetovanju s Komisijo. Pri določanju tem BONUS EEIG in Komisija upoštevata nove potrebe, rezultate in izide predhodno izvedenih razpisov ter obsežna posvetovanja z zainteresiranimi stranmi, izvedena v strateški fazi in v celotnem času trajanja programa.

             BONUS EEIG kar najbolj obširno objavi razpise za zbiranje predlogov, pri čemer uporabi posebno informacijsko podporo, predvsem spletne strani o Sedmem okvirnem programu, in poskuša doseči vse zadevne zainteresirane strani prek specializiranega tiska in brošur. Razpis za zbiranje predlogov traja najmanj tri mesece. Vlagatelji v odgovor na razpise centralno vložijo predlagane projekte mreži BONUS EEIG, ta pa projekte oceni v enostopenjskem ocenjevalnem postopku.

             Predlagani projekti se ocenijo in izberejo centralno na podlagi neodvisnega pregleda izpolnjevanja določenih meril za upravičenost, izbiro in dodelitev. Glavna merila za ocenjevanje so znanstvena odličnost, kakovost izvajanja in pričakovani učinek projekta. V razpisu za zbiranje predlogov so podrobno opredeljena glavna merila za ocenjevanje. Uvedejo se lahko dodatna merila, če so objavljena v razpisu za oddajo predlogov, niso diskriminatorna in so podrejena glavnim merilom za ocenjevanje.

             BONUS EEIG zagotovi, da se vsak prejeti predlog oceni ob pomoči najmanj treh neodvisnih strokovnjakov, ki jih imenuje na podlagi meril, določenih v Uredbi (ES) št. 1906/2006. Vsakemu predlaganemu projektu se dodeli ocena. Neodvisni strokovnjaki pregledajo projekte glede na merila za ocenjevanje in za izpolnjevanje vsakega merila dodelijo od 0 do 5 točk v skladu s pravili za vložitev predlogov ter za povezane postopke ocenjevanja, izbire in dodelitve v okviru Sedmega okvirnega programa.

             BONUS EEIG sestavi seznam financiranja dosledno v skladu z rezultati neodvisne ocene. Prednostni seznam, ki ga sestavijo neodvisni strokovnjaki, je zavezujoč za dodelitev finančnih sredstev programa BONUS.

             Upravno poslovodenje nepovratnih sredstev, dodeljenih izbranim projektom programa BONUS, se izvaja centralno pod okriljem mreže BONUS EEIG.

3.3        Nadaljnje dejavnosti

             BONUS EEIG poleg upravljanja programa BONUS, ki je določeno v točkah 3.1 in 3.2, izvaja tudi naslednje dejavnosti:

             (a)    redno posodablja strateški raziskovalni program in prednostno razvršča raziskovalne teme, da se upoštevajo nove potrebe ter rezultati in izidi predhodno izvedenih razpisov ter postopki za obširno posvetovanje z zainteresiranimi stranmi iz točke 2.2.2;

             (b)    lajša dostop nadnacionalnim in multidisciplinarnim raziskovalnim ekipam projektov, financiranih iz programa BONUS, do edinstvene raziskovalne infrastrukture, objektov in opreme;

             (c)    spodbuja učinkovito stičišče znanosti in politike, da se zagotovi najboljša mogoča uporaba rezultatov raziskav;

             (d)    pridobiva financiranje sodelujočih držav, ki bi zagotovilo trajnost pobude brez financiranja Unije v obdobju po izteku programa BONUS;

             (e)    krepi sodelovanje med regionalnimi programi za okoljske raziskave in ustreznimi znanstvenimi skupnostmi iz drugih evropskih morskih bazenov;

             (f)     sporoča in razširja informacije;

             (g)    BONUS EEIG se dejavno zavzema za izmenjavo najboljše prakse z drugimi evropskimi regionalnimi morskimi bazeni in za dobro povezanost z vseevropsko ravnjo, da se zagotovita usklajenost in racionalizacija.

3.4.       Prispevki v izvedbeni fazi

             Izvedbeno fazo programa BONUS sofinancirajo sodelujoče države in Unija v obdobju najmanj petih let, dokler se v celoti ne končajo vsi projekti, financirani iz programa BONUS, če Unija izpolni svoje zaveze do leta 2013 in so spoštovane vse obveznosti poročanja Komisiji. Prispevek Unije v izvedbeni fazi je enakovreden gotovinskim prispevkom in stvarnim prispevkom v obliki infrastrukture, ki jih sodelujoče države zagotovijo za projekte programa BONUS prek mreže BONUS EEIG, ter tekočim stroškom, ki jih ima BONUS EEIG v izvedbeni fazi. Ti tekoči stroški ne presegajo 5 milijonov EUR.

             BONUS EEIG je prejemnica in skrbnica prispevka Unije. Sodelujoča država članica se lahko odloči, da bo sama upravljala z nacionalnimi finančnimi sredstvi in svoj gotovinski prispevek namenila izključno za nacionalne raziskave, izbrane na centralni ravni, ali pa da bo z njenim gotovinskim prispevkom centralno upravljala BONUS EEIG.

             Pod pogoji, dogovorjenimi v letnih finančnih sporazumih iz člena 5(2), se finančni prispevek Unije izplača na podlagi dokazil o plačilu gotovinskih prispevkov sodelujočih držav upravičencem programa BONUS ali EEIG in na podlagi njihovega zagotavljanja stvarnih prispevkov v obliki infrastrukture za projekte programa BONUS.

             Mreža BONUS EEIG je odgovorna za zagotavljanje, da upravičenci pravilno uporabljajo finančna sredstva programa BONUS, pravilnost uporabe pa se ugotavlja z neodvisnimi finančnimi revizijami projektov, ki jih izvaja mreža BONUS EEIG ali drugi v njenem imenu.

3.5        Financiranje projektov BONUS

             Ob upoštevanju člena 3(3)(f) se s financiranjem projektov programa BONUS krije do 100 % upravičenih stroškov, ki se izračunajo v skladu s skupnimi pravili in stopnjami financiranja, ki jih BONUS EEIG določi v načinih izvajanja, Komisija pa odobri v izvedbenem sporazumu.

PRILOGA II

UPRAVLJANJE PROGRAMA BONUS

1.      Program BONUS upravlja sekretariat mreže BONUS EEIG. Ta je za namene programa BONUS ustanovila naslednje strukture: upravni odbor, sekretariat, svetovalni odbor, forum za sektorske raziskave in forum projektnih koordinatorjev.

2.      Upravni odbor je najvišji organ mreže BONUS EEIG, odgovoren za sprejemanje odločitev in upravljanje sekretariata. Sestavljajo ga visoki uradniki ustanov za upravljanje in financiranje raziskav, ki jih imenujejo člani mreže BONUS EEIG. Vodi ga predsednik, ki se zamenja vsako leto po načelu rotacije med člani mreže BONUS EEIG. Prejšnji, sedanji in prihodnji predsedniki sestavljajo izvršni odbor, ki pomaga sekretariatu pri strateško pomembnih zadevah. Usmerjevalni odbor na podlagi predlogov sekretariata določi strateško usmeritev programa BONUS, vključno z odločitvami glede opredelitve in posodobitve programa BONUS, načrtovanja razpisov za zbiranje predlogov, profila proračuna, meril za upravičenost in izbiro, nabora ocenjevalcev, odobritve prednostnega seznama za financiranje projektov programa BONUS, spremljanja napredka financiranih projektov programa BONUS ter nadzora ustreznega in pravilnega dela sekretariata v zvezi s programom BONUS.

3.      Sekretariat vodi izvršni direktor, ki izvaja odločitve usmerjevalnega odbora in kot glavni predstavnik programa BONUS tega zastopa pred Komisijo in različnimi nacionalnimi agencijami za financiranje. Sekretariat je odgovoren za splošno usklajevanje in spremljanje vseh dejavnosti programa BONUS, objave, ocenjevanje in izvajanje razpisov, spremljanje financiranih projektov s pogodbenega in znanstvenega vidika ter za poročanje o napredku usmerjevalnemu odboru. Odgovoren je tudi za načrtovanje in organizacijo posvetovanj z zainteresiranimi stranmi in svetovalnim odborom, vključevanje rezultatov posvetovanj v strateški raziskovalni program, njihovo racionalizacijo ter spodbujanje učinkovitih stičišč znanosti in politike.

4.      Svetovalni odbor pomaga upravnemu odboru in sekretariatu. Sestavljajo ga mednarodno zelo ugledni znanstveniki, predstavniki zadevnih zainteresiranih strani, na primer s področja turizma, obnovljive energije, ribištva in akvakulture, pomorskega prometa in biotehnologije, ponudnikov tehnologije, industrijskih združenj ter organizacij civilne družbe, zainteresiranih za te sektorje, drugih povezanih baltskih raziskovalnih programov in drugih evropskih regionalnih morij. Svetovalni odbor zagotavlja neodvisne nasvete, smernice in priporočila glede znanstvenih in političnih vprašanj programa BONUS. To vključuje svetovanje o ciljih, prednostnih nalogah in usmeritvi programa BONUS, načinih za izboljšanje uspešnosti programa BONUS ter o doseganju in kakovosti rezultatov raziskav, povečevanju zmogljivosti, mreženju in pomembnosti dela za uresničitev ciljev programa BONUS. Pomaga tudi pri uporabi in razširjanju rezultatov programa BONUS.

5.      Forum za sektorske raziskave sestavljajo predstavniki ministrstev in drugih akterjev, ki delujejo na področju raziskovanja in upravljanja sistema Baltskega morja. Sestane se enkrat letno na posvetovalnem sestanku, na katerem se razpravlja o rezultatih programa BONUS in novih raziskovalnih potrebah z vidika sprejemanja odločitev. Deluje kot forum, ki pospešuje povezovanje raziskav na ravni celotne baltske regije, vključno z ustreznimi sektorsko financiranimi raziskavami ter uporabo in načrtovanjem skupne infrastrukture.

6.      Forum projektnih koordinatorjev sestavljajo koordinatorji projektov, financiranih iz programa BONUS. Ta forum pomaga sekretariatu pri zadevah v zvezi z znanstvenim usklajevanjem programa BONUS ter pri vključevanju in združevanju rezultatov raziskav.

• [1]               Mnenje z dne 29. aprila 2010 (še ni objavljeno v UL).
• [2]        Mnenje z dne 29. aprila 2010 (še ni objavljeno v uradnem listu).
• [3]        Stališče Evropskega parlamenta z dne xx xx 2010.
• [4]           UL L 412, 30.12.2006, str. 1.
• [5]           UL L 400, 30.12.2006, str. 86.
• [6]           UL L 164, 25.6.2008, str. 19.
• [7]           UL L 327, 22.12.2000, str. 1.
• [8]           UL L 391, 30.12 2006, str. 1.
• [9]           UL L 248, 16.9 2002, str. 1.
• [10]       UL L 312, 23.12.1995, str. 1.
• [11]       UL L 292, 15.11.1996, str. 2.
• [12]         UL L 136, 31.5.1999, str. 1.
• [13]         UL C 323, 30.12.2006, str. 1.

OBRAZLOŽITEV

Baltsko morje je že vrsto let „kontinentalno morje“ Evropske unije, zato je potrebno ukrepanje na ravni Skupnosti, da bi se spopadli s tovrstnimi skupnimi evropskimi izzivi in podprli trajnostni razvoj regij Baltskega morja. Na tem območju sicer poteka veliko raziskovalnih dejavnosti, vendar so večinoma med seboj neusklajene, razdrobljene in preveč odvisne od omejenih raziskovalnih možnosti na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni. Zato je vsekakor potreben skupno dogovorjen regionalni akcijski načrt.

Čeprav spada Baltsko morje med najbolj znanstveno raziskovana morska območja na svetu, njegova okoljska raziskovalna skupnost pa ima dostop do številnih programov v sklopu okvirnega programa EU za raziskave in tehnološki razvoj (RTR), je očitno, da ni niti čezmejnega raziskovalnega posvetovanja, načrtovanja, usklajevanja in usklajenega delovanja, niti skupno izvajane sheme, zasnovane posebej za reševanje okoljskih izzivov same regije Baltskega morja.

Osem držav članic EU, ki ležijo ob Baltskem morju (Danska, Estonija, Finska, Nemčija, Latvija, Litva, Poljska in Švedska, v nadaljevanju „sodelujoče države“) je ustanovilo Skupni raziskovalni program za Baltsko morje (BONUS), pri katerem sodeluje tudi Skupnost na podlagi člena 185 Pogodbe o delovanju Evropske unije (prejšnji člen 169 Pogodbe ES), da bi dosegle trajno usklajevanje in sodelovanje med svojimi znanstvenimi skupnostmi. Nacionalni raziskovalni programi in dejavnosti sodelujočih držav bodo s programom BONUS povezani v skupni raziskovalni program, ki bo podpiral zlasti raziskovalne in okoljske cilje strategije za regijo Baltskega morja, morske in pomorske strategije ter okvirne direktive o vodah.

Eden izmed glavnih ciljev te pobude je pripomoči k zasnovi in oblikovanju evropskega raziskovalnega prostora (ERP) v regiji Baltskega morja. Program BONUS bo nadaljevanje prejšnjih programov BONUS ERA-NET (2004–2006) in ERA-NET PLUS (2007–2011) ter bo krepil raven povezanosti in odpravljal meje med nacionalno financiranimi raziskovalnimi sistemi sodelujočih držav. BONUS naj bi bistveno prispeval k izvajanju omenjene strategije in politike za regijo Baltskega morja.

Cilji tega programa so skladni s poglavitnim ciljem posebnega programa „Sodelovanje“ Sedmega okvirnega programa, namreč spodbujanjem trajnostnega razvoja, pa tudi s posebnimi cilji okoljskih raziskav, na primer preprečevanjem okoljskih tveganj, upravljanjem morskih okolij, ohranjanjem in trajnostnim upravljanjem naravnih in človeških virov ter biotske raznovrstnosti.

Sodelujoče države so se dogovorile, da bo posebna izvedbena struktura za BONUS Evropsko gospodarsko interesno združenje, in sicer baltska mreža organizacij za financiranje znanosti (BONUS EEIG) s sedežem v Helsinkih na Finskem.

Poročevalka pozdravlja predlog Komisije za zagotovitev finančnega prispevka v višini do 50 milijonov EUR za celotno dobo trajanja programa BONUS (sedem let). Poudarja, da mora biti izvajanje tega programa kar se da preprosto, hitro in učinkovito ter brez nepotrebnih ovir in birokratskih postopkov.

Poleg tega poudarja, da je pomembno vanj vključiti tudi raziskovalce iz Ruske federacije. Velik del povodja Baltskega morja leži znotraj Ruske federacije, zato ima pomemben neposredni vpliv na njegov morski ekosistem. Raziskovalci iz Ruske federacije so že aktivno sodelovali pri prejšnjih projektih ERA-NET za Baltsko morje in to sodelovanje je treba spodbujati, saj je sodelovanje na področju okolja in raziskav eden izmed temeljev sporazuma o partnerstvu med EU in Rusijo.

Predlog Komisije, da bi Skupnost sodelovala v programu BONUS, je tudi v skladu z željo Parlamenta po boljši usklajenosti raziskovalnih dejavnosti med državami članicami in na ravni Skupnosti v skladu s Sedmim okvirnim programom, kot tudi z željo, da ne bi bilo razdrobljenosti in prekrivanja pristojnosti. Program BONUS si zasluži posebno pozornost, saj je lahko dragocen v prihodnost usmerjen model za druge oblike prihodnjega regionalnega sodelovanja na področju raziskav z evropsko vrednostjo, po vzoru regij Donave, Sredozemskega morja, Severnega morja itd.

Poročevalka se popolnoma strinja s Komisijo, da mora biti ta program in njegova administrativna oblika popolnoma v skladu z načeli Sedmega okvirnega programa. Prav tako poudarja, da Sedmi okvirni program med drugim za podpiranje različnih ukrepov spodbuja sheme financiranja, ki so fleksibilnejše in nudijo več svobode, ter da je treba udeležencem[1] pustiti več avtonomije pri upravljanju, obseg in obliko finančne udeležbe pa bo treba prilagoditi za vsak primer posebej[2]. Tako moramo za sedanje težave v zvezi s Sedmim okvirnim programom najti prilagojeno rešitev, za vodenje sodelovalnih raziskovalnih projektov pa je več možnosti. Po mnenju poročevalke je za dva vidika strukture programa BONUS (dvofazni sistem in uporaba skupne blagajne) potreben fleksibilen in posebno oblikovan pristop.

Strateška/izvedbena faza

Komisija predlaga, da bi bilo treba program izvajati v dveh ločenih fazah („dvofazna struktura“): začetna strateška faza, ki bo trajala dve leti, bo zajemala vzpostavitev posvetovalnih platform za dejavno vključevanje zainteresiranih strani, pripravo strateškega raziskovalnega programa ter nadaljnjo razširitev natančnih načinov izvajanja; nato sledi izvedbena faza, ki bo trajala najmanj pet let, zajemala pa bo objavo najmanj treh skupnih razpisov za financiranje strateško usmerjenih projektov BONUS, ki bodo posebno osredotočeni na cilje pobude.

Poročevalka poudarja, da se nikakor ne sme podcenjevati pomembnosti strateške faze, saj prispeva k ustvarjanju najustreznejše in prilagojene strukture projekta in pomembno prispeva k izvedbeni fazi. Vendar je bistveno, da program med prvo in drugo stopnjo izvajanja ne bo nenadno prekinjen, kar bi imelo negativne posledice za samo raziskovalno delo.

Uporaba dvofazne strukture je novost, saj v programih iz člena 169 (po novem člen 185) ni bila nikoli izvedena. Poročevalka ta novi prilagojeni pristop pozdravlja, tako kot so ga Komisija in sodelujoče države. Pozdravlja tudi uspešno izvedbo prejšnjih programov BONUS ERA-NET in ERA-NET PLUS z izjemnimi rezultati in odlično oceno ter dodaja, da lahko na podlagi tega vsekakor predvidevamo, da je mogoče strateško fazo zaključiti v manj kot dveh letih. To je bistvenega pomena, saj doba dveh let za izvedbo strateške faze ni povsem združljiva s sedanjim programom. Rok za zaključek vseh projektov iz programa BONUS, ki so v teku, je konec leta 2011, s tem pa bo nastala časovna vrzel med koncem sedanjega programa ERA-NET PLUS in začetkom izvajanja novega BONUS. To pa lahko negativno vpliva na delovanje in potencial raziskovalnih skupin (v tem času 16 skupin z več kot 400 raziskovalcev).

Zato poročevalka predlaga racionaliziran prehod iz strateške v izvedbeno fazo z oceno kakovosti strateške faze in morebitnimi predlogi za izboljšave. Predlaga tudi krajši terminski načrt za izvedbo strateške faze, da bi se lahko izvedbena faza začela na začetku leta 2012 ter da bi zmanjšali nevarnost upada znanstvene zmožnosti zaradi poznejšega začetka.

Resnična/virtualna skupna blagajna

V skladu s predlogom Komisije bi morale vse sodelujoče države prispevati v resnično skupno blagajno, iz katere se bodo črpala sredstva za financiranje raziskovalnih dejavnosti. Komisija meni, da je mogoče projekte sodelovanja upravljati in zagotoviti resnično finančno povezovanje z evropsko „dodano vrednostjo“ le na podlagi sistema uporabe resnične skupne blagajne.

Z vidika Skupnosti je uporaba skupne blagajne dejansko boljša, vendar obstaja v nekaterih sodelujočih državah možnost pravnih in ustavnih zapletov v zvezi s prenosom finančnih sredstev za raziskave v tujino.

Poročevalka kot možno rešitev predlaga, da naj finančni prispevek Skupnosti in gotovinske prispevke sodelujočih držav za program BONUS na splošno zbira in centralno upravlja BONUS EEIG. Če pa določena sodelujoča država zaradi pravnih ali ustavnih zahtev svojega gotovinskega prispevka ne bi mogla prenesti v skupno blagajno, naj se zagotovi možnost, da ta država gotovinski prispevek uporabi le za nacionalne raziskave. Glede na dosedanje izkušnje in neodvisne ocene skupnih raziskovalnih programov za Baltsko morje (prispevek EU trenutno znaša 32 %) lahko verjamemo, da vzporedna uporaba resnične in virtualne skupne blagajne ne bi ogrozila poglavitnega načela znanstvene odličnosti.

• [1]  Sklep št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007-2013), (UL L 412, 30.12.2006, str. 1), uvodna izjava 24.
• [2]  Prav tam, Priloga III.

MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (17.3.2010)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o predlogu odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o sodelovanju Skupnosti pri skupnem raziskovalnem in razvojnem programu za Baltsko morje (BONUS-169), ki ga izvaja več držav članic
(KOM(2009)0610 – C7‑0263/2009 – 2009/0169(COD))

Pripravljavka mnenja: Anna Rosbach

KRATKA OBRAZLOŽITEV

1.  Program BONUS-169 je namenjen krepitvi zmogljivosti držav članic EU, Evropske unije in sodelujočih držav na področju morskih raziskav v Baltskem morju.

     Pomembno je bolje razumeti, zakaj je Baltsko morje tako onesnaženo. Združitev prizadevanj pri novih študijah je seveda lahko prednost, pripravljavka mnenja pa bi vseeno želela opozoriti na obsežno znanje, ki je kot rezultat večletnih raziskav posameznih držav članic že na voljo. Namen programa bi moral med drugim biti združevanje rezultatov teh raziskav, da bi preprečili nepotrebno podvajanje ali prekrivanje že obstoječih raziskav, ter opredelitev novih področij za skupno raziskovanje v okviru programa BONUS.

     Da bi razširili bazo znanja, bi bila primerna vključitev Rusije v kakršni koli obliki, saj je ena večjih onesnaževalk Baltskega morja.

2.  Oblikovalci politik bi morali imeti dostop do znanstveno utemeljenih ocen v zvezi s sedanjo in potencialno gospodarsko, ekološko in družbeno izgubo, ki jo povzročata ekosistemska škoda in izgubljanje biotske raznovrstnosti v Baltskem morju.

     Poklicni ribiči so ena prvih skupin, ki jih to neposredno zadeva, a še zdaleč niso edini. Kar zadeva posledice sprememb v Baltskem morju, je treba pri odločbi ohraniti široko področje uporabe.

3.  Poleg sektorjev, ki so v besedilu izrecno omenjeni, je treba ohraniti možnost vključevanja drugih sektorjev, kar lahko dosežemo prav s širokim področjem uporabe. Drugi pomembni sektorji so med drugim tudi sektor pomorskega prevoza, kmetijstvo, industrija in pristaniške oblasti.

4.  Posebno pozornost je treba nameniti vprašanju balastne vode iz ladij z invazivnimi vrstami, ki lahko ogrozijo naravno ekološko ravnovesje v Baltskem morju. V zvezi z ladjami je treba posebno pozornost posvetiti tudi preprečevanju razlitja nafte.

5.  Tudi projekti, kot je plinovod Severni tok v Baltskem morju, sprožajo vprašanja o kratko- in dolgoročnem učinku gradnje plinovodov v vsem Baltskem morju ali njegovih delih. Zagotoviti je treba, da študij učinka ne bodo izvajale in naročale le zainteresirane strani, ampak jih bodo dopolnjevale tudi neodvisne raziskave.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1 Predlog odločbe Naslov
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
ODLOČBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o sodelovanju Skupnosti pri skupnem raziskovalnem in razvojnem programu za Baltsko morje (BONUS-169), ki ga izvaja več držav članic	ODLOČBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o sodelovanju Skupnosti pri skupnem raziskovalnem in razvojnem programu za Baltsko morje (BONUS), ki ga izvaja več držav članic
	(Sprememba bo veljala za vse besedilo.)
Predlog spremembe  2 Predlog odločbe Uvodna izjava 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(5) Znanost lahko prispeva k reševanju teh izzivov in iskanju rešitev za okoljske težave v Baltskem morju. Vendar je zaradi resnosti sedanjega stanja treba kakovostno in količinsko okrepiti zdajšnje raziskave v baltski regiji z razvojem in izvedbo v celoti povezanega pristopa, s katerim se lahko zadevni raziskovalni programi vseh držav, ki mejijo na Baltsko morje, racionalizirajo in osredotočijo na zapletena in nujna vprašanja, da bi se na njih usklajeno, učinkovito in uspešno odgovorilo.	(5) Znanost mora prispevati k reševanju teh izzivov in iskanju rešitev za pereče okoljske težave v Baltskem morju. Vendar je zaradi resnosti sedanjega stanja treba kakovostno in količinsko okrepiti zdajšnje raziskave v baltski regiji z razvojem in izvedbo v celoti povezanega pristopa, s katerim se lahko zadevni raziskovalni programi vseh držav, ki mejijo na Baltsko morje, racionalizirajo in osredotočijo na zapletena in nujna vprašanja, da bi se na njih usklajeno, učinkovito in uspešno odgovorilo.
Predlog spremembe  3 Predlog odločbe Uvodna izjava 9 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(9 a) na splošno programa BONUS ERA-NET in ERA-NET PLUS dobro delujeta in je torej pomembno zagotoviti neprekinjen tok raziskovalnih prizadevanj, da bomo lahko obravnavali pereče okoljske izzive;
Predlog spremembe  4 Predlog odločbe Uvodna izjava 12
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(12) Čeprav je BONUS-169 pretežno usmerjen v okoljske raziskave, pa zadeva številne sorodne raziskovalne programe Skupnosti o različnih človekovih dejavnostih, ki imajo kumulativni učinek na ekosisteme, kot so ribištvo, akvakultura, kmetijstvo, infrastruktura, promet, usposabljanje in mobilnost raziskovalcev ter družbeno-gospodarska vprašanja. Pobuda je zelo pomembna za številne politike in direktive Skupnosti, med drugim za Direktivo 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji), strategijo EU za regijo Baltskega morja, skupno ribiško politiko, skupno kmetijsko politiko, Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike ter mednarodne zaveze EU, kot je akcijski načrt HELCOM za Baltsko morje. Zato bo pobuda BONUS-169 koristna za številna druga področja politik Skupnosti.	(12) Čeprav je BONUS pretežno usmerjen v okoljske raziskave, pa zadeva številne sorodne raziskovalne programe Skupnosti o različnih človekovih dejavnostih, ki imajo kumulativni učinek na ekosisteme, kot so ribištvo, akvakultura, kmetijstvo, infrastruktura (zlasti na področju energije), promet, usposabljanje in mobilnost raziskovalcev ter družbeno-gospodarska vprašanja. Pobuda je zelo pomembna za številne politike in direktive Skupnosti, med drugim za Direktivo 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji), strategijo EU za regijo Baltskega morja, skupno ribiško politiko, skupno kmetijsko politiko, Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike ter mednarodne zaveze EU, kot je akcijski načrt HELCOM za Baltsko morje. Zato bo pobuda BONUS koristna za številna druga področja politik Skupnosti.
Obrazložitev
Več pozornosti je treba nameniti projektom energetske infrastrukture, saj bodo v prihodnosti bržkone najbolj vplivali na okolje Baltskega morja.
Predlog spremembe  5 Predlog odločbe Uvodna izjava 15
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(15) Komisija mora ob koncu strateške faze ob pomoči neodvisnega strokovnjaka oceniti, ali je pobuda dovolj zrela in pripravljena za začetek izvedbene faze.	(15) Komisija mora ob koncu strateške faze ob pomoči neodvisnih strokovnjakov preveriti in oceniti kakovost in pripravljenost te faze in po potrebi predlagati izboljšave. Prehod na izvedbeno fazo mora potekati nemoteno in brez nepotrebnih zamud.
Predlog spremembe  6 Predlog odločbe Uvodna izjava 24
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(24) Za učinkovito izvajanje programa BONUS-169 v izvedbeni fazi je treba odobriti finančno podporo sodelujočim pri projektih programa BONUS-169, izbranih na centralni ravni pod okriljem mreže BONUS EEIG in na podlagi razpisov za zbiranje predlogov.	(24) Za učinkovito izvajanje programa BONUS v izvedbeni fazi je treba odobriti finančno podporo sodelujočim pri projektih tega programa, izbranih na centralni ravni pod okriljem mreže BONUS EEIG in na podlagi razpisov za zbiranje predlogov. Dodeljevanje in izplačevanje tovrstne finančne podpore sodelujočim v programu BONUS bi moralo potekati pregledno, nebirokratsko in po splošnih pravilih, skladnih s Sedmim okvirnim programom.
Predlog spremembe  7 Predlog odločbe Uvodna izjava 30
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(30) Ključno je, da se v raziskovalnih dejavnostih, ki se izvajajo na podlagi programa BONUS-169, spoštujejo temeljna etična načela, vključno s tistimi iz člena 6 Pogodbe o Evropski uniji in Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ter upošteva načelo enakopravnosti spolov.	(30) Ključno je, da se v raziskovalnih dejavnostih, ki se izvajajo na podlagi programa BONUS spoštujejo etična načela v skladu s splošnimi načeli iz Sedmega okvirnega programa ter upoštevata načeli enakopravnosti spolov in trajnostnega razvoja.
Predlog spremembe  8 Predlog odločbe Uvodna izjava 32
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(32) Mreža BONUS EEIG mora sodelujoče v izbranih projektih programa BONUS-169 spodbujati, naj svoje rezultate posredujejo in jih razširjajo ter poskrbijo, da bodo te informacije javno dostopne –	(32) Mreža BONUS EEIG mora od sodelujočih v izbranih projektih programa BONUS zahtevati, da svoje rezultate posredujejo in jih razširjajo ter poskrbijo, da bodo te informacije javno dostopne –
Obrazložitev
Rezultate opravljenih raziskav je treba deliti, kolikor je le mogoče.
Predlog spremembe  9 Predlog odločbe Uvodna izjava 32 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(32a) Uspešno izvajanje projektov, ki se že izvajajo po programu BONUS, je razkrilo katastrofalno stanje Baltskega morja, zlasti tam, kjer se načrtujejo obsežni projekti energetske infrastrukture; stanje okolja v Baltskem morju je treba torej še naprej dejavno spremljati.
Obrazložitev
Besedilo poudarja, da je pomembno uspešno izvajanje projektov v okviru programa BONUS.
Predlog spremembe  10 Predlog odločbe Uvodna izjava 32 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(32b) Slabe prakse, ki so jih razkrili med izvajanjem projektov v programu BONUS, bi morali prekiniti, pa tudi projekti raziskovalnih centrov iz nekaterih držav članic pri pripravi seznama projektov za financiranje ne bi smeli imeti neupravičene prednosti, saj bi bilo to lahko diskriminativno v primerjavi z drugimi državami članicami v regiji Baltskega morja.
Obrazložitev
Pri izbiranju projektov, ki naj bi se financirali, praksa kaže, da imajo projekti iz raziskovalnih centrov nekaterih držav članic neupravičeno prednost, centre iz drugih držav članic pa se spregleda. Takšno diskriminacijo bi bilo treba pri pripravi prednostnega seznama preprečiti.
Predlog spremembe  11 Predlog odločbe Člen - 1 (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen -1
	Vsebina
	Namen te direktive je podpreti okoljsko trajnosten razvoj regije Baltskega morja s spodbujanjem usklajevanja regionalnih raziskovalnih prizadevanj, katerih skupni cilj je upravljanje regije ob upoštevanju ekosistema.
Predlog spremembe  12 Predlog odločbe Člen 2 – odstavek 3 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) priprava strateškega raziskovalnega programa – določitev dela o znanstveni vsebini programa z osredotočanjem na razpise za zbiranje predlogov v skladu s cilji, določenimi v Sedmem okvirnem programu;	(a) priprava strateškega raziskovalnega programa – določitev dela o znanstveni vsebini programa z osredotočanjem na razpise za zbiranje predlogov v skladu s skupnim ciljem trajnostnega upravljanja v regiji Baltskega morja ob upoštevanju ekosistema in s cilji, določenimi v Sedmem okvirnem programu;
Predlog spremembe  13 Predlog odločbe Člen 2 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Izvedbena faza traja najmanj pet let. Med njo se objavijo najmanj trije razpisi za zbiranje predlogov z namenom financiranja projektov, osredotočenih na cilje programa BONUS-169. Ti razpisi so namenjeni večpartnerskim in nadnacionalnim projektom, vključujejo pa dejavnosti raziskovanja, tehnološkega razvoja, usposabljanja in razširjanja informacij. Projekti se bodo izbirali v skladu z načeli enakega obravnavanja, preglednosti, neodvisnega ocenjevanja, sofinanciranja, nedobičkonosnosti, financiranja, ki se mu ne dodajajo drugi viri Skupnosti, in načelom prepovedi retroaktivnosti.	4. Izvedbena faza traja najmanj pet let. Med njo se objavijo razpisi za zbiranje predlogov z namenom financiranja projektov, osredotočenih na cilje programa BONUS. Ti razpisi so namenjeni večpartnerskim in nadnacionalnim projektom, vključujejo pa dejavnosti raziskovanja, tehnološkega razvoja, usposabljanja in razširjanja informacij. Projekti se bodo izbirali v skladu z načeli enakega obravnavanja, preglednosti, neodvisnega ocenjevanja, sofinanciranja, nedobičkonosnosti, financiranja, ki se mu ne dodajajo drugi viri Skupnosti, in načelom prepovedi retroaktivnosti. Dodeljevanje in izplačevanje tovrstne finančne podpore sodelujočim v programu BONUS poteka po splošnih pravilih, skladnih s Sedmim okvirnim programom.
Predlog spremembe  14 Predlog odločbe Člen 3 – odstavek 3 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Finančni prispevek Skupnosti za izvedbeno fazo se zagotovi pod naslednjimi pogoji:	3. Komisija pred koncem strateške faze oceni:
Predlog spremembe  15 Predlog odločbe Člen 3 – odstavek 3 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) pozitivna ocena strateške faze, ki jo Komisija izvede ob pomoči neodvisnih strokovnjakov; ta ocena pokriva napredek v smeri doseganja ciljev in končnih rezultatov, določenih v členu 2(3) in Prilogi I;	(a) rezultati strateške faze iz člena 2(3), pa tudi napredek v smeri doseganja ciljev in končnih rezultatov, določenih v Prilogi I, poglavje 2;
Predlog spremembe  16 Predlog odločbe Člen 3 – odstavek 3 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) dokaz mreže BONUS EEIG, da je sposobna izvajati BONUS-169, vključno s prejemanjem, dodeljevanjem in spremljanjem finančnega prispevka Skupnosti v okviru posrednega centraliziranega upravljanja v skladu s členoma 54(2)(c) in 56 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba), členi 35, 38(2) in 41 Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002 ter v skladu z dobrim finančnim poslovodenjem;	(b) dokaz mreže BONUS EEIG, da je sposobna izvajati BONUS, vključno z izpolnjevanjem ciljev trajnostnega okoljskega razvoja v regiji Baltskega morja, prejemanjem, dodeljevanjem in spremljanjem finančnega prispevka Skupnosti v okviru posrednega centraliziranega upravljanja v skladu s členoma 54(2)(c) in 56 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba), členi 35, 38(2) in 41 Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002 ter v skladu z dobrim finančnim poslovodenjem;
Predlog spremembe  17 Predlog odločbe Člen 3 – odstavek 3 – točka e
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) zaveza vsake sodelujoče države, da bo prispevala svoj delež finančnih sredstev za program BONUS-169, ter gotovinsko izplačilo in dejanska zagotovitev stvarnih prispevkov v obliki infrastrukture, kadar se ti zahtevajo; te zaveze se vključijo v finančni načrt, o katerem se dogovorijo pristojni nacionalni organi, da bi se prispevalo k skupnemu izvajanju izvedbene faze programa BONUS-169;	(e) zavezo vsake sodelujoče države, da bo prispevala svoj delež finančnih sredstev za program BONUS, ter dejansko izplačilo njihovih finančnih prispevkov, zlasti financiranje sodelujočih pri projektih BONUS, izbranih v razpisih za zbiranje predlogov;
Predlog spremembe  18 Predlog odločbe Priloga I – oddelek 1 – točka g
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(g) objavijo najmanj trije večtematski, strateško usmerjeni in večpartnerski skupni razpisi za zbiranje predlogov.	(g) objavijo večtematski, strateško usmerjeni in večpartnerski skupni razpisi za zbiranje predlogov.
Predlog spremembe  19 Predlog odločbe Priloga I – oddelek 1 – točka g a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ga) vse tretje države, ki mejijo na Baltsko morje ali so v njegovem povodju, dejavno povabi k pobudi kot sodelujoče države.
Obrazložitev
V drugi predlog spremembe pripravljavke mnenja se dodajo države iz povodja Baltskega morja.
Predlog spremembe  20 Predlog odločbe Priloga I – oddelek 2.2.1 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Strateški raziskovalni program se pripravi in dogovori ob posvetovanju med sodelujočimi državami, širokim krogom zainteresiranih strani in Komisijo. Je osnova za program, ki ga usmerjajo politike. S strateškim raziskovalnim programom se razširi usmerjenost raziskav, tako da te poleg morskega ekosistema zajemajo pristop, ki vključuje povodje in na podlagi katerega se obravnavajo ključna vprašanja, ki vplivajo na kakovost in produktivnost ekosistemov v regiji Baltskega morja.	Strateški raziskovalni program se pripravi in dogovori ob posvetovanju med sodelujočimi državami, širokim krogom zainteresiranih strani in Komisijo. Je osnova za program, ki ga usmerjajo politike. S strateškim raziskovalnim programom se razširi usmerjenost raziskav, tako da te poleg morskega ekosistema zajemajo pristop, ki vključuje povodje in na podlagi katerega se obravnavajo ključna vprašanja, ki vplivajo na kakovost in produktivnost ekosistemov v regiji Baltskega morja. Program vključuje oceno gospodarskih stroškov zaradi okoljske škode in izgubljanja biotske raznovrstnosti v tej regiji.
Obrazložitev
Poleg izgube biotske raznovrstnosti se tretjemu predlogu spremembe pripravljavke doda ekonomska ocena splošne okoljske škode (npr. evtrofikacije).
Predlog spremembe  21 Predlog odločbe Priloga I – oddelek 2.2.3 – točka h
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(h) razvoj strukture za financiranje projektov BONUS-169, ki temelji na finančnem skladu, sestavljenem iz gotovinskih prispevkov sodelujočih držav in Skupnosti;	(h) razvoj strukture za financiranje projektov BONUS;
Predlog spremembe  22 Predlog odločbe Priloga I – oddelek 2.2.3 – točka i a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ia) zagotavljanje, da so rezultati raziskav na voljo drugim podobnim regionalnim projektom za raziskavo morja;
Obrazložitev
Namen dodanega besedila je preprečiti prekrivanje in podvajanje raziskav.
Predlog spremembe  23 Predlog odločbe Priloga I – oddelek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Če so rezultati ocene in predhodne revizije mreže BONUS EEIG pozitivni, Komisija in BONUS EEIG skleneta izvedbeni sporazum.	3. Če so izpolnjeni pogoji iz člena 3(a) in je predhodna revizija mreže BONUS EEIG pozitivna, Komisija in BONUS EEIG skleneta izvedbeni sporazum.
Predlog spremembe  24 Predlog odločbe Priloga I – oddelek 3.1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
V izvedbeni fazi se objavijo in izvedejo najmanj trije skupni razpisi za zbiranje predlogov za financiranje strateško usmerjenih projektov programa BONUS-169, osredotočenih na cilje pobude. Teme izhajajo iz strateškega raziskovalnega programa pobude BONUS-169, kar najbolj upoštevajo zasnovani načrt in zajemajo dejavnosti raziskovanja, tehnološkega razvoja ter usposabljanja in/ali razširjanja informacij.	V izvedbeni fazi se objavijo in izvedejo razpisi za zbiranje predlogov za financiranje strateško usmerjenih projektov programa BONUS, osredotočenih na cilje pobude. Teme izhajajo iz strateškega raziskovalnega programa pobude BONUS, kar najbolj upoštevajo zasnovani načrt in zajemajo dejavnosti raziskovanja, tehnološkega razvoja ter usposabljanja in/ali razširjanja informacij.
Predlog spremembe  25 Predlog odločbe Priloga I – oddelek 3.4 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
BONUS EEIG zbere in centralno upravlja finančni prispevek Skupnosti in gotovinske prispevke sodelujočih držav za program BONUS-169.	BONUS EEIG zbere in centralno upravlja finančni prispevek Skupnosti in gotovinske prispevke sodelujočih držav za program BONUS z možnostjo, da sodelujoče države namenijo svoje gotovinske prispevke izključno za domače raziskovalne projekte (virtualna skupna blagajna).
Obrazložitev
Možnost virtualne skupne blagajne je nujna za tiste sodelujoče države, ki lahko le omejeno prenašajo denar v skupno blagajno, ali tiste, ki zaostajajo glede raziskovalnih zmogljivosti; možnost nakazovanja gotovinskih izplačil izključno za domače raziskave pa bi pomagala zmanjšati obstoječo vrzel.
Predlog spremembe  26 Predlog odločbe Priloga II – oddelek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Program BONUS-169 upravlja sekretariat mreže BONUS EEIG. Mreža BONUS EEIG za namene programa BONUS-169 ustanovi naslednje strukture: usmerjevalni odbor, sekretariat, svetovalni odbor, forum za sektorske raziskave in forum projektnih koordinatorjev.	1. Program BONUS upravlja sekretariat mreže BONUS EEIG. Ta je za namene programa BONUS ustanovila naslednje strukture: usmerjevalni odbor, sekretariat, svetovalni odbor, forum za sektorske raziskave in forum projektnih koordinatorjev.

POSTOPEK

Naslov	Skupni raziskovalni in razvojni program za Baltsko morje (BONUS-169)
Referenčni dokumenti	KOM(2009)0610 – C7-0263/2009 – 2009/0169(COD)
Pristojni odbor	ITRE
Mnenje pripravila Datum razglasitve na zasedanju	ENVI 12.11.2009
Pripravljavka mnenja Datum imenovanja	Anna Rosbach 25.1.2010
Obravnava v odboru	23.2.2010
Datum sprejetja	16.3.2010
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	54 0 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Elena Oana Antonescu, Kriton Arsenis, Pilar Ayuso, Paolo Bartolozzi, Sergio Berlato, Milan Cabrnoch, Martin Callanan, Nessa Childers, Chris Davies, Esther de Lange, Anne Delvaux, Bas Eickhout, Edite Estrela, Jill Evans, Elisabetta Gardini, Gerben-Jan Gerbrandy, Julie Girling, Nick Griffin, Satu Hassi, Jolanta Emilia Hibner, Dan Jørgensen, Karin Kadenbach, Christa Klaß, Jo Leinen, Corinne Lepage, Peter Liese, Kartika Tamara Liotard, Linda McAvan, Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė, Miroslav Ouzký, Vladko Todorov Panajotov (Vladko Todorov Panayotov), Antonija Prvanova (Antonyia Parvanova), Andres Perello Rodriguez, Pavel Poc, Vittorio Prodi, Frédérique Ries, Anna Rosbach, Daciana Octavia Sârbu, Horst Schnellhardt, Richard Seeber, Teodoros Skilakakis (Theodoros Skylakakis), Bogusław Sonik, Anja Weisgerber, Åsa Westlund, Glenis Willmott, Sabine Wils, Marina Yannakoudakis
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Christofer Fjellner, Matthias Groote, Judith A. Merkies, Alojz Peterle, Mihailis Tremopulos (Michail Tremopoulos), Anna Záborská
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Dieter-Lebrecht Koch, Markus Pieper

POSTOPEK

Naslov	Skupni raziskovalni in razvojni program za Baltsko morje (BONUS-169)
Referenčni dokumenti	KOM(2009)0610 – C7-0263/2009 – 2009/0169(COD)
Datum predložitve EP	29.10.2009
Pristojni odbor        Datum razglasitve na zasedanju	ITRE 12.11.2009
Odbori, zaprošeni za mnenje        Datum razglasitve na zasedanju	ENVI 12.11.2009
Poročevalec/-ka        Datum imenovanja	Lena Ek 15.12.2009
Obravnava v odboru	27.1.2010		23.2.2010		7.4.2010
Datum sprejetja	11.5.2010
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	38 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Jean-Pierre Audy, Jan Březina, Reinhard Bütikofer, Maria Da Graça Carvalho, Jorgo Chatzimarkakis, Pilar del Castillo Vera, Christian Ehler, Lena Ek, Ioan Enciu, Gaston Franco, Adam Gierek, Norbert Glante, Edit Herczog, Philippe Lamberts, Bogdan Kazimierz Marcinkiewicz, Judith A. Merkies, Miloslav Ransdorf, Herbert Reul, Teresa Riera Madurell, Paul Rübig, Amalia Sartori, Patrizia Toia, Evžen Tošenovský, Ioanis A. Cukalas (Ioannis A. Tsoukalas), Marita Ulvskog, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev)
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Lara Comi, António Fernando Correia De Campos, Rachida Dati, Marek Józef Gróbarczyk, Françoise Grossetête, Andrzej Grzyb, Satu Hassi, Jolanta Emilia Hibner, Mario Pirillo, Lambert van Nistelrooij, Hermann Winkler
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Catherine Bearder