POROČILO o predlogu uredbe Sveta o prenosu posebnih nalog v zvezi z delovanjem Evropskega odbora za sistemska tveganja na Evropsko centralno banko
21. 5. 2010 - (05551/2010 – C7‑0014/2010 – 2009/0141(CNS)) - *
Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
Poročevalec: Ramon Tremosa i Balcells
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o predlogu uredbe Sveta o prenosu posebnih nalog v zvezi z delovanjem Evropskega odbora za sistemska tveganja na Evropsko centralno banko
(05551/2010 – C7‑0014/2010 – 2009/0141(CNS))
(Posebni zakonodajni postopek – postopek posvetovanja)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2009)0500),
– ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom Posledice začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe za še nedokončane medinstitucionalne postopke odločanja (KOM(2009)0665),
– ob upoštevanju predloga Uredbe Sveta (05551/2010),
– ob upoštevanju člena 127(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katero se je Svet posvetoval s Parlamentom (C7‑0014/2010),
– ob upoštevanju člena 55 svojega poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A7-0167/2010),
1. odobri predlog Sklepa Sveta, kakor je bil spremenjen;
2. poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog v skladu s členom 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;
3. poziva Svet, naj obvesti Parlament, ali namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;
4. poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, ali namerava svoj predlog bistveno spremeniti;
5. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.
Predlog spremembe 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Svet |
Predlog spremembe |
|
|
(1a) Evropski parlament je dolgo pred finančno krizo večkrat pozval k okrepitvi resnično enakih konkurenčnih pogojev za vse akterje na ravni Unije, obenem pa je opozarjal na velike pomanjkljivosti v nadzoru Unije nad vedno bolj integriranimi finančnimi trgi (v svoji resoluciji z dne 13. aprila 2000 o sporočilu Komisije o izvajanju okvira za finančne trge: akcijski načrt1, v svoji resoluciji z dne 25. novembra 2002 o pravilih bonitetnega nadzora v Evropski uniji2, v svoji resoluciji z dne 11. julija 2007 o politiki finančnih storitev (2005–2010) – Bela knjiga3, v svoji resoluciji z dne 23. septembra 2008 s priporočili Komisiji o hedge skladih in skladih zasebnega kapitala4, v svoji resoluciji z dne 9. oktobra 2008 s priporočili Komisiji o nadaljevanju Lamfalussyjevega procesa: prihodnja struktura nadzora5, v svoji resoluciji z dne 22. aprila 2009 o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II)6 ter v svoji resoluciji z dne 23. aprila 2009 o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o bonitetnih agencijah7). |
|
|
___________ 1 UL C 40, 7.2.2001, str. 453. 2 UL C 25 E, 29.1.2004, str. 394. 3 UL C 175 E, 10.7.2008, str. xx. 4 UL C 8 E, 14. 1. 2010, str. 26. 5 UL C 9 E, 15. 1. 2010, str. 48. 6 Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0251. 7 Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0279. |
Predlog spremembe 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 8 a | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Svet |
Predlog spremembe |
|
(8a) Ukrepi za zbiranje informacij, določeni s to uredbo, so potrebni za izvedbo nalog ESRB in ne bi smeli posegati v pravni okvir evropskega statističnega sistema (ESS) in Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) na področju statistike. Zato ta uredba ne bi smela posegati v Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta ES št. 223/2009 z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki in Uredbo Sveta ES št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke. |
(8a) Evropski centralni banki (ECB) se zaupa naloga zagotavljanja statistične podpore Evropskemu odboru za sistemska tveganja (ESRB). Za zbiranje in obdelavo informacij, kot sta določena s to uredbo in potrebna za izvedbo nalog ESRB, je treba uporabljati člen 5 statuta Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) in ECB ter Uredbo Sveta (ES) št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke1. Glede na to Evropska centralna banka ali Evropski sistem centralnih bank omogočita dostop do zbranih zaupnih statističnih podatkov Evropskemu odboru za sistemska tveganja. |
|
|
______ UL L 318, 27.11.1998, str. 8. |
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Svet |
Predlog spremembe |
|
|
1a. Predsednik ESRB je predsednik ECB. Njegov/njen mandat poteka istočasno kot njegov/njen mandat predsednika/predsednice ECB. |
Predlog spremembe 4 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Svet |
Predlog spremembe |
|
|
1b. Prvega podpredsednika izvolijo člani Razširjenega sveta ECB za čas trajanja mandata, ki je enak njegovemu ali njenemu članstvu v Razširjenem svetu, pri čemer se upošteva potreba po uravnoteženi zastopanosti držav članic, ki so znotraj euroobmočja in tistih, ki niso del euroobmočja. On ali ona je lahko ponovno izvoljen/a. |
Predlog spremembe 5 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 c (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Svet |
Predlog spremembe |
|
|
1c. Drugi podpredsednik je predsednik skupnega odbora evropskih nadzornih organov (skupni odbor), ustanovljen s členom 40 Uredbe (EU) št. .../2010 [ESMA], Uredbe (EU) št. …/2010 [EIOPA] in Uredbe (EU) št. …/2010 [EBA] („skupni odbor“). |
Predlog spremembe 6 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 d (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Svet |
Predlog spremembe |
|
|
1d. Pred prevzemom dolžnosti predsednik in prvi podpredsednik Evropskemu parlamentu med javno predstavitvijo predstavita, kako nameravata izpolnjevati svoje dolžnosti v skladu s to uredbo. Drugi podpredsednik se predstavi Evropskemu parlamentu kot predsednik skupnega odbora. |
Predlog spremembe 7 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 e (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Svet |
Predlog spremembe |
|
|
1e. Predsednik predseduje sejam splošnega odbora in pripravljalnega odbora. |
Predlog spremembe 8 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 f (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Svet |
Predlog spremembe |
|
|
1f. Podpredsedniki predsedujejo splošnemu odboru in pripravljalnemu odboru po prednostnem vrstnem redu, kadar se predsednik ne more udeležiti seje. |
Predlog spremembe 9 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 g (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Svet |
Predlog spremembe |
|
|
1g. Če podpredsedniki ne morejo opravljati svojih nalog, se izvolijo novi podpredsedniki v skladu z odstavkoma 1b in 1c. |
Predlog spremembe 10 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 h (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Svet |
Predlog spremembe |
|
|
1h. Predsednik opravlja vlogo zunanjega zastopnika ESRB. |
Predlog spremembe 11 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 i (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Svet |
Predlog spremembe |
|
|
1i. Predsednik je povabljen na letno obravnavo v Evropskem parlamentu ob objavi letnega poročila ESRB, in sicer v drugačnih okoliščinah, kot je dialog o monetarni politiki med Evropskim parlamentom in predsednikom ECB. |
Predlog spremembe 12 Predlog uredbe Člen 2 – uvodni del | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Svet |
Predlog spremembe |
|
Evropska centralna banka opravlja naloge sekretariata, ki s tem ESRB zagotavlja analitično, statistično, logistično in upravno podporo. Naloge sekretariata, kot so opredeljene v členu 4(4) Uredbe XXXX, vključujejo zlasti: |
ECB opravlja naloge sekretariata, ki s tem ESRB zagotavlja analitično, statistično, logistično in upravno podporo. Ravno tako pripravi tehnične nasvete Evropskega nadzornega organa, nacionalnih centralnih bank in nacionalnih nadzornikov. Odgovorna je tudi za vse kadrovske zadeve. Naloge sekretariata iz člena 4(4) Uredbe XXXX, vključujejo zlasti: |
Predlog spremembe 13 Predlog uredbe Člen 2 – točka e | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Svet |
Predlog spremembe |
|
(e) podpiranje dela splošnega odbora, pripravljalnega odbora in svetovalnega tehničnega odbora. |
(e) podpiranje dela splošnega odbora, pripravljalnega odbora in svetovalnega znanstvenega odbora. |
Predlog spremembe 14 Predlog uredbe Člen 2 – točka e a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Svet |
Predlog spremembe |
|
|
(ea) zagotavljanje informacij evropskim nadzornim organom, kadar je to potrebno. |
Predlog spremembe 15 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Svet |
Predlog spremembe |
|
1. ECB zagotovi zadostne kadrovske in finančne vire za opravljanje nalog sekretariata. |
1. ECB zagotovi zadostne kadrovske in finančne vire za opravljanje nalog sekretariata, pri čemer zagotavlja visoko kakovost osebja, ki na splošno odraža širši cilj ESRB in sestavo splošnega odbora. ECB zagotovi pravično financiranje sekretariata iz svojih sredstev. |
Predlog spremembe 16 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Svet |
Predlog spremembe |
|
(2) Vodjo sekretariata imenuje ECB po posvetovanju s splošnim odborom ESRB. |
(2) Vodjo sekretariata imenuje ECB na predlog splošnega odbora ESRB. |
Predlog spremembe 17 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Svet |
Predlog spremembe |
|
|
2a. Člani sekretariata ne razkrivajo informacij, ki so poslovna skrivnost, niti po izteku mandata v skladu s členom 8 Uredbe (EU) št. .../2010 [ESRB], da se uresniči cilj člena 6 te uredbe. |
Predlog spremembe 18 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Svet |
Predlog spremembe |
|
2. Vodja sekretariata ali njegov predstavnik se udeleži sej splošnega odbora, pripravljalnega odbora in svetovalnega tehničnega odbora ESRB. |
2. Vodja sekretariata ali njegov predstavnik se udeleži sej splošnega odbora, pripravljalnega odbora in svetovalnega znanstvenega odbora ESRB. |
Predlog spremembe 19 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 2 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Svet |
Predlog spremembe |
|
|
2a. Sekretariat lahko evropske nadzorne organe zaprosi za informacije o finančnih institucijah ali trgih v individualni, povzeti ali skupinski obliki, ki so pomembne za naloge ESRB, in v primerih, podrobneje opredeljenih v členu 15 Uredbe (ES) št. …/2010 [ESRB], nacionalne nadzorne organe, nacionalne centralne banke ali druge organe držav članic ali neposredno druge finančne institucije na podlagi utemeljene zahteve. |
Predlog spremembe 20 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 2 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Svet |
Predlog spremembe |
|
|
2b. Informacije iz odstavka 2 lahko vključujejo podatke, ki se nanašajo na evropski gospodarski prostor, Unijo ali euroobmočje in nacionalne zbirne ali posamezne podatke. Nacionalni podatki se zberejo samo na obrazloženo zahtevo. Sekretariat pred vložitvijo prošnje za podatke najprej upošteva obstoječe statistične podatke, ki jih pridobivata, širita in razvijata evropski statistični sistem in ESRB, nato pa se posvetuje z zadevnim evropskim nadzornim organom in tako zagotovi sorazmernost prošnje. |
Predlog spremembe 21 Predlog uredbe Člen 7 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Svet |
Predlog spremembe |
|
Svet preuči to uredbo tri leta po datumu, določenem v členu 8, na podlagi poročila Komisije in se po prejemu mnenja ECB in evropskih nadzornih organov odloči, ali je treba to uredbo revidirati. |
Evropski parlament in Svet preučita to uredbo v ...*na podlagi poročila Komisije in se po prejemu mnenja ECB odločita, ali je treba revidirati cilje in organizacijo ESRB. |
|
|
Poročilo zlasti oceni, ali: |
|
|
(a) je primerno poenostaviti in okrepiti strukturo evropskega sistema finančnega nadzora za boljšo usklajenost med makro in mikro ravnmi kot tudi med evropskimi nadzornimi organi; |
|
|
(b) je ustrezno okrepiti ureditvena pooblastila evropskih nadzornih organov; |
|
|
(c) je razvoj evropskega sistema finančnega nadzora skladen z globalnimi razvoji tega področja; |
|
|
(d) je znotraj Evropskega sistema finančnega nadzora dovolj različnosti in odličnosti; |
|
|
(e) sta odgovornost in preglednost zahtev glede objav primerni. |
|
|
______ * treh letih od začetka veljavnosti te uredbe. |
Obrazložitev | |
OBRAZLOŽITEV
Evropska unija (EU) vzpostavlja okvir za varovanje finančne stabilnosti. Integrirani finančni trg EU, v katerem prevladujejo velike vseevropske skupine, v večini držav EU ne more delovati pravilno, če ostaja nadzor razdrobljen na nacionalni ravni. EU potrebuje novo finančno arhitekturo z integriranim mikrobonitetnim nadzorom, ki vključuje prenos pristojnosti na EU. Razen tega bi lahko evropski makronadzor zaznal, da bi nevzdržna rast posojil, napihovanje cen nepremičnin in veliki primanjkljaji na tekočih računih povzročili določena tveganja za makroekonomsko in finančno stabilnost. Evropa mora nujno razviti strokovno znanje na področju makrobonitetnega nadzora za odkrivanje sistemskih tveganj, z drugimi besedami, za prepoznavanje tveganj za finančno stabilnost na evropski ravni in, kjer je to potrebno, izdati opozorila in zagotoviti spremljanje.
Tudi če se v prihodnosti ne bo mogoče izogniti finančnim krizam, bi morali biti socialni in ekonomski učinki manj škodljivi, kot se je to zgodilo s sedanjo krizo v primerjavi z dejanskimi učinki velike depresije. Evropa potrebuje zakonodajni in institucionalni okvir, da odpravi nesolventnost sistemsko pomembnih finančnih institucij. Vzpostavila se bosta novi makrobonitetni nadzornik, Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB), in novi mikrobonitetni nadzornik, Evropski sistem finančnega nadzora (ESFS). Sama učinkovitost pa je tesno povezana s pristojnostmi ECB, saj ESRB ne bo mogel uveljavljati ukrepov ali sankcij za države članice ali finančne institucije, njegova opozorila pa ne bodo obvezujoča. Njihova učinkovitost je odvisna od dobrega ugleda Evropske centralne banke (ECB) in priznanega strokovnega znanju njenega osebja. Vloga ECB bo zelo pomembna pri evropskem makrobonitetnem nadzoru.
V zadnjih dveh letih je monetarna politika nizkih obrestnih mer krepila napihovanje cen osnovnih in finančnih sredstev, kar je izzvalo krizo, ki jo zdaj občutimo. Končni cilj nadzorne arhitekture je preprečevanje tovrstnih dramatičnih situacij v prihodnosti, zagotavljanje finančne stabilnosti in varovanje potrošnikov. Preprečevanje ali ublažitev sistemskih tveganj, nevarnosti ali propada velikega dela finančnega sektorja bo zmanjšalo učinke na realno gospodarstvo in evropske državljane v nadaljevanju krize.
Evropska monetarna politika je v zadnjih dveh desetletjih učinkovito nadzorovala inflacijo. Jasna predstava cilja „stabilnosti cen“ (na primer, jasen cilj, ki predvideva dvoodstotno inflacijo) je bila povezana tudi z obrestno mero, ki je jasen in močen instrument monetarne politike. V tem smislu so v zadnjih dvajsetih letih prost trgovinski razvoj in generalizacija globalne proizvodne mreže po svetu skupaj z deflacijskim pritiskom prispevali k uravnavanju cen v razvitih državah.
Pravzaprav bi lahko trdili, da so bile obrestne mere že leta umetno nizke v primerjavi s tržnimi obrestnimi merami, ki bi prosto določile ponudbo posojil in povpraševanje po naložbah. To dejstvo bi lahko bilo eno glavnih vzrokov za sedanjo krizo: lahko bi izkrivili pričakovanja gospodarskih subjektov do točke, ko bi bili spodbujeni k pretirani zadolžitvi za financiranje porabe in naložb. Vsekakor pa, kot je že omenjeno, obstaja širše soglasje o učinkovitosti monetarne politike.
Vendar je gospodarska globalizacija, zlasti ob pozornem spremljanju pretoka kapitala, močno zaznamovala finančne trge. Centralne banke so ohranile svoj tradicionalni cilj nadzorovanja inflacije, za ta namen pa so uporabile obrestne mere. Svoboda pretoka kapitala pa je nenavadno okrepila povezavo med monetarnim in finančnim sektorjem. Te nove razmere so vedno bolj vplivale na banke, da v svoj načrt vključijo nov cilj: stabilizacijo finančnih trgov.
Sočasno uresničevanje obeh ciljev (stabilnost cen in stabilnost finančnih trgov) je nemogoče samo z enim instrumentom, in sicer obrestno mero, ne glede na to, kako močno je lahko to sredstvo. Obrestna mera se je izkazala za učinkovito orodje pri nadzorovanju inflacije, vendar ni bila uporabna pri preprečevanju širjenja posojil in napihovanju cen nepremičnin v številnih državah.
Treba je vpeljati nov instrument, zadnji dve leti pa obstaja široko soglasje, kateri naj bi to bil: urejanje in nadzor bančnih in finančnih sistemov po vsej EU. Finančna uredba obstaja že več let, a se je v novem globaliziranem svetu izkazala za neustrezno in nezadostno. Pravzaprav sta nadzor in urejanje edini pomembni pristojnosti, za katere so si nacionalne centralne banke po uvedbi evra pridržale pravico zase. Zato je potrebno in primerno izboljšati urejanje po vsej Evropi.
Na predavanju v Sinagapurju leta 2005[1] so predsednika Evropske centralne banke vprašali o napihovanjih cen osnovnih in finančnih sredstev. Odgovoril je, da se lahko napihovanje cen odkrije, ko na primer vrsta kredita ali cena določenega sredstva začne bistveno odstopati v primerjavi s preteklim trendom. Zavzel se je tudi za zvišanje obrestnih mer, da bi tako preprečili napihovanje cen. Posledični strošek se izraža v spodbujanju zavarovanj, ki preprečuje najslabši možni scenarij. Ta ukrep se zdi upravičen, vendar se zdi glede na izkušnje sedanje finančne krize manj ustrezen: finančni sistem se lahko prilagodi različnim spremembam obrestnih mer, na primer pogojem pogodb za posojila (za hipotekarna posojila se lahko podaljša obdobje amortizacije).
V teh okoliščinah sprememba obrestne mere le malo vpliva na zmanjševanje napihovanja cen: če se obrestne mere ne zvišajo bistveno, kar bi v celoti oškodovalo gospodarstvo, bi umetno nizke obrestne mere še vedno vplivale na krepitev in obstoj napihovanja cen. V zvezi s tem je treba uvesti boljši nadzor. Sistem dinamičnih rezervacij Banke Španije na primer ni preprečil nastanka enega velikih napihovanj cen nepremičnin v Španiji: znesek nabranega dolga nepremičnih investitorjev pri španskem bančništvu znaša 30 % španskega bruto domačega proizvoda iz leta 2009 (325,000 milijonov eurov).
Nujne izboljšave finančnega urejanja in nadzora so osnova razprave o novi finančni arhitekturi, ki jo gradijo evropske institucije in katere manjši sestavni del je to poročilo. Ustrezen ukrep za institucije, ki so prevelike, da bi propadle, je nadzor stopnje finančnega vzvoda: manjša stopnja finančnega vzvoda spodbuja k razmišljanju o ohranjanju njihove velikosti ali delitvi na manjše enote, prilagojene običajnim dejavnostim komercialnega bančništva.
Stopnja finančnega vzvoda zato vpliva na zmanjšanje ravni stopnje finančnega vzvoda kreditnih enot: bodisi za to, da se zniža posojilo, ki bo namenjeno za stanovanjski sektor, bodisi da se zviša njihov osnovni kapital, ki bo omogočil prevzetje presežka izgub, ki vodijo v preprečevanje napihovanja cen. Nacionalni nadzorniki niso uspeli preprečiti kopičenja tveganj v številnih nacionalnih sistemih.
V drugih predlogih o urejanju finančnih trgov obstajata dva skupna elementa: na eni strani bi bilo nujno zmanjšati visoko stopnjo finančnega vzvoda, to je zmanjšati razmerje skupnih sredstev/kapitala; na drugi strani pa bi bilo nujno zvišati kapitalske zahteve finančnih enot. Za ustrezno kapitalsko osnovo je to nujno, da bi se soočale z morebitnimi izgubami, ki bi se lahko nakopičile v prihodnjih finančnih krizah. Treba je upoštevati, da je glavna naloga finančnega sistema preusmerjanje varčevanja v naložbe. V tem postopku je finančnim enotam nemogoče preprečiti, da prevzemajo tveganja: tudi če so tveganja bolje nadzorovana, še vedno obstaja možnost novih predvidenih napihovanj cen.
V konkretnem primeru bančništva bodo velike banke, dokler so prepletena trgovinska in naložbena posojila, podvržene tveganju svojega kapitala pri nakupu in prodaji finančnih sredstev, namesto da bi podprle realno gospodarstvo, pri čemer se depoziti spreminjajo v posojila družinam in podjetjem. Pravzaprav bankam ni treba ravnati na noben drug način.
Prav zato potrebuje nova uredba prilagodljivost, da bi lahko zmanjšala stopnjo finančnega vzvoda, če se zaznajo skrb zbujajoči znaki. V prvih letih obdobja med letoma 1996–2006 bi se morale pojaviti oranžna ali rdeča luč, ko je v Španiji razširjanje posojil povzročilo skokovit porast: v teh desetih letih so se posojila povečala za 20 % letno. V tem primeru bi bilo nujno ukrepati proti finančnim enotam (velikim ali malim), ki so se izpostavile hipotekarnim posojilom, pri čemer so omejile svojo stopnjo finančnega vzvoda.
Po drugi strani je nadzorovanje finančnega sektorja na evropski ravni ključnega pomena za učinkovitost dobrih regulatornih politik, ob upoštevanju neuspelih nacionalnih analiz nekaterih kriznih indikatorjev. Predsednik ECB je novembra 2008 na peti konferenci centralnih bank dejal, da “(…) so že leta 2006 kazali opozorilni znaki glede globalnih trgov, ko je bilo ocenjeno, da so na trgu idealni pogoji ter da bi že najmanjša sprememba pogojev povzročila resne motnje na finančnih trgih. (…) Dejal je še, da je bilo mogoče videti težave na obzorju, ne pa tudi, kje natanko. Prav tako niso znali napovedati, kaj bi jih sprožilo, niti, kdaj bi nastopile[2]
V zvezi s tem so številne zamisli, ki jih predvideva Larosière poročilo, vključene v sveženj o finančnem nadzoru in bodo pristojnim politikam omogočile urejanje in nadzor finančnih trgov. Glavni uspeh pa bo v povezavi med mikro- in makronadzorom ter tekoči komunikaciji med tema ravnema. Na ta način bo sekretariat ESRB imel glavno vlogo pri zagotavljanju učinkovite in hitre izmenjave podatkov med različnimi udeleženimi akterji, pri čemer pa bo vedno zagotovljena potrebno zaupnost. Kot je bilo zastavljeno na začetku, morajo organi za mikronadzor in enota ESRB tesno sodelovati. Z novo arhitekturo bi morala EU predvideti znake še pred krizo in pravočasno ukrepati.
- [1] „Napihovanje cen sredstev in monetarna politika“
Govor predsednika ECB Jean-Claude Tricheta, 8. junija 2005 v Singapurju.
http://www.ecb.int/press/key/date/2005/html/sp050608.en.html - [2] „Undervalued risk and uncertainty: Some thoughts on the market turmoil“
Govor predsednika ECB Jean-Claude Tricheta na peti konferenci ECB o centralnem bančništvu v Frakfurtu na Majni, 13. novembra 2008.
http://www.ecb.int/press/key/date/2008/html/sp081113_1.en.html
POSTOPEK
|
Naslov |
Prenos posebnih nalog v zvezi z delovanjem Evropskega odbora za sistemska tveganja na Evropsko centralno banko |
|||||||
|
Referenčni dokumenti |
05551/2010 – C7-0014/2010 – KOM(2009)0500 – 2009/0141(CNS) |
|||||||
|
Datum posvetovanja z EP |
2.2.2010 |
|||||||
|
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
ECON 8.2.2010 |
|||||||
|
Poročevalec/-ka Datum imenovanja |
Ramon Tremosa i Balcells 20.10.2009 |
|
|
|||||
|
Obravnava v odboru |
23.11.2009 |
23.2.2010 |
23.3.2010 |
27.4.2010 |
||||
|
Datum sprejetja |
10.5.2010 |
|
|
|
||||
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
33 3 0 |
||||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Burkhard Balz, Sharon Bowles, Udo Bullmann, Pascal Canfin, Nikolaos Huntis (Nikolaos Chountis), George Sabin Cutaş, Leonardo Domenici, Derk Jan Eppink, Diogo Feio, Vicky Ford, José Manuel García-Margallo y Marfil, Jean-Paul Gauzès, Sven Giegold, Sylvie Goulard, Othmar Karas, Astrid Lulling, Arlene McCarthy, Ivari Padar, Antolín Sánchez Presedo, Olle Schmidt, Edward Scicluna, Peter Simon, Peter Skinner, Theodor Dumitru Stolojan, Ramon Tremosa i Balcells |
|||||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Pervenche Berès, Carl Haglund, Syed Kamall, Philippe Lamberts, Catherine Stihler, Pablo Zalba Bidegain |
|||||||
|
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Andrea Cozzolino, Michel Dantin, Frank Engel, Christa Klaß, Elisabeth Morin-Chartier |
|||||||
|
Datum predložitve |
21.5.2010 |
|||||||