POROČILO o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema v Skupnosti in o ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja
25.5.2010 - (KOM(2009)0499 – C7‑0166/2009 – 2009/0140(COD)) - ***I
Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
Poročevalka: Sylvie Goulard
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema v Skupnosti in o ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja
(KOM(2009)0499 – C7‑0166/2009 – 2009/0140(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju predloga Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2009)0499),
– ob upoštevanju člena 251(2) in člena 95 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C7‑0166/2009),
– ob upoštevanju sporočila Komisije Parlamentu in Svetu z naslovom Posledice začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe za še nedokončane medinstitucionalne postopke odločanja (KOM(2009)0665),
– ob upoštevanju člena 294(3) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne 26. oktobra 2009[1],
– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 22. januarja 2010,
– ob upoštevanju člena 55 svojega poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in mnenj Odbora za proračun, Odbora za pravne zadeve ter Odbora za ustavne zadeve (A7‑0168/2010),
1. sprejme naslednje stališče v prvi obravnavi;
2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
3. naroči svojemu predsedniku, naj to stališče posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.
Predlog spremembe 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(1) Finančna kriza je razkrila pomembne pomanjkljivosti na področju finančnega nadzora, ki ni preprečil kopičenja prevelikih tveganj v finančnem sistemu, in zlasti opozorila na slabosti sedanjega makrobonitetnega nadzora. |
(1) Finančna stabilnost je predpogoj za zagotavljanje delovnih mest, kreditov in rasti v realnem gospodarstvu. Finančna kriza je razkrila pomembne pomanjkljivosti na področju finančnega nadzora, ki ni preprečil kopičenja prevelikih tveganj v finančnem sistemu. Kriza ima ogromne posledice za davkoplačevalce, številne državljane Unije, ki so ostali brez dela, in številna mala in srednje velika podjetja. V primeru nove krize enakih razsežnosti si države članice ne bi mogle več privoščiti, da jamčijo za finančne institucije, ne da bi kršile pravila Pakta stabilnosti in rasti. |
Predlog spremembe 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(1a) Dolgo pred nastopom finančne krize je Parlament redno pozival h krepitvi resnično enakih pogojev za vse udeležence na ravni Unije in obenem opozarjal na precejšnje pomanjkljivosti nadzora Unije nad vedno bolj integriranimi finančnimi trgi (v svojih resolucijah z dne 13. aprila 2000 o sporočilu Komisije o izvajanju okvira za finančne trge: akcijski načrt1, z dne 25. novembra 2002 o pravilih bonitetnega nadzora v Evropski uniji2, z dne 11. julija 2007 o politiki finančnih storitev (2005–2010) – bela knjiga3, z dne 23. septembra 2008 s priporočili Komisiji o hedge skladih in skladih zasebnega kapitala4, z dne 9. oktobra 2009 s priporočili Komisiji o nadaljevanju Lamfalussyjevega procesa:prihodnja struktura nadzora5, z dne 22. aprila 2009 o spremenjenem predlogu za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II)6 in z dne 23. aprila 2009 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o bonitetnih agencijah7). |
|
|
________ 1 UL C 40, 7.2.2001, str. 453. 2 UL C 25 E, 29.1.2004, str. 394. 3 UL C 175 E, 10.7.2008, str. xx. 4 UL C 8 E, 14.1.2010, str. 26. 5 UL C 9 E, 15.1.2010, str. 48. 6 Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0251. 7 Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0279. |
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(3) De Larosièrova skupina je v končnem poročilu, ki ga je predstavila 25. februarja 2009, med drugim podala priporočilo za ustanovitev organa na ravni Skupnosti, ki bi bil zadolžen za nadzor tveganj v celotnem finančnem sistemu. |
(3) De Larosièrova skupina je v končnem poročilu, ki ga je predstavila 25. februarja 2009 (de Larosièrovo poročilo), med drugim podala priporočilo za ustanovitev organa na ravni Unije, ki bi bil zadolžen za nadzor tveganj v celotnem finančnem sistemu. |
|
|
(Sprememba velja za celotno besedilo.) |
Predlog spremembe 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(5) Komisija je v sporočilu z naslovom „Evropski finančni nadzor“ z dne 27. maja 2009 določila vrsto reform sedanjih ureditev za varovanje finančne stabilnosti na ravni EU, med katere zlasti spada tudi ustanovitev Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB), odgovornega za makrobonitetni nadzor. Svet na seji dne 9. junija 2009 in Evropski svet na seji dne 18. in 19. junija sta podprla stališče Komisije in pozdravila odločitev, da bo podala zakonodajne predloge, ki bodo omogočali polno vzpostavitev novega okvira v letu 2010. V skladu s stališči Komisije je Svet med drugim sklenil, da bi ECB „morala ESRB zagotavljati analitično, statistično, upravno in logistično podporo ter pri tem v tehničnem smislu uporabiti tudi nasvete nacionalnih centralnih bank in nadzornih organov“. |
(5) Komisija je v sporočilu z naslovom „Evropski finančni nadzor“ z dne 27. maja 2009 določila vrsto reform sedanjih ureditev za varovanje finančne stabilnosti na ravni Unije, med katere zlasti spada tudi ustanovitev Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB), odgovornega za makrobonitetni nadzor. Svet na seji dne 9. junija 2009 in Evropski svet na seji dne 18. in 19. junija sta podprla stališče Komisije in pozdravila odločitev, da bo podala zakonodajne predloge, ki bodo omogočali polno vzpostavitev novega okvira v letu 2010. V skladu s stališči Komisije je Svet med drugim sklenil, da bi ECB „morala ESRB zagotavljati analitično, statistično, upravno in logistično podporo ter pri tem v tehničnem smislu uporabiti tudi nasvete nacionalnih centralnih bank in nadzornih organov“. Podpora, ki jo ECB zagotavlja ESRB, pa tudi naloge, prenesene na ESRB in njemu dodeljene, ne smejo posegati v načelo neodvisnosti ECB pri izvajanju njenih nalog v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije. |
Predlog spremembe 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(5a) Zaradi povezovanja mednarodnih finančnih trgov mora biti Unija izredno dejavna na globalni ravni. Evropski organ za sistemska tveganja bi moral uporabiti strokovno znanje znanstvenega odbora na visoki ravni ter sprejeti vse globalne odgovornosti, ki so potrebne za zagotovitev razpoznavnosti stališča Unije v zvezi z vprašanji finančne stabilnosti, zlasti s tesnim sodelovanjem z Mednarodnim denarnim skladom, Odborom za finančno stabilnost ter z vsemi partnerji skupine G-20. |
Predlog spremembe 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(5b) Evropski odbor za sistemska tveganja bi moral med drugim prispevati k izvajanju priporočil Mednarodnega denarnega sklada, Odbora za finančno stabilnost in Banke za mednarodne poravnave skupini G-20 pri začetni obravnavi njihovega poročila o smernicah za ocenjevanje sistemske pomembnosti finančnih institucij, trgov in instrumentov, objavljenega oktobra 2009, ki določa, da je treba sistemsko tveganje obravnavati dinamično, da bi se upošteval razvoj finančnega sektorja in svetovnega gospodarstva. Sistemsko tveganje se lahko pojmuje kot tveganje za razkroj finančnih storitev, ki ga povzročijo motnje v delovanju celotnega finančnega sistema ali njegovih delov, in ki ima lahko resne negativne posledice za realno gospodarstvo. |
Predlog spremembe 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 c (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(5c) Poročilo o smernicah za ocenjevanje sistemske pomembnosti finančnih institucij prav tako navaja, da se ocene sistemskih tveganj lahko razlikujejo zaradi različnega gospodarskega okolja. Ocene bodo prav tako odvisne od finančne infrastrukture ter ukrepov kriznega upravljanja ter sposobnosti obvladovanja motenj, ko se te pojavijo. Institucije so lahko sistemsko pomembne za lokalne, nacionalne ali mednarodne finančne sisteme in gospodarstva. Ključna merila, ki pomagajo ugotavljati sistemsko pomembnost trgov in institucij, so velikost (obseg finančnih storitev, ki jih zagotavlja posamezni sestavni del finančnega sistema), nadomestljivost (zmožnost drugih sestavnih delov sistema, da zagotovijo iste storitve v primeru motenj) in medsebojna povezanost (povezave z drugimi sestavnimi deli sistema). Ocena, ki temelji na teh treh merilih, bi morala biti dopolnjena s podatki o šibkih točkah v finančnem sistemu in zmožnosti obvladovanja finančnih motenj v institucionalnem okviru. |
Predlog spremembe 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 d (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(5d) Naloga Evropskega odbora za sistemska tveganja bi moralo biti spremljanje in ocenjevanje sistemskega tveganja v običajnih razmerah, da se omeji izpostavljenost sistema nevarnosti izpada njegovih sestavnih delov ter okrepi njegova odpornost v primeru pretresov. S tem ciljem bi moral Evropski odbor za sistemska tveganja zagotoviti finančno stabilnost ter ublažiti negativne posledice za notranji trg in realno gospodarstvo. Da bi odbor izpolnil svoje cilje, bi moral analizirati vse pomembne informacije, zlasti zakonodajo, ki bi lahko vplivala na finančno stabilnost, kot so predpisi o računovodstvu, stečaju in reševanju v primeru krize. |
Predlog spremembe 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(6) V obstoječi ureditvi Skupnosti se premalo pozornosti posveča makrobonitetnemu nadzoru. Odgovornost za makrobonitetno analizo je razdrobljena, izvajajo jo različni organi na različnih ravneh, pri čemer ni mehanizma, s katerim bi zagotovili, da se makrobonitetna tveganja ustrezno prepoznajo ter da se izdajo jasna opozorila in priporočila, ki se nato upoštevajo in udejanjajo. |
(6) Pravilno delovanje Unije in globalnega finančnega sistema ter blažitev tveganj, kateremu je izpostavljen, zahteva večjo skladnost med makro in mikro nadzorom. Turner v svojem pregledu iz marca 2009 „Regulativni odziv na globalno bančno krizo“ pravi: „Boljše ureditve zahtevajo večje nacionalne pristojnosti, kar pomeni manj odprt notranji trg, ali pa večjo stopnjo evropske integracije“. Glede na to, da trden finančni sistem pomembno vpliva na konkurenčnost in rast v Uniji ter na realno gospodarstvo, so institucije Unije v skladu s priporočili Larosièrove skupine izbrale večjo stopnjo evropske integracije. |
Predlog spremembe 10 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(6a) Novo oblikovani sistem nadzora na makro ravni zahteva verodostojno in visoko strokovno usposobljeno vodstvo. Zato bi moral biti predsednik Evropskega odbora za sistemska tveganja predsednik Evropske centralne banke glede na njegovo ključno vlogo ter mednarodno in notranjo verodostojnost, kar bi bilo tudi v skladu z Larosièrovim poročilom. Poleg tega bi bilo treba poostriti zahteve glede odgovornosti ter razširiti sestavo organov Evropskega odbora za sistemska tveganja, da bi zajeli številne različne izkušnje, izobrazbe in mnenja. |
Predlog spremembe 11 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(6b) Larosièrovo poročilo nadalje pravi, da makrobonitetni nadzor ni smiseln, če na kakršen koli način ne vpliva na nadzor na mikro ravni, medtem ko mikrobonitetni nadzor ne more učinkovito varovati finančne stabilnosti brez ustreznega upoštevanja dogajanj na makro ravni. |
Predlog spremembe 12 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 c (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(6c) Treba je vzpostaviti Evropski sistem finančnega nadzora in združiti akterje finančnega nadzora tako na nacionalni ravni kot na ravni Unije, da bi ti delovali kot mreža. V skladu z načelom lojalnega sodelovanja iz člena 4(3) Pogodbe o EU bi si morali sodelujoči v Evropskem sistemu finančnega nadzora zaupati in se medsebojno spoštovati, zlasti pri zagotavljanju ustreznih in zanesljivih tokov informacij med njimi. Na ravni Unije bi morali mrežo sestavljati Evropski odbor za sistemska tveganja in trije nadzorni organi na mikro ravni: Evropski nadzorni organ (bančništvo), ustanovljen z uredbo (EU) št. .../2010, Evropski nadzorni organ (vrednostni papirji in trgi), ustanovljen z uredbo (EU) št. .../2010, in Evropski nadzorni organ (zavarovanja in poklicne pokojnine), ustanovljen z uredbo (EU) št. .../2010. |
Predlog spremembe 13 Predlog uredbe Uvodna izjava 7 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(7) Skupnost potrebuje poseben organ, pristojen za makrobonitetni nadzor nad celotnim finančnim sistemom EU, ki bi ugotavljal tveganja za finančno stabilnost ter po potrebi izdajal opozorila o tveganjih in priporočila za ukrepe za odpravo teh tveganj. Zaradi tega je treba ustanoviti Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB) kot nov neodvisen organ, odgovoren za izvajanje makrobonitetnega nadzora na evropski ravni. |
črtano |
Predlog spremembe 14 Predlog uredbe Uvodna izjava 8 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(8) ESRB bi moral po potrebi izdajati splošna opozorila in priporočila v zvezi s celotno Skupnostjo, posameznimi državami članicami ali skupinami držav članic, pri čemer bi določil rok za ustrezen politični odziv. |
(8) ESRB bi moral po potrebi izdajati in objavljati splošna opozorila in priporočila v zvezi s celotno Unijo, posameznimi državami članicami ali skupinami držav članic, pri čemer bi določil rok za ustrezen politični odziv. Kadar so takšna opozorila ali priporočila naslovljena na posamezno državo članico ali skupino držav članic, bi moral ESRB imeti pristojnost, da predlaga tudi ustrezne podporne ukrepe. ESRB bi moral po potrebi razglasiti obstoj izrednih razmer. |
Predlog spremembe 15 Predlog uredbe Uvodna izjava 8 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(8a) ESRB se mora odločiti, ali naj priporočilo ostane zaupno ali naj se objavi, pri čemer se mora zavedati, da javno razkritje lahko v nekaterih okoliščinah prispeva k upoštevanju priporočil. |
Predlog spremembe 16 Predlog uredbe Uvodna izjava 8 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(8b) Evropski odbor za sistemska tveganja bi moral izdelati barvno kodo, s katero bi zainteresiranim stranem omogočil boljše ocenjevanje narave tveganj. |
Predlog spremembe 17 Predlog uredbe Uvodna izjava 8 c (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(8c) Če Evropski odbor za sistemska tveganja zazna tveganje, ki lahko resno ogrozi normalno delovanje in integriteto finančnih trgov ali stabilnost celotnega finančnega sistema Unije ali njegovih delov, bi moral izdati opozorilo o obstoju izrednih razmer. V takšnem primeru bi moral odbor nemudoma obvestiti Evropski parlament, Svet, Komisijo in evropske nadzorne organe o svojem opozorilu. V nujnih primerih bi moral Evropski odbor za sistemska tveganja izdati opozorilo o izrednih razmerah. |
Predlog spremembe 18 Predlog uredbe Uvodna izjava 9 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(9) Pomen in legitimnost takšnih opozoril in priporočil bi povečali tako, da bi jih pošiljali prek Sveta in, kadar bi bilo to primerno, Evropskega bančnega organa, ustanovljenega z Uredbo (ES) št. …/… Evropskega parlamenta in Sveta, Evropskega organa za vrednostne papirje in trge, ustanovljenega z Uredbo (ES) št. …/… Evropskega parlamenta in Sveta, in Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine, ustanovljenega z Uredbo (ES) št. …/… Evropskega parlamenta in Sveta. |
(9) Pomen in legitimnost takšnih opozoril in priporočil bi povečali tako, da bi jih pošiljali prek Evropskega parlamenta, Sveta, Komisije, naslovnikov in, kadar bi bilo to primerno, evropskih nadzornih organov. |
Predlog spremembe 19 Predlog uredbe Uvodna izjava 10 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(10) ESRB bi moral na podlagi poročil naslovnikov tudi spremljati upoštevanje svojih priporočil, s čimer bi zagotovil učinkovito upoštevanje svojih opozoril in priporočil. Naslovniki priporočil morajo ukrepati na njihovi podlagi, razen če neukrepanje ustrezno upravičijo (mehanizem „ukrepaj ali pojasni“). |
(10) ESRB bi moral na podlagi poročil naslovnikov tudi spremljati upoštevanje svojih priporočil, s čimer bi zagotovil učinkovito upoštevanje svojih opozoril in priporočil. Naslovniki priporočil morajo ustrezno utemeljiti vse primere neizpolnjevanja priporočil ESRB (mehanizem „ukrepaj ali pojasni“), zlasti Evropskemu parlamentu. ESRB bi moral imeti možnost posvetovanja z Evropskim parlamentom in Svetom v primerih, ko ni zadovoljen z odzivom naslovnikov na priporočila. |
Predlog spremembe 20 Predlog uredbe Uvodna izjava 11 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(11) ESRB se mora odločiti, ali naj priporočilo ostane zaupno ali naj se objavi, pri čemer se mora zavedati, da javno razkritje lahko v nekaterih okoliščinah prispeva k upoštevanju priporočil. |
črtano |
Predlog spremembe 21 Predlog uredbe Uvodna izjava 13 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(13) Vodilno vlogo pri makrobonitetnem nadzoru bi morale imeti ECB in nacionalne centralne banke, saj imajo potrebno strokovno znanje in odgovornosti na področju finančne stabilnosti. Sodelovanje mikrobonitetnih nadzornikov pri delu ESRB je bistvenega pomena za zagotavljanje, da ocena makrobonitetnega tveganja temelji na popolnih in točnih informacijah o dogajanjih v finančnem sistemu. V skladu s tem bi morali biti predsedniki evropskih nadzornih organov člani z glasovalno pravico, po en nacionalni nadzornik na državo članico pa bi moral biti prisoten kot član brez glasovalnih pravic. |
(13) Vodilno vlogo pri makrobonitetnem nadzoru bi morale imeti ECB in nacionalne centralne banke, saj imajo na področju finančne stabilnosti potrebno strokovno znanje in pristojnosti. Sodelovanje mikrobonitetnih nadzornikov pri delu ESRB je bistvenega pomena za zagotavljanje, da ocena makrobonitetnega tveganja temelji na popolnih in točnih informacijah o dogajanjih v finančnem sistemu. V skladu s tem bi morali biti predsedniki evropskih nadzornih organov člani z glasovalno pravico. V duhu odprtosti bi moralo splošni odbor sestavljati šest neodvisnih oseb, ki niso članice Evropskega nadzornega organa in izpolnjujejo vsa jamstva glede neodvisnosti in zaupnosti ter so izbrane na podlagi njihove splošne usposobljenosti in zavezanosti Uniji ter iz različnih akademskih področij ali zasebnega sektorja, zlasti iz malih in srednje velikih podjetij, sindikatov ali izmed ponudnikov ali uporabnikov finančnih storitev. Po en predstavnik nacionalnih pristojnih organov iz vsake države članice se bi moral udeleževati sej splošnega odbora kot član brez glasovalnih pravic. |
Predlog spremembe 22 Predlog uredbe Uvodna izjava 14 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(14) Sodelovanje člana Komisije bo prispevalo k vzpostavitvi povezave z makroekonomskim in finančnim nadzorom v Skupnosti, medtem ko prisotnost predsednika Ekonomsko-finančnega odbora odraža vlogo finančnih ministrov pri varovanju finančne stabilnosti. |
(14) Sodelovanje člana Komisije bo prispevalo k vzpostavitvi povezave z makroekonomskim in finančnim nadzorom v Skupnosti, medtem ko prisotnost predstavnika Ekonomsko-finančnega odbora v svetovalnem znanstvenem odboru odraža vlogo finančnih ministrov pri varovanju finančne stabilnosti. |
Predlog spremembe 23 Predlog uredbe Uvodna izjava 14 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(14a) Ker banke in finančne institucije iz tretjih držav, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora ali Evropskega združenja za prosto trgovino, lahko delujejo v Uniji, bi morali zagotoviti možnost, da se lahko po en visok predstavnik iz vsake od teh držav povabi k sodelovanju na sejah splošnega odbora, če mu to dovoli njegova matična država. |
Predlog spremembe 24 Predlog uredbe Uvodna izjava 15 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(15) Bistvenega pomena je, da člani ESRB opravljajo svoje dolžnosti nepristransko in mislijo samo na finančno stabilnost Evropske unije v celoti. Glasovanje o opozorilih in priporočilih v ESRB se ne bi smelo ponderirati in odločitve bi se praviloma morale sprejemati z navadno večino. |
(15) Bistvenega pomena je, da člani ESRB opravljajo svoje dolžnosti nepristransko in mislijo samo na finančno stabilnost Evropske unije v celoti. Če ni mogoče doseči soglasja, se glasov o opozorilih in priporočilih v ESRB ne bi smelo ponderirati in odločitve bi se praviloma morale sprejemati z navadno večino. |
Predlog spremembe 25 Predlog uredbe Uvodna izjava 16 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(16) Zaradi medsebojne povezanosti finančnih institucij in trgov je jasno, da bi moralo spremljanje in ocenjevanje možnih sistemskih tveganj temeljiti na nizu pomembnih makroekonomskih in mikrofinančnih podatkov ter kazalcev. Zato bi moral ESRB imeti dostop do vseh informacij, ki so potrebne za opravljanje njegovih nalog, in pri tem v skladu z zahtevami ohranjati njihovo zaupnost. |
(16) Zaradi medsebojne povezanosti finančnih institucij in trgov je jasno, da bi moralo spremljanje in ocenjevanje možnih sistemskih tveganj temeljiti na nizu pomembnih makroekonomskih in mikrofinančnih podatkov ter kazalcev. Ta sistemska tveganja vključujejo tveganja za motnje finančnih storitev, ki jih povzroča veliko slabše delovanje celotnega finančnega sistema Unije ali njegovih delov, kar ima lahko resne negativne posledice za notranji trg in realno gospodarstvo. Sistemsko pomembne so lahko vse vrste finančnih institucij, posrednikov, trgov, infrastrukture in instrumentov. Zato bi moral ESRB imeti dostop do vseh informacij, ki so potrebne za opravljanje njegovih nalog, in pri tem v skladu z zahtevami ohranjati njihovo zaupnost. |
Predlog spremembe 26 Predlog uredbe Uvodna izjava 17 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(17) Udeleženci na trgu lahko dragoceno prispevajo k razumevanju razvoja, ki vpliva na finančni sistem. ESRB bi se moral zato, kadar bi bilo to ustrezno, posvetovati z zainteresiranimi stranmi iz zasebnega sektorja (predstavniki finančnega sektorja, združenja potrošnikov, skupine uporabnikov na področju finančnih storitev, ki jih je ustanovila Komisija ali so bile oblikovane na podlagi zakonodaje Skupnosti …) in jim dati pošteno priložnost, da dajo svoje pripombe. |
(17) Udeleženci na trgu lahko dragoceno prispevajo k razumevanju razvoja, ki vpliva na finančni sistem. ESRB bi se moral zato, kadar bi bilo to ustrezno, posvetovati z zainteresiranimi stranmi iz zasebnega sektorja (predstavniki finančnega sektorja, združenja potrošnikov, skupine uporabnikov na področju finančnih storitev, ki jih je ustanovila Komisija ali so bile oblikovane na podlagi zakonodaje Skupnosti …) in jim dati pošteno priložnost, da dajo svoje pripombe. Glede na to, da ni toge opredelitve sistemskega tveganja in se lahko ocene sistemskih tveganj razlikujejo zaradi različnega gospodarskega okolja, bi moral Evropski odbor za sistemska tveganja zagotoviti, da bodo njegovi uslužbenci in svetovalci imeli bogate izkušnje in spretnosti. |
Predlog spremembe 27 Predlog uredbe Uvodna izjava 18 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(18) Ker se mednarodni finančni trgi povezujejo na mednarodni ravni in obstaja tveganje, da se finančna kriza širi, bi se ESRB moral usklajevati z Mednarodnim denarnim skladom in novoustanovljenim Odborom za finančno stabilnost, ki naj bi po pričakovanjih zagotovila zgodnja opozorila za makrobonitetna tveganja na svetovni ravni. |
črtano |
Predlog spremembe 28 Predlog uredbe Uvodna izjava 20 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(20a) V skladu z Larosièrovim poročilom je treba sprejeti postopen pristop, Evropski parlament in Svet pa bi morala do ...* opraviti celoten pregled Evropskega sistema finančnega nadzora, Evropskega odbora za sistemska tveganja in evropskih nadzornih organov.
|
|
|
______ * UL prosim vstavite datum: tri leta po začetku veljavnosti te uredbe. |
Predlog spremembe 29 Predlog uredbe Člen 1 – naslov | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Ustanovitev |
črtano |
Predlog spremembe 30 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Ustanovi se Evropski odbor za sistemska tveganja, v nadaljnjem besedilu: ESRB. |
1. Ustanovi se Evropski odbor za sistemska tveganja, v nadaljnjem besedilu: ESRB. Sedež ima v Frankfurtu. |
|
|
Evropski odbor za sistemska tveganja je del Evropskega sistema finančnega nadzora, katerega namen je zagotoviti nadzorovanje finančnega sistema Unije. |
Predlog spremembe 31 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
1a. Evropski sistem finančnega nadzora sestavljajo: |
|
|
(a) Evropski odbor za sistemska tveganja; |
|
|
(b) Evropski nadzorni organ (vrednostni papirji in trgi), ustanovljen z Uredbo (EU) št. .../2010 [Evropski organ za vrednostne papirje in trge – ESMA]; |
|
|
(c) Evropski nadzorni organ (zavarovanja in poklicne pokojnine), ustanovljen z Uredbo (EU) št. .../2010 [Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine – EIOPA]; |
|
|
(d) Evropski nadzorni organ (bančništvo), ustanovljen z Uredbo (EU) št. .../2010 [Evropski bančni organ – EBA]; |
|
|
(e) Evropski nadzorni organ (skupni odbor), ki ga določa člen 40 Uredbe (EU) št. …/2010 [EBA], Uredbe št. .../2010 [ESMA], in Uredbe št. …/2010 [EIOPA] (skupni odbor); |
|
|
(f) organi držav članic iz člena 1(2) Uredbe (EU) št. .../2010 [ESMA], Uredbe (EU) št. …/2010 [EIOPA] in Uredbe (EU) št. …/2010 [EBA]; |
|
|
(g) Komisija za namene izvajanja nalog iz členov 7 in 9 Uredbe (EU) št.../2010 [EBA], Uredbe (EU) št. .../2010 [ESMA] in Uredbe (EU) št. …/2010 [EIOPA]. |
|
|
Evropski nadzorni organi iz točk (b), (c) in (d) imajo sedež v Frankfurtu. |
Predlog spremembe 32 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
1b. V skladu z načelom lojalnega sodelovanja iz člena 4(3) Pogodbe o EU si sodelujoči v Evropskem sistemu finančnega nadzora zaupajo in medsebojno spoštujejo, zlasti pri zagotavljanju ustreznih in zanesljivih tokov informacij med njimi. |
Predlog spremembe 33 Predlog uredbe Člen 2 – točka (a) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(a) „finančna institucija“ pomeni podjetje, katerega poglavitna dejavnost je sprejemanje depozitov, dajanje posojil, zagotavljanje zavarovalnih storitev ali drugih finančnih storitev svojim strankam ali članom ali ki se ukvarja s finančnimi naložbami ali trgovanjem za svoj račun; |
(a) „finančna institucija“ pomeni podjetje, katerega poglavitna dejavnost je sprejemanje depozitov, dajanje posojil, zagotavljanje zavarovalnih storitev ali drugih finančnih storitev svojim strankam ali članom ali ki se ukvarja s finančnimi naložbami ali trgovanjem za svoj račun, in katero koli drugo podjetje ali subjekt, ki posluje v Uniji, katerega finančne dejavnosti lahko predstavljajo sistemsko tveganje, četudi niso neposredno povezane s širšo javnostjo; |
Predlog spremembe 34 Predlog uredbe Člen 2 – točka (b) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(b) „finančni sistem“ pomeni vse finančne institucije, trge in tržno infrastrukturo. |
(b) „finančni sistem“ pomeni vse finančne institucije, trge, produkte in tržno infrastrukturo. |
Predlog spremembe 35 Predlog uredbe Člen 2 – točka (b a) (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(ba) "sistemsko tveganje" pomeni tveganje za motnje finančnih storitev, vključno z napihovanjem cen na finančnih trgih, ki: |
|
|
(i) jih povzročijo motnje v delovanju celotnega finančnega sistema Unije ali nekaterih njegovih delov; ter |
|
|
(ii) imajo lahko resne negativne posledice za notranji trg in realno gospodarstvo. |
|
|
Vse vrste finančnih posrednikov, trgov in infrastrukture so lahko do določene mere sistemsko pomembne. |
Predlog spremembe 36 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. ESRB je odgovoren za makrobonitetni nadzor finančnega sistema znotraj Skupnosti, da bi preprečili ali omilili sistemska tveganja znotraj finančnega sistema, se izognili obdobjem obsežnejših finančnih težav, prispevali k nemotenemu delovanju notranjega trga in zagotavljali trajnostni prispevek finančnega sektorja h gospodarski rasti. |
1. ESRB je odgovoren za makrobonitetni nadzor finančnega sistema znotraj Unije, da bi preprečili ali omilili sistemska tveganja znotraj finančnega sistema, se izognili obdobjem obsežnejših finančnih težav, prispevali k nemotenemu delovanju notranjega trga in zagotavljali trajnostni prispevek finančnega sektorja h gospodarski rasti. |
Predlog spremembe 37 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 – točka a | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(a) opredeljuje in/ali zbira, kot je ustrezno, ter analizira vse informacije, pomembne za naloge, ki so opisane v odstavku 1; |
(a) opredeljuje in/ali zbira, kot je ustrezno, ter analizira vse informacije, pomembne za cilje, ki so opisane v odstavku 1, vključno z zakonodajo, ki lahko vpliva na finančno stabilnost, kot so predpisi o računovodstvu, reorganizaciji in likvidaciji; |
Predlog spremembe 38 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 – točka a (a) (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(aa) prepoznava in/ali zbira potrebne podatke od finančnih institucij ter prek evropskih nadzornih organov v skladu s členom 15; |
Predlog spremembe 39 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 – točka (b a) (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(ba) po potrebi objavi obstoj izrednih razmer; |
Predlog spremembe 40 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 – točka (c) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(c) izdaja opozorila, kadar se šteje, da so tveganja precejšnja; |
(c) izdaja opozorila, kadar se šteje, da so tveganja precejšnja, in jih po potrebi objavi; |
Predlog spremembe 41 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 – točka (d) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(d) izdaja priporočila za sanacijske ukrepe, kjer je to ustrezno; |
(d) izdaja priporočila za sanacijske ukrepe, kjer je to ustrezno, in jih po potrebi objavi; |
Predlog spremembe 42 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 – točka (f) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(f) tesno sodeluje z Evropskim sistemom finančnih nadzornih organov in, kadar je to ustrezno, zagotavlja informacije evropskim nadzornim organom o sistemskih tveganjih, ki jih ti potrebujejo za opravljanje svojih nalog; |
(f) tesno sodeluje z vsemi drugimi strankami Evropskega sistema finančnih nadzornih organov in, kadar je to ustrezno, zagotavlja informacije evropskim nadzornim organom o sistemskih tveganjih, ki jih ti potrebujejo za opravljanje svojih nalog; zlasti ESRB v sodelovanju z evropskimi nadzornimi organi razvija skupne kvantitativne in kvalitativne kazalnike (prikaz tveganja), ki bodo osnova za to, da se določi nadzorno ocenjevanje čezmejnih institucij, ki lahko predstavljajo potencialno sistemsko tveganje. |
|
|
Takšno ocenjevanje bo predmet rednih pregledov, ki bodo upoštevali pomembne spremembe glede profila tveganja zadevne institucije. Nadzorno ocenjevanje bo ključen dejavnik pri sprejemanju odločitve o neposrednem nadzoru ali posegu v institucijo, ki je v težavah; |
Predlog spremembe 43 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 – točka f a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(fa) sodeluje v skupnem odboru; |
Predlog spremembe 44 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. ESRB ima splošni odbor, pripravljalni odbor in sekretariat. |
1. ESBR ima splošni odbor, pripravljalni odbor, sekretariat in svetovalni znanstveni odbor. |
Predlog spremembe 45 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Pripravljalni odbor pomaga v procesu odločanja ESRB, tako da zagotavlja podporo za pripravo sej splošnega odbora, pregleduje dokumente, ki se bodo obravnavali, in spremlja napredek tekočega dela ESRB. |
3. Pripravljalni odbor pomaga v procesu odločanja ESRB, tako da prepozna tveganja in pripravlja seje splošnega odbora, pregleduje dokumente, ki se bodo obravnavali, in spremlja napredek tekočega dela ESRB ter ohranja tesno povezavo z vsemi strankami Evropskega sistema finančnega nadzora. Kadar mora splošni odbor sprejemati odločitve o sektorskih zadevah, pripravi pripravljalni odbor vse seje v zvezi s tem po posvetovanju z ustreznim evropskim nadzornim organom. |
Predlog spremembe 46 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4. Sekretariat zagotavlja ESRB analitično, statistično, administrativno in logistično podporo pod vodstvom predsednika splošnega odbora v skladu z Odločbo Sveta XXXX/ES/2009. |
4. Sekretariat je odgovoren za tekoče poslovanje Evropskega odbora za sistemska tveganja in vsa kadrovska vprašanja. Zagotavlja ESRB visokokakovostno analitično, statistično, administrativno in logistično podporo pod vodstvom predsednika splošnega odbora v skladu z Uredbo Sveta (EU) št .../2010 [ESRB]. Pri pripravi analiz upošteva tudi strokovno mnenje evropskih nadzornih organov, nacionalnih centralnih bank in nacionalnih nadzornikov. |
Predlog spremembe 47 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 5 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
5. ESRB podpira svetovalni tehnični odbor iz člena 12, ki na podlagi prošnje zagotavlja svetovanje in pomoč pri vprašanjih, ki so pomembna za delo ESRB. |
5. Svetovalni znanstveni odbor iz člena 12 zagotavlja svetovanje in pomoč pri vprašanjih, ki so pomembna za delo ESRB. |
Predlog spremembe 48 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Predsednika in podpredsednika odbora ESRB za petletni mandat med svojimi člani izvolijo člani splošnega odbora, ki so tudi člani Razširjenega sveta ECB. Lahko sta ponovno izvoljena. |
1. Predsednik ESRB je predsednik ECB. Njegov/njen mandat poteka istočasno kot njegov/njen mandat predsednika/predsednice ECB. |
Predlog spremembe 49 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(a) Prvega podpredsednika izvolijo člani Razširjenega sveta ECB za čas trajanje mandata, ki je enak njegovemu ali njenemu članstvu v Razširjenem svetu, pri čemer se upošteva potreba po uravnoteženi zastopanosti držav članic, ki so znotraj euroobmočja in tistih, ki niso del euroobmočja. Predsednik je lahko ponovno izvoljen. |
Predlog spremembe 50 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(b) Drugi podpredsednik je predsednik skupnega odbora. |
Predlog spremembe 51 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 c (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(c) Pred nastopom mandata predsednik in prvi podpredsednik javno predstavita Evropskemu parlamentu, kako nameravata opravljati svoje dolžnosti v skladu s to uredbo. Drugi podpredsednik se predstavi Evropskemu parlamentu v vlogi predsednika skupnega odbora. |
Predlog spremembe 52 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Podpredsednik predseduje splošnemu odboru in/ali pripravljalnemu odboru, kadar se predsednik ne more udeležiti seje. |
3. Podpredsedniki predsedujejo splošnemu odboru in/ali pripravljalnemu odboru po prednostnem vrstnem redu, kadar se predsednik ne more udeležiti seje. |
Predlog spremembe 53 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4. Če se mandat članov Razširjenega sveta ECB, ki sta bila izvoljena za predsednika ali podpredsednika, konča pred iztekom petletnega mandata ali če predsednik ali podpredsednik iz kakršnega koli razloga ne moreta opravljati svojih dolžnosti, se izvoli nov predsednik ali podpredsednik v skladu z odstavkom 1. |
4. Če iz kakršnega koli razloga podpredsedniki ne morejo opravljati svojih dolžnosti, se izvolijo novi podpredsedniki v skladu z odstavki 1a, 1b in 1c. |
Predlog spremembe 54 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – točka f a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(fa) šest neodvisnih oseb, ki jih imenujejo člani splošnega odbora z glasovalno pravico na predlog skupnega odbora; kandidati ne smejo biti člani evropskih nadzornih organov in morajo biti izbrani na podlagi svoje splošne usposobljenosti ter iz različnih akademskih področij ali drugih sektorjev, zlasti iz malih in srednje velikih podjetij, sindikatov ali izmed ponudnikov ali uporabnikov finančnih storitev; v trenutku njihovega imenovanja mora skupni odbor navesti, katere osebe so določene tudi za članstvo v pripravljalnem odboru; pri opravljanju svojih nalog imenovane osebe ne zahtevajo ali sprejemajo nikakršnih navodil od vlad držav članic, institucij, organov, služb, subjektov ali posameznikov; vzdržijo se vsakršnega ravnanja, ki je nezdružljivo z njihovo funkcijo ali opravljanjem njihovih nalog. |
Predlog spremembe 55 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Člani splošnega odbora brez glasovalnih pravic so: |
2. Po en visok predstavnik pristojnega nacionalnega nadzornega organa na državo članico je v skladu z odstavkom 3 član splošnega odbora brez glasovalnih pravic. |
|
(a) po en visok predstavnik pristojnih nacionalnih nadzornih organov na državo članico; |
|
|
(b) predsednik Ekonomsko-finančnega odbora. |
|
Predlog spremembe 56 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Kadar dnevni red seje vsebuje točke, ki se nanašajo na pristojnosti več nacionalnih nadzornih organov v isti državi članici, zadevni predstavnik na visoki ravni sodeluje v razpravi samo pri točkah, ki sodijo na področje njegove ali njene pristojnosti. |
3. Kar zadeva zastopanje nacionalnih nadzornih organov, zadevni predstavniki na visoki ravni rotirajo glede na obravnavano točko, razen če se nacionalni nadzorni organi niso dogovorili o skupnem predstavniku. |
Predlog spremembe 57 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
1a. Člani splošnega odbora, ki so tudi člani Razširjenega sveta ECB, so neodvisni pri opravljanju svoje funkcije. |
Predlog spremembe 58 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Člani splošnega odbora ESRB in vse druge osebe, ki delajo ali so delale za ESRB ali v zvezi z njim (to velja tudi za ustrezno osebje centralnih bank, svetovalnega tehničnega odbora, evropskih nadzornih organov in pristojnih nacionalnih nadzornih organov držav članic), ne smejo razkrivati informacij, za katere velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti, niti po tem, ko so nehali opravljati svoje dolžnosti. |
1. Člani splošnega odbora ESRB in vse druge osebe, ki delajo ali so delale za ESRB ali v zvezi z njim (to velja tudi za ustrezno osebje centralnih bank, svetovalnega znanstvenega odbora, evropskih nadzornih organov in pristojnih nacionalnih nadzornih organov držav članic), ne smejo razkrivati informacij, za katere velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti, niti po tem, ko so nehali opravljati svoje dolžnosti. |
Predlog spremembe 59 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 3 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
3a. Po potrebi so lahko na seje splošnega odbora povabljeni predstavniki na visoki ravni iz mednarodnih institucij, ki opravljajo druge povezane dejavnosti. |
Predlog spremembe 60 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 3 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
3b. Po potrebi in glede na priložnost je lahko na seje splošnega odbora povabljen visok predstavnik tretje države, zlasti države članice Evropskega gospodarskega prostora ali Evropskega združenja za prosto trgovino, glede na obravnavano točko. |
Predlog spremembe 61 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Vsak član splošnega odbora z glasovalno pravico ima en glas. |
1. Splošni odbor si mora prizadevati doseči konsenz. Če do njega ne pride, ima vsak član splošnega odbora z glasovalno pravico en glas. Po določenem času, ki mora biti opredeljen v poslovniku ESRB, lahko člani odbora zahtevajo glasovanje o osnutku opozorila ali osnutku priporočila. |
|
|
|
Predlog spremembe 62 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 3 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
3a. Z odstopanjem od odstavka 2 se za objavo opozorila ali priporočila zahteva večina dveh tretjin glasov. |
Predlog spremembe 63 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 1 – točka b | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(b) podpredsednik ESRB; |
(b) prvi podpredsednik ESRB; |
Predlog spremembe 64 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 1 – točka (b a) (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(ba) podpredsednik ECB; |
Predlog spremembe 65 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 1 – točka (c) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(c) pet drugih članov splošnega odbora, ki so tudi člani Razširjenega sveta ECB. Izvolijo jih člani splošnega odbora, ki so tudi člani Razširjenega sveta ECB, in sicer za dve leti; |
(c) štirje drugi člani splošnega odbora, ki so tudi člani Razširjenega sveta ECB, ob upoštevanju potrebne uravnotežene zastopanosti držav članic, ki so v območju evra, in tistih, ki niso. Izvolijo jih člani splošnega odbora, ki so tudi člani Razširjenega sveta ECB, in sicer za štiri leta; |
Predlog spremembe 66 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 1 – točka (e) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(e) predsednik Evropskega bančnega organa; |
(e) predsednik Evropskega nadzornega organa (bančništvo); |
Predlog spremembe 67 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 1 – točka (f) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(f) predsednik Evropskega odbora za zavarovanja in poklicne pokojnine; |
(f) predsednik Evropskega nadzornega organa (zavarovanja in poklicne pokojnine); |
Predlog spremembe 68 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 1 – točka (g) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(g) predsednik Evropskega organa za vrednostne papirje in trge; |
(g) predsednik Evropskega nadzornega organa (vrednostni papirji in trgi); |
Predlog spremembe 69 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 1 – točka (h) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(h) predsednik Ekonomsko-finančnega odbora. |
(h) tri od šestih neodvisnih oseb iz člena 6(1)(fa). |
Predlog spremembe 70 Predlog uredbe Člen 12 – naslov | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Svetovalni tehnični odbor |
Svetovalni znanstveni odbor |
Predlog spremembe 71 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Svetovalni tehnični odbor sestavljajo: |
1. Svetovalni znanstveni odbor sestavljajo: |
|
(a) predstavnik vsake nacionalne centralne banke in predstavnik ECB; |
(a) devet usposobljenih in priznanih strokovnjakov, ki jamčijo svojo neodvisnost ter razpolagajo s čim bolj različnimi izkušnjami in veščinami, ki jih predlaga pripravljalni odbor in potrdi splošni odbor za obdobje štirih let z možnostjo ponovne izvolitve; |
|
(b) en predstavnik pristojnega nacionalnega nadzornega organa na državo članico; |
|
|
(c) en predstavnik Evropskega bančnega organa; |
(b) en predstavnik Evropskega nadzornega organa (bančništvo); |
|
(d) en predstavnik Evropskega odbora za zavarovanja in poklicne pokojnine; |
(c) en predstavnik Evropskega nadzornega organa (zavarovanja in poklicne pokojnine); |
|
(e) en predstavnik Evropskega organa za vrednostne papirje in trge; |
(d) en predstavnik Evropskega nadzornega organa (vrednostni papirji in trgi); |
|
(f) dva predstavnika Komisije; |
(e) dva predstavnika Komisije; |
|
(g) en predstavnik Ekonomsko-finančnega odbora. |
(f) en predstavnik Ekonomsko-finančnega odbora. |
|
Nadzorni organi vsake države članice izberejo enega predstavnika v odbor. Kadar dnevni red seje vsebuje točke, ki se nanašajo na pristojnosti več nacionalnih nadzornih organov v isti državi članici, zadevni predstavnik sodeluje samo pri točkah, ki sodijo na področje njegove pristojnosti. |
|
Predlog spremembe 72 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Predsednika svetovalnega tehničnega odbora imenuje splošni odbor na predlog predsednika splošnega odbora. |
2. Predsednika svetovalnega znanstvenega odbora imenuje splošni odbor na predlog predsednika splošnega odbora. |
Predlog spremembe 73 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4. Sekretariat ESRB zagotavlja podporo za delovanje svetovalnega tehničnega odbora in na sejah je prisoten vodja sekretariata. |
4. Sekretariat ESRB zagotavlja podporo za delovanje svetovalnega znanstvenega odbora in na sejah je prisoten vodja sekretariata. |
Predlog spremembe 74 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 4 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
4a. Da bi zagotovil svetovanje in pomoč pri vprašanjih, ki zadevajo delo ESRB, svetovalni znanstveni odbor tesno sodeluje z delovnimi skupinami strokovnjakov ESCB in se posvetuje z evropskimi nadzornimi organi glede makroekonomskih profilov tveganja različnih sektorjev, ki se ukvarjajo s finančnimi storitvami. |
Predlog spremembe 75 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 4 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
4b. Po potrebi svetovalni znanstveni odbor v zgodnji fazi organizira posvetovanja z zainteresiranimi stranmi, kot so udeleženci na trgu, potrošniške organizacije, akademski strokovnjaki, in sicer na odprt in pregleden način, pri čemer upošteva zahtevo glede zaupnosti. |
Predlog spremembe 76 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 4 c (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
4c. Svetovalnemu znanstvenemu odboru se zagotovijo vsa potrebna sredstva za uspešno opravljanje njegovih nalog, zlasti kar zadeva analitična orodja ter orodja informacijske in komunikacijske tehnologije. |
Predlog spremembe 77 Predlog uredbe Člen 13 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
ESRB pri opravljanju svojih nalog vpraša, kadar je to primerno, za nasvet ustrezne zainteresirane strani v zasebnem sektorju. |
ESRB pri opravljanju svojih nalog vpraša, kadar je to primerno, za mnenje ustrezne zainteresirane strani v zasebnem ali javnem sektorju, zlasti člane evropskih nadzornih organov, vendar ne samo izključno njih. |
Predlog spremembe 78 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. ESRB evropskim nadzornim organom zagotavlja informacije o sistemskih tveganjih, ki jih potrebujejo za opravljanje svojih nalog. |
1. ESRB vsakemu evropskemu nadzornemu organu zagotavlja informacije o sistemskih tveganjih, ki jih potrebuje za opravljanje svojih nalog. |
Predlog spremembe 79 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Evropski nadzorni organi, nacionalne centralne banke in države članice tesno sodelujejo z ESRB in zagotavljajo vse informacije, ki jih potrebuje za izpolnjevanje svojih nalog v skladu z zakonodajo Skupnosti. |
2. V skladu s členom 1(1b) Evropski nadzorni organi, nacionalne centralne banke in vsi ustrezni organi v državah članicah tesno sodelujejo z ESRB in zagotavljajo zbirne informacije, ki jih potrebuje za izpolnjevanje svojih nalog v skladu z zakonodajo Unije, brez poseganja v posebne pravice, ki so ustrezno prenesene na Svet, Komisijo (Eurostat), ECB, Evrosistem in ESCB na področju statistike in zbiranja podatkov. |
Predlog spremembe 80 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. ESRB lahko zaprosi evropske nadzorne organe za informacije v strnjeni ali zbirni obliki, tako da ni mogoče prepoznati posameznih finančnih institucij. Če navedeni organi nimajo na voljo zahtevanih podatkov ali jih ne posredujejo pravočasno, lahko ESRB zaprosi za podatke nacionalne nadzorne organe, nacionalne centralne banke ali druge organe držav članic. |
3. Na zahtevo ESRB evropski nadzorni organi zagotovijo informacije v strnjeni ali zbirni obliki, tako da ni mogoče prepoznati posameznih finančnih institucij. Če evropski nadzorni organi nimajo na voljo zahtevanih podatkov ali jih ne posredujejo pravočasno, lahko nacionalni nadzorni organi, nacionalne centralne banke ali drugi organi držav članic zagotovijo te podatke. |
Predlog spremembe 81 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4. ESRB lahko na evropske nadzorne organe naslovi utemeljeno prošnjo, da zagotovijo podatke, ki niso v povzeti ali zbirni obliki. |
4. Če obstaja trajno in resno tveganje, ki lahko zadeva določeno institucijo, in informacije iz odstavka 3 niso zadostne za to, da ESRB izpolni svoje naloge, ESRB lahko na evropske nadzorne organe naslovi utemeljeno prošnjo, da zagotovijo podatke, ki niso v povzeti ali zbirni obliki. |
Predlog spremembe 82 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 4 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
4a. Če informacije iz tega člena niso bile posredovane ali če gre za nujne primere, lahko splošni odbor pozove Evropski parlament in Svet, naj ustrezno ukrepata. |
Predlog spremembe 83 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 5 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
5. ESRB se mora pred vložitvijo prošnje za informacije v skladu z odstavkoma 3 in 4 posvetovati z ustreznim evropskim nadzornim organom, da se prepriča, da je prošnja sorazmerna. |
5. ESRB lahko zahteva informacije od podjetja, ki se ukvarja s finančnimi naložbami ali trguje za svoj račun in ni zajeto v Uredbo (EU) št. .../2010 [(EBA)], Uredbo (EU) št. .../2009 [ESMA] ali Uredbo (EU) št. .../2009 [EIOPA]. ESRB obvesti Komisijo in se posvetuje z oddelkom državne uprave, pristojnim za zakonodajo o nadzoru nad finančnimi institucijami zadevne države članice, da se prepriča, da je prošnja sorazmerna. Dodatna obveznost zagotavljanja informacij finančnih institucij na zahtevo ESRB ne sme povzročiti nesorazmernega povečanja upravnega bremena. |
Predlog spremembe 84 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 5 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
5a. Uslužbenci ESRB se lahko udeležujejo sej odbora nadzornikov evropskih nadzornih organov in lahko postavljajo vprašanja evropskim nadzornim organom ter od njih prejemajo ustrezne informacije. |
Predlog spremembe 85 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 5 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
5b. ESRB sodeluje z nadzornimi organi in nacionalnimi centralnimi bankami tretjih držav ter z mednarodnimi forumi, da se spodbudi izmenjava informacij in vzpostavi mehanizem zbiranja in izmenjave informacij o sistemskem tveganju, ki je potreben za uresničevanje njegovih nalog. |
Predlog spremembe 86 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Kadar se ugotovi, da obstajajo pomembna tveganja za dosego cilja iz člena 3(1), ESRB poskrbi za opozorila in po potrebi izda priporočila za sanacijske ukrepe. |
1. Kadar se ugotovi, da obstajajo pomembna tveganja za dosego cilja iz člena 3(1), ESRB poskrbi za opozorila in po potrebi izda priporočila za sanacijske ukrepe, vključno z zakonodajnimi pobudami. |
Predlog spremembe 87 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Opozorila ali priporočila, ki jih ESRB izda v skladu s točkama (c) in (d) člena 3(2) so lahko splošna ali podrobna in so naslovljena na Skupnost kot celoto, eno ali več držav članic, enega ali več evropskih nadzornih organov ali na enega ali več nacionalnih nadzornih organov. Priporočila vsebujejo natančen časovni okvir za odziv politike. Priporočila so lahko naslovljena tudi na Komisijo v zvezi z ustrezno zakonodajo Skupnosti. |
2. Opozorila ali priporočila, ki jih ESRB izda v skladu s točkama (c) in (d) člena 3(2) so lahko splošna ali podrobna in so naslovljena zlasti na Unijo kot celoto, eno ali več držav članic, enega ali več evropskih nadzornih organov ali na enega ali več nacionalnih nadzornih organov. Priporočila vsebujejo natančen časovni okvir za odziv politike. Priporočila so lahko naslovljena tudi na Komisijo v zvezi z ustrezno zakonodajo Unije. |
Predlog spremembe 88 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Opozorila ali priporočila se pošljejo tudi Svetu in, kadar so naslovljena na enega ali več nacionalnih nadzornih organov, evropskim nadzornim organom. |
3. Opozorila ali priporočila se pošljejo tudi Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, naslovnikom v skladu z odstavkom 2 in, kadar so naslovljena na enega ali več nacionalnih nadzornih organov, evropskim nadzornim organom. |
Predlog spremembe 89 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4. Vsak član odbora lahko kadar koli zahteva glasovanje glede osnutka opozorila ali osnutka priporočila. |
4. Da bi povečali osveščenost o tveganjih v evropskem gospodarstvu in razvrstili takšna tveganja po pomembnosti, ESRB v tesnem sodelovanju z Evropskim sistemom finančnega nadzora pripravi sistem barvnih kod, ki ponazarjajo situacije z različnimi stopnjami tveganja. |
|
|
Potem ko bodo oblikovana merila za takšno razvrstitev, bodo opozorila in priporočila pri vsakem posameznem primeru in po potrebi označevala za katero kategorijo tveganja gre. |
Predlog spremembe 90 Predlog uredbe Člen 16 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Člen 16a |
|
|
Ukrepanje v izrednih razmerah |
|
|
1. V primeru neugodnih sprememb, ki bi lahko resno ogrozile pravilno delovanje in integriteto finančnih trgov ali stabilnost celotnega finančnega sistema v Evropski uniji ali njegovih delov, ESRB v skladu s točko (b) člena 3(2) in člena 10 vsake od teh uredb (EU) št. …/2010 [EBA], št. .../2010 [ESMA], št. …/2010[EIOPA] na lastno pobudo ali na zahtevo ESA, Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije lahko izda opozorila, v katerem navede obstoj izrednih razmer. |
|
|
2. Takoj po objavi opozorila ESRB sočasno obvesti Evropski parlament, Svet, Komisijo in Evropski nadzorni organ v skladu s členom 16(3) in členom 18(3). |
|
|
Takoj, ko je to mogoče po predložitvi tega obvestila, bi morala biti predsednik ESRB in pristojni komisar zaslišana pred pristojnim odborom Evropskega parlamenta. |
|
|
3. ESRB pregleda opozorilo iz odstavka 1 na lastno pobudo ali na zahtevo Evropskega parlamenta, Sveta, Komisije ali Evropskega nadzornega organa. |
Predlog spremembe 91 Predlog uredbe Člen 17 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Če je priporočilo iz točke (d) člena 3(2) naslovljeno na eno ali več držav članic, enega ali več evropskih nadzornih organov ali enega ali več nacionalnih nadzornih organov, naslovniki odboru ESRB sporočijo, kaj so ukrenili v odziv na priporočilo, ali pa pojasnijo, zakaj niso ukrepali. Obvesti se Svet in, kadar je to ustrezno, evropski nadzorni organi. |
1. Če je priporočilo iz točke (d) člena 3(2) naslovljeno na eno ali več držav članic, enega ali več evropskih nadzornih organov ali enega ali več nacionalnih nadzornih organov, naslovniki odboru ESRB sporočijo, kaj so ukrenili v odziv na priporočilo, ali pa pojasnijo, zakaj niso ukrepali. Obvesti se Evropski parlament, Svet in, kadar je to ustrezno, evropski nadzorni organi. |
Predlog spremembe 92 Predlog uredbe Člen 17 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Če se ESRB odloči, da njegovega priporočila niso upoštevali in da naslovniki niso mogli ustrezno pojasniti, zakaj niso ukrepali, o tem obvesti Svet in, kjer je to primerno, zadevne evropske nadzorne organe. |
2. Če se ESRB odloči, da naslovnik ni upošteval ali je v nezadostni meri upošteval njegovo priporočilo in da naslovnik ni podal obrazložitve za takšno nezadostno ravnanje, o tem obvesti Evropski parlament, Svet, Komisijo in, kjer je to primerno, zadevne evropske nadzorne organe. |
Predlog spremembe 93 Predlog uredbe Člen 17 – odstavek 2 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
2a. Če je ESRB sprejel sklep v okviru odstavka 2, lahko Evropski parlament povabi naslovnike na zaslišanje pred svojim pristojnim odborom. |
Predlog spremembe 94 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Splošni odbor ESRB se v vsakem primeru posebej odloča, ali je treba opozorilo ali priporočilo objaviti. Z odstopanjem od člena 10(2) se za objavo opozorila ali priporočila zahteva kvalificirana večina dveh tretjin glasov. |
1. Splošni odbor ESRB se v skladu s členom 10(3a) v vsakem primeru posebej odloča, ali je treba opozorilo ali priporočilo objaviti. Z odstopanjem od člena 10(2) se za objavo opozorila ali priporočila zahteva večina dveh tretjin glasov. |
Predlog spremembe 95 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 2 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
2a. Naslovniki opozoril in priporočil, ki jih izda Evropski odbor za sistemska tveganja, bi morali imeti pravico, da javno objavijo svoje mnenje in razloge, pa tudi odziv na opozorilo in priporočilo, ki ju je objavil ESRB. |
Predlog spremembe 96 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Kadar se splošni odbor ESRB odloči, da ne bo javno objavil opozorila ali priporočila, naslovnik ter, kjer je to ustrezno, Svet in evropski nadzorni organi sprejmejo vse potrebne ukrepe za zaščito njune zaupne narave. Predsednik Sveta se lahko odloči, da opozorila ali priporočila ne bo posredoval drugim članom Sveta. |
3. Kadar se splošni odbor ESRB odloči, da ne bo javno objavil opozorila ali priporočila, naslovnik ter, kjer je to ustrezno, Evropski parlament, Svet, evropski nadzorni organi in nacionalni nadzorni organi sprejmejo vse potrebne ukrepe za zaščito njune zaupne narave. |
Predlog spremembe 97 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 3 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
3a. Vsi podatki, na katerih temelji analiza splošnega odbora ESRB, preden izda opozorilo ali priporočilo, se javno objavijo v ustrezni anonimni obliki. V primeru zaupnih opozoril se informacije dajo na voljo v ustreznem časovnem obdobju, ki se določi v poslovniku ESRB. |
Predlog spremembe 98 Predlog uredbe Člen 19 – naslov | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Obveznost poročanja |
Odgovornost in obveznost poročanja |
Predlog spremembe 99 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. ESRB vsaj enkrat na leto poroča Evropskemu parlamentu in Svetu. |
1. Vsaj enkrat na leto, ob morebitnih obsežnejših finančnih težavah pa pogosteje, bo predsednik ESRB povabljen na letno predstavitev v Evropskem parlamentu ob objavi letnega poročila ESRB v Evropskem parlamentu in Svetu. Te predstavitve se pripravijo v drugačnem okviru od tistega, ki je značilen za dialog o monetarni politiki med Evropskim parlamentom in predsednikom Evropske centralne banke. |
Predlog spremembe 100 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
1a. Poročila iz tega člena se javno objavijo. |
Predlog spremembe 101 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. ESRB na povabilo Sveta ali Komisije prouči tudi posebna vprašanja. |
2. ESRB na povabilo Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije prouči tudi posebna vprašanja. |
Predlog spremembe 102 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 2 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
2a. Evropski parlament lahko zahteva od predsednika ESRB in drugih članov pripravljalnega odbora, da se udeležijo predstavitve pristojnih odborov Evropskega parlamenta. |
Predlog spremembe 103 Predlog uredbe Člen 20 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Svet pregleda to uredbo na podlagi poročila Komisije tri leta po začetku njene veljavnosti in po prejemu mnenja ECB odloči, ali je treba naloge in organizacijo ESRB spremeniti. |
Evropski parlament in Svet do ...* pregledata to uredbo na podlagi poročila Komisije in po prejemu mnenja ECB odločita, ali je treba cilje in organizacijo ESRB spremeniti. |
|
|
V poročilu se bo zlasti ocenilo, ali: |
|
|
(a) je treba poenostaviti in okrepiti strukturo Evropskega sistema finančnega nadzora, da bi povečali doslednost med makro in mikro ravnjo ter med evropskimi nadzornimi organi; |
|
|
(b) je treba povečati regulativne pristojnosti evropskih nadzornih organov; |
|
|
(c) je razvoj Evropskega sistema finančnega nadzora skladen z globalnim razvojem na tem področju; |
|
|
(d) je znotraj Evropskega sistema finančnega nadzora dovolj različnosti in odličnosti; |
|
|
(e) sta odgovornost in preglednost glede na zahteve o objavljanju na ustrezni ravni. |
|
|
______ * Tri leta po začetku veljavnosti te uredbe. |
- [1] UL C 270, 11.11.20009, str.1
OBRAZLOŽITEV
Evropski parlament je od leta 2000 večkrat pozval Komisijo, naj pripravi ambiciozne predloge, s katerimi bi zagotovili stabilnost finančnih trgov v EU in izkoristili prednosti uvedbe eura[1].
Globina finančne, gospodarske in socialne krize, ki je zajela EU, jasno ponazarja pomanjkljivosti sedanjega sistema. Ali res potrebujemo še kaj več kot krizo, najhujšo, ki jo je svet izkusil po letu 1929, da bi končno poskrbeli za učinkovit finančni nadzor v EU?
Evropski parlament se zaveda svoje odgovornosti. Evropski državljani pričakujejo odločne ukrepe: Nezaposlenost se drastično povečuje. Vedno večje število podjetij, zlasti malih in srednje velikih, propada. Javni primanjkljaji in javni dolgovi se zaskrbljujoče povečujejo. Nekatera reševanja bank bodo močno obremenila davkoplačevalce. Mora nam uspeti, saj večina držav članic ne bi bila zmožna obvladovati krize podobnih razsežnosti. Če kriz ni mogoče popolnoma odpraviti, potem jih moramo vsaj poskusiti preprečiti in omejiti njihove negativne posledice.
V poročilu, objavljenem 25. februarja 2009, je delovna skupina po naročilu Komisije, ki ji je predsedoval Jacques de Larosière, pozvala k oblikovanju novega organa, pristojnega za makroekonomski nadzor, ki bi deloval pod okriljem ECB, ter k oblikovanju treh organov na ravni mikroekonomskega nadzora, ki bi imeli zavezujoča pooblastila. Komisija in Evropski svet sta potrdila splošno usmeritev poročila.
Zato sta Evropski parlament in Svet pripravila predlog uredbe o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema in o ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB), ki ga sedaj obravnava Evropski parlament. Kolegij je prav tako sprejel tri druga besedila o ustanovitvi treh organov, pristojnih za nadzor nad bankami, zavarovalnicami in trgi. Poročevalci, pristojni za ta sveženj, so tesno sodelovali, da bi ohranili njegovo skladnost.
Cilji
Oblikovanje učinkovitega sistema nadzora brez oviranja financiranja gospodarstva
Prvi cilj te zakonodaje je zagotoviti pogoje, ki bodo omogočili stabilno financiranje gospodarstva, trajnostno rast in delovna mesta. V prihodnjih letih bo ponovna rast naših gospodarstev, ki bo v večji meri upoštevala okoljske vidike, zahtevala vedno več inovativnih prizadevanj in posledično vedno več kapitala. s financiranjem realnega gospodarstva prispeva k ustvarjanju bogastva. Njeno dejavnost je treba nadzorovati, ne pa ovirati.
Varovanje notranjega trga
Drugi cilj je varovanje enotnosti evropskega notranjega trga. EU si mora zagotoviti sredstva, da bi takoj vzpostavila kakovosten finančni nadzor na evropski ravni, ali pa se bo notranji trg razdrobil. To bi izničilo desetletja prizadevanj za odpravo meja in ovir pri izmenjavi ter tudi dejstvo, da je evropska gospodarska integracija v veliki meri prispevala k ustvarjanju delovnih mest in ohranjanju rasti.
Ker predsednik José Manuel Barroso in komisar Michel Barnier želita, da je strateški cilj nove Komisije ponoven zagon notranjega trga in je bila ta naloga zaupana Mariu Montiju, bi bila razdrobitev notranjega trga v protislovju. Poročevalec pozdravlja takšen način razmišljanja, ki tako kot de Larosièrovo poročilo odločno daje prednost dolgoročnemu splošnemu evropskemu interesu pred najmanjšim skupnim imenovalcem držav članic.
Ohranitev statusa EU
EU mora v celoti prevzeti svojo globalno odgovornost. Skupina G-20, Mednarodni denarni sklad in Odbor za finančno stabilnost so poudarili, da se je treba boriti proti sistemskim tveganjem ter bolje nadzorovati subjekte, ki se lahko zaradi svojih čezmejnih aktivnosti deloma izognejo nacionalnim nadzornikom. Če ne želimo nositi posledic izbir tretjih oseb, če želimo braniti euro in druge evropske valute, mora EU ohraniti svoj status tam, kjer se sprejemajo odločitve, ter se močneje zavzeti za večstranske postopke. EU bo z ustanovitvijo Evropskega odbora za sistemska tveganja in treh organov z zavezujočimi pooblastili bolje zastopala svoje vrednote in branila svoje interese. To je strateški izziv.
Zagotavljanje skladnosti odločitev
Ustanovitev Evropskega odbora za sistemska tveganja je precejšnja novost; do sedaj še nihče ni izvedel makroekonomske analize na evropski ravni, ki bi si zadala za cilj oceniti sistemska tveganja. Tesno sodelovanje med Evropskim odborom za sistemska tveganja in tistimi, ki imajo pomembne informacije (nacionalni nadzorniki in evropski organi, pristojni za posamezen sektor), je prednostna naloga pri vzpostavitvi skladnega nadzora nad mikro in makro ravnjo ter nad sektorji.
Izbire, sprejete v tem poročilu
Poročilo de Larosièrove skupine je že kompromis. Zato se ga ne sme še dodatno oslabiti ter pod pretvezo boljših razmer pozabiti na nujno potrebo po ukrepanju, ki so jo zaznali pripravljavci poročila. Kljub temu je minilo že leto dni od predložitve tega poročila. Predstavljene so bile številne ideje, zlasti od Baracka Obame osebno ali na svetovnem gospodarskem forumu v Davosu.
Poročevalec je opravil številna posvetovanja. Sveženj upošteva razvoj globalne razprave, ki se zlasti v zvezi z bančnim sektorjem razvija v smeri bolj zahtevnega nadzora.
Jasno prepoznaven predsednik in družbi dostopnejši organi
Evropski odbor za sistemska tveganja spada pod okrilje Evropske centralne banke; centralne banke v celotni EU so pozvane, naj igrajo pomembno vlogo, ker so posojilodajalci v skrajni sili. Evropski odbor za sistemska tveganja nima zavezujočih pooblastil, četudi bo morda treba na koncu najti drugo rešitev. Na tej stopnji mora biti njegov predsednik vsaj jasno prepoznaven in spoštovan. Zato predlagamo, da se predsedstvo Evropskega organa za sistemska tveganja uradno zaupa predsedniku Evropske centralne banke, v skladu z de Larosièrovim poročilom.
Tvegati, da je izvoljeni predsednik na čelu Evropskega odbora za sistemska tveganja guverner nacionalne centralne banke, kot predlaga Evropska komisija, se zdi težko. Predsednik odbora mora delovati popolnoma neodvisno v splošnem evropskem interesu.
Treba je:
1) povečati odgovornost Evropskega odbora za sistemska tveganja do Parlamenta (pošiljanje opozoril in priporočil Svetu in Parlamentu z jamstvi o zaupnosti; možnost, da Parlament zasliši organ, ki ne želi sodelovati, kljub javnemu pozivu Evropskega odbora za sistemska tveganja; večja pogostost zaslišanj in poročil).
2) odpreti sestavo določenih teles. Analiza, ki bi temeljila na bolj različnih stališčih, bi omogočala boljše preprečevanje tveganj. Zato je poročevalec predlagal, da se članom splošnega odbora in pripravljalnega odbora Evropskega odbora za sistemska tveganja doda določeno število ljudi s pravico glasovanja, ki izpolnjujejo vsa jamstva glede neodvisnosti in ki imajo različne izkušnje, bodisi prihajajo iz zasebnega sektorja (zlasti iz malih in srednje velikih podjetij, sindikatov ali pa so ponudniki ali uporabniki finančnih storitev) ali iz akademskega področja. Prav tako je bilo ustvarjeno mesto drugega podpredsednika Evropskega odbora za sistemska tveganja, ki je bilo zaupano predsedniku enega izmed treh organov po načelu rotacije.
Razprave med centralnimi bankami in nadzorniki ter realnim gospodarstvo bodo povečale legitimnost Evropskega odbora za sistemska tveganja. Kriza je v javnosti vzbudila precej dvomov glede nadzornih organov in centralnih bank. Eden od izzivov je zato tudi ponovna vzpostavitev zaupanja. To ni majhna naloga.
Enoten sistem nadzora združen na enem mestu
Z Larosièrovim poročilom je bil ustanovljen Evropski sistem finančnega nadzora (ESFS), zasnovan kot decentralizirana mreža, sestavljena iz nacionalnih nadzornih organov, treh novih organov in kolegijev nadzornih organov za velike čezmejno dejavne institucije. Poročevalec predlaga vključitev Evropskega odbora za sistemska tveganja v Evropski sistem finančnega nazora glede na uspeh Evropskega sistema centralnih bank ali Evropske mreže za konkurenco. Le tako je mogoče hkrati zagotoviti notranjo enotnost in zunanjo skladnost finančnega nadzora.
Med različnimi člani mreže je treba uvesti izrecno zavezanost k lojalnemu sodelovanju, da bi zagotovili popolno izmenjavo informacij.
Da bi oblikovali skupno kulturo nadzora, poročevalec predlaga, da se vsi evropski nadzorni organi (Evropski odbor za sistemska tveganja in trije organi) nahajajo na enem mestu, in sicer v Frankfurtu. Geografska bližina omogoča vsakodnevne sestanke, ki niso dolgovezni, enoten sistem kadrovanja in v primeru krize hitrejše odzive. Evropska učinkovitost mora imeti prednost pred vsemi drugimi razmišljanji in prihodnost mora ostati odprta. Dejstvo, da so Lamfalussyjevi odbori porazdeljeni po različnih glavnih mestih, ne sme ovirati razmišljanj o tesnejši evropski strukturi, ki jo EU potrebuje. V Larosièrovem poročilu je predlagano, naj se čez tri leta oceni smiselnost prehoda na sistem, ki bi temeljil samo na dveh organih, enem, ki bi bil pristojen za vprašanja v zvezi z makrobonitetnim nadzorom nad bankami in zavarovalnicami, ter enem, ki bi skrbel za kodeks poslovanja in tržna vprašanja. Poročevalec želi, da gre ocenjevanje v tej smeri. Do takrat bo Evropski odbor za sistemska tveganja aktivni član skupnega odbora treh evropskih nadzornih organov.
Pričakovanje globalne odličnosti
Brez izključitve tesnega sodelovanja med Evropskim odborom za sistemska tveganja na eni strani ter centralnimi bankami in nadzorniki na drugi strani, je Evropskemu odboru za sistemska tveganja na voljo svetovalni znanstveni odbor, ki ga sestavljajo priznani strokovnjaki, imenovani na podlagi svoje odličnosti. Pomemben element odličnosti evropskega finančnega nadzora temelji na kakovosti osebja, imenovanega v organih in v Evropskem odboru za sistemska tveganja, zlasti v sekretariatu.
Opozorila, priporočila, izredne razmere
Parlament prejema opozorila in priporočila, ki lahko vsebujejo tudi razglasitev izrednih razmer. Sistem barvnih kod prispeva k zagotavljanju točnosti informacij.
***
Ti predlogi so samo prvi korak v smeri integriranega evropskega nadzora, ki ostaja naš cilj.
- [1] Glej García-Margallo y Marfilovo poročilo o sporočilu Komisije o izvajanju okvira za finančne trge. Prav tako tudi naslednja poročila: Van den Burg, Van den Burg & Daianu, Gauzès o bonitetnih agencijah Skinner (Solventnost II).
MNENJE Odbora za pravne zadeve (30.4.2010)
za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema v Skupnosti in o ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja
(KOM(2009)0499 – C7‑0166/2009 – 2009/0140(COD))
Pripravljavka mnenja: Evelyn Regner
KRATKA OBRAZLOŽITEV
1. Predlog Komisije o Evropskem odboru za sistemska tveganja
Predlog Komisije je sestavni del svežnja, ki je nastal na podlagi priporočil Larosièrjeve skupine, o izboljšanju nadzornega okvira EU, katerega namen je odpraviti slabosti obstoječega nadzornega okvira, ki jih je razkrila sedanja finančna kriza.
Evropski odbor za sistemska tveganja naj bi kot gradnik celostne strukture nadzora v EU prispeval k boljšemu delovanju notranjega trga. Zasnovan je kot popolnoma nov evropski organ brez statusa pravne osebe, kakršnega v tej obliki še ni bilo. Z razvijanje evropske perspektive na področju nadzora, osredotočene na makro raven, naj bi odbor reševal vprašanje razdrobljene posamezne analize tveganja na nacionalni ravni, povečal učinkovitost mehanizmov zgodnjega opozarjanja in skrbel, da se bodo ocene tveganj odrazile v konkretnih ukrepih ustreznih organov.
V skladu s predlogom Komisije Evropski odbor za sistemska tveganja sestavlja splošni odbor, pripravljalni odbor in sekretariat, ki ga bo zagotovila Evropska centralna banka. Vodilni organ bo upravni odbor, ki ga bodo sestavljali vsi predsedniki nacionalnih bank. Uredba o ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja se dopolni z odločbo Sveta, s katero se Evropsko centralno banko (ECB) zadolži za opravljanje nalog sekretariata ESRB.
2. Stališče pripravljavke mnenja
Pripravljavka mnenja pozdravlja ustanovitev Evropskega odbora za sistemska tveganja. Kriza je pokazala, da samo mikronadzor nacionalnih organov ne more zaznati sistemsko pomembnih tveganj in jih preprečiti. Pomembno je vzpostaviti sistem makrobonitetnega nadzora na evropski ravni, ki bo nadzoroval, ocenjeval in po potrebi preprečeval morebitna tveganja za finančno stabilnost, ki bo lahko izdajal zgodnja opozorila za sistemska tveganja in predlagal konkretne ukrepe za preprečevanje omenjenih tveganj. Interakcije med makroekonomskimi gibanji in finančnim sistemom je treba opazovati in obravnavati s širšega zornega kota. Prav tako se zdi smiselno okrepiti sodelovanje z Mednarodnim denarnim skladom in s Svetom za stabilnost finančnega trga ter z ustreznimi organi v tretjih državah. Nadzor sistemskih tveganj povečuje stabilnost finančnega trga, zmanjšuje verjetnost novih finančnih kriz in tako povečuje poslovno privlačnost evropskega finančnega trga.
Pripravljavka mnenja predlaga nekatere spremembe za pojasnitev in izboljšanje predvidene strukture nadzora. Načeloma naj bi bil mandat Evropskega odbora za sistemska tveganja jasno omejen na finančni sektor in ne bo smel posegati v plačno in fiskalno politiko. Pri ocenjevanju tveganj je treba ustrezno upoštevati vse cilje EU v skladu s členom 3 Pogodbe o Evropski uniji.
Glasovanje v splošnem odboru naj bi potekalo tako, kot predvideva predlog Komisije v členu 10, in sicer izključno po načelu „en član en glas“; ponderiranje glasov ni predvideno.
Glede usmerjevalnega odbora pripravljavka mnenja predlaga, da naj bi ta vključeval pet predstavnikov nacionalnih centralnih bank, saj je za makrobonitetni nadzor potrebna uravnotežena zastopanost nacionalnih centralnih bank v usmerjevalnem odboru, da bi preprečili prevlado predstavnikov, ki niso predstavniki centralnih bank.
V zvezi z zbiranjem in izmenjavo informacij mora biti zagotovljeno samostojno izpolnjevanje nalog, neodvisno od nacionalnih organov. Zato je treba zagotoviti hiter in reden dostop do podatkov.
Ohraniti je treba čim večjo stopnjo preglednosti. Vse analize naj bi bile javno dostopne; zaupnost, ki je dopustna samo s posebnim sklepom, je treba podrobno utemeljiti. Podatki analiz naj bi bili javno dostopni v ustrezni anonimni obliki, kar lahko prispeva k večji kakovosti priporočil.
Evropski parlament bi moral imeti iste pristojnosti kot Svet in Komisija, zlasti bi moral imeti možnost, da lahko Evropskemu odboru za sistemska tveganja naroči preiskavo.
Treba je jasno določiti odgovornost Evropskega odbora za sistemska tveganja. Vendar je treba upoštevati, da so v skladu s sedanjim predlogom možna samo neobvezna priporočila in da na ta odbor ni mogoče prenesti izvršilnih nalog.
Če povzamemo, je predlagan sistem nadzora prvi korak na poti do dolgoročnega cilja, to je do usklajenega evropskega sistema nadzora, v okviru katerega vlogo organa z regulativnimi pristojnostmi opravlja osrednji evropski organ za čezmejne sistemsko pomembne velike finančne in kreditne institucije oziroma skupine. Funkcijo organov bi morali za sistemsko pomembne skupine kreditnih institucij prevzeti evropski nadzorni organi, medtem ko bi ob upoštevanju načela subsidiarnosti institucije, ki delujejo samo v nacionalnem okviru, spadale pod nacionalni nadzor.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za pravne zadeve poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 7 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(7) Skupnost potrebuje poseben organ, pristojen za makrobonitetni nadzor nad celotnim finančnim sistemom EU, ki bi ugotavljal tveganja za finančno stabilnost ter po potrebi izdajal opozorila o tveganjih in priporočila za ukrepe za odpravo teh tveganj. Zaradi tega je treba ustanoviti Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB) kot nov neodvisen organ, odgovoren za izvajanje makrobonitetnega nadzora na evropski ravni. |
(7) Unija potrebuje poseben organ, pristojen za makrobonitetni nadzor nad celotnim finančnim sistemom EU, ki bi ugotavljal tveganja za finančno stabilnost ter po potrebi izdajal opozorila o tveganjih in priporočila za ukrepe za odpravo teh tveganj. Zaradi tega je treba ustanoviti Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB) kot nov neodvisen organ, odgovoren za izvajanje makrobonitetnega nadzora na ravni Unije. Analize Evropskega odbora za sistemska tveganja se morajo omejiti na finančni sektor in se ne smejo nanašati na plačna ali fiskalna vprašanja. |
Predlog spremembe 2 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 1 – točka c | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(c) pet drugih članov splošnega odbora, ki so tudi člani Razširjenega sveta ECB. Izvolijo jih člani splošnega odbora, ki so tudi člani Razširjenega sveta ECB, in sicer za dve leti; |
(c) pet predsednikov nacionalnih centralnih bank, ki jih izvolijo člani splošnega odbora, ki so tudi člani Razširjenega sveta ECB, in sicer za dve leti; |
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe Člen 17 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Če se ESRB odloči, da njegovega priporočila niso upoštevali in da naslovniki niso mogli ustrezno pojasniti, zakaj niso ukrepali, o tem obvesti Svet in, kjer je to primerno, zadevne evropske nadzorne organe. |
2. Če se ESRB odloči, da njegovega priporočila niso upoštevali in da naslovniki niso mogli ustrezno pojasniti, zakaj niso ukrepali, o tem obvesti Svet, Komisijo in, kjer je to primerno, zadevne evropske nadzorne organe. |
Predlog spremembe 4 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. ESRB na povabilo Sveta ali Komisije prouči tudi posebna vprašanja. |
2. ESRB na povabilo Sveta, Evropskega parlamenta ali Komisije prouči tudi posebna vprašanja. |
POSTOPEK
|
Naslov |
Makrobonitetni nadzor finančnega sistema in ustanovitev Evropskega odbora za sistemska tveganja |
|||||||
|
Referenčni dokumenti |
KOM(2009)0499 – C7-0166/2009 – 2009/0140(COD) |
|||||||
|
Pristojni odbor |
ECON |
|||||||
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju |
JURI 7.10.2009 |
|
|
|
||||
|
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja |
Evelyn Regner 5.10.2009 |
|
|
|||||
|
Obravnava v odboru |
3.12.2009 |
28.1.2010 |
|
|
||||
|
Datum sprejetja |
28.4.2010 |
|
|
|
||||
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
22 0 1 |
||||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Raffaele Baldassarre, Luigi Berlinguer, Sebastian Valentin Bodu, Françoise Castex, Christian Engström, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Daniel Hannan, Klaus-Heiner Lehne, Antonio López-Istúriz White, Antonio Masip Hidalgo, Alajos Mészáros, Bernhard Rapkay, Evelyn Regner, Francesco Enrico Speroni, Alexandra Thein, Diana Wallis, Rainer Wieland, Cecilia Wikström, Tadeusz Zwiefka |
|||||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Piotr Borys, Sergio Gaetano Cofferati, Kurt Lechner, Eva Lichtenberger, József Szájer |
|||||||
|
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Kay Swinburne |
|||||||
MNENJE Odbora za ustavne zadeve (9.4.2010)
za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema v Skupnosti in o ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja
(KOM(2009)0499 – C7‑0166/2009 – 2009/0140(COD))
Poročevalec: Íñigo Méndez de Vigo
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Pomanjkanje ustrezne finančne regulacije na evropski ravni in slabosti tržnih nadzornih mehanizmov so bile v času gospodarske in finančne krize, ki je zajela Evropo leta 2008 in posledice katere še vedno občutimo, očitne. Komisija je na podlagi poročila skupine strokovnjakov, ki ji je predsedoval Jacques de Larosiere, pripravila štiri predloge, za obravnavo katerih je v Parlamentu pristojen Odbor za ekonomske in monetarne zadeve.
Odbor za ustavne zadeve je pri pripravi svojega mnenja poskušal podrobno preučiti, kako bi lahko čim bolje umestili v institucionalni sistem nov evropski nadzorni organ in Evropski odbor za sistemska tveganja, ustanovitev katerih se predlaga v teh predlogih. Prav tako se je osredotočil na oblikovanje usklajenih tehničnih standardov za finančne storitve, s katerimi bi zagotovili usklajeno ukrepanje organov na eni strani in ustrezno zaščito vlagateljev, investitorjev in potrošnikov v Evropski uniji na drugi strani. Posebna pozornost je bila namenjena odnosu do institucij zasebnega sektorja kot tudi odnosu med evropskim nadzornim organom in nacionalnimi nadzornimi organi. Nadalje smo poudarili težave, povezane z nadzorom nad čezmejno dejavnimi institucijami.
Finančna kriza 2008 zahteva evropski odziv na evropske težave: Parlament mora imeti odločilno vlogo pri vseh teh vprašanjih zahvaljujoč novim pooblastilom, ki jih je pridobil z Lizbonsko pogodbo.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za ustavne zadeve poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(1a) Dolgo pred začetkom finančne krize je Evropski parlament redno pozival k zagotavljanju resnično enakih pogojev delovanja za vse akterje na ravni Unije, pri čemer je opozarjal na znatne pomanjkljivosti v nadzoru Unije nad vedno bolj povezanimi finančnimi trgi (glej García-Margallo y Marfilovo poročilo o sporočilu Komisije o izvajanju okvira za finančne trge: akcijski načrt (2000), Van den Burgovo poročilo o pravilih bonitetnega nadzora v Evropski uniji (2002), Van den Burgovo poročilo o politiki finančnih storitev (2005–2010) - Bela knjiga (2007) in Van den Burgovo in Daianujevo poročilo s priporočili Komisiji o dopolnitvi postopka Lamfalussy: prihodnja struktura nadzora (2008)). Poleg tega gl. tudi Skinnerjevo poročilo o direktivi Solventnost II (2009) in Gauzèsovo poročilo o uredbi o bonitetnih agencijah (2009). |
Predlog spremembe 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(3) De Larosièrova skupina je v končnem poročilu, ki ga je predstavila 25. februarja 2009, med drugim podala priporočilo za ustanovitev organa na ravni Skupnosti, ki bi bil zadolžen za nadzor tveganj v celotnem finančnem sistemu. |
(3) De Larosièrova skupina je v končnem poročilu, ki ga je predstavila 25. februarja 2009, med drugim podala priporočilo za ustanovitev organa na ravni Unije, ki bi bil zadolžen za nadzor tveganj v celotnem finančnem sistemu. |
|
|
(Sprememba velja za celotno besedilo.) |
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(5) Komisija je v sporočilu z naslovom „Evropski finančni nadzor“ z dne 27. maja 2009 določila vrsto reform sedanjih ureditev za varovanje finančne stabilnosti na ravni EU, med katere zlasti spada tudi ustanovitev Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB), odgovornega za makrobonitetni nadzor. Svet na seji dne 9. junija 2009 in Evropski svet na seji dne 18. in 19. junija sta podprla stališče Komisije in pozdravila odločitev, da bo podala zakonodajne predloge, ki bodo omogočali polno vzpostavitev novega okvira v letu 2010. V skladu s stališči Komisije je Svet med drugim sklenil, da bi ECB „morala ESRB zagotavljati analitično, statistično, upravno in logistično podporo ter pri tem v tehničnem smislu uporabiti tudi nasvete nacionalnih centralnih bank in nadzornih organov“. |
(5) Komisija je v sporočilu z naslovom „Evropski finančni nadzor“ z dne 27. maja 2009 določila vrsto reform sedanjih ureditev za varovanje finančne stabilnosti na ravni Unije, med katere zlasti spada tudi ustanovitev Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB), odgovornega za makrobonitetni nadzor. Svet na seji dne 9. junija 2009 in Evropski svet na seji dne 18. in 19. junija sta podprla stališče Komisije in pozdravila odločitev, da bo podala zakonodajne predloge, ki bodo omogočali polno vzpostavitev novega okvira v letu 2010. V skladu s stališči Komisije je Svet med drugim sklenil, da bi ECB „morala ESRB zagotavljati analitično, statistično, upravno in logistično podporo ter pri tem v tehničnem smislu uporabiti tudi nasvete nacionalnih centralnih bank in nadzornih organov“. Podpora, ki jo ECB zagotavlja ESRB, in naloge, dodeljene ESRB, ne smejo posegati v načelo neodvisnosti ECB pri izvajanju njenih nalog v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije. |
Predlog spremembe 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(5a) Zaradi povezovanja mednarodnih finančnih trgov mora biti Unija izredno dejavna na globalni ravni. Evropski organ za sistemska tveganja bi moral uporabiti strokovno znanje znanstvenega odbora na visoki ravni ter sprejeti vse globalne odgovornosti, ki so potrebne za zagotovitev razpoznavnosti stališča Unije v zvezi z vprašanji finančne stabilnosti, zlasti s tesnim sodelovanjem z Mednarodnim denarnim skladom, Odborom za finančno stabilnost ter z vsemi partnerji skupine G-20. |
Predlog spremembe 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(6) V obstoječi ureditvi Skupnosti se premalo pozornosti posveča makrobonitetnemu nadzoru. Odgovornost za makrobonitetno analizo je razdrobljena, izvajajo jo različni organi na različnih ravneh, pri čemer ni mehanizma, s katerim bi zagotovili, da se makrobonitetna tveganja ustrezno prepoznajo ter da se izdajo jasna opozorila in priporočila, ki se nato upoštevajo in udejanjajo. |
(6) Pravilno delovanje Unije in globalnega finančnega sistema ter blažitev tveganj, kateremu je izpostavljen, zahteva večjo skladnost med makro in mikro nadzorom. Turner v svojem pregledu iz marca 2009 „Regulativni odziv na globalno bančno krizo“ pravi: „Boljše ureditve zahtevajo večje nacionalne pristojnosti, kar pomeni manj odprt notranji trg, ali pa večjo stopnjo evropske integracije“. Glede na pomen trdnega finančnega sistema, ki ga ima ta za konkurenčnost in rast v Uniji ter njegov vpliv na realno gospodarstvo, je Larosièrova skupina, ki so ji sledile institucije EU, izbrala večjo stopnjo evropske integracije. |
Predlog spremembe 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(6b) Larosièrovo poročilo nadalje pravi, da makrobonitetni nadzor ni smiseln, če na kakršen koli način ne vpliva na nadzor na mikro ravni, medtem ko mikrobonitetni nadzor ne more učinkovito varovati finančne stabilnosti brez ustreznega upoštevanja dogajanj na makro ravni. |
Predlog spremembe 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 c (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(6c) Treba je vzpostaviti Evropski sistem finančnega nadzora in združiti akterje finančnega nadzora tako na nacionalni ravni kot na ravni Unije, da bi ti delovali kot mreža. V skladu z načelom lojalnega sodelovanja iz člena 4(3) Pogodbe o EU si sodelujoči v Evropskem sistemu finančnega nadzora zaupajo in medsebojno spoštujejo, zlasti pri zagotavljanju ustreznih in zanesljivih tokov informacij med njimi. Na ravni Unije mrežo sestavljajo Evropski odbor za sistemska tveganja in trije nadzorni organi na mikro ravni: Evropski nadzorni organ (bančništvo), ustanovljen z uredbo (EU) št. .../2010, Evropski nadzorni organ (vrednostni papirji in trgi), ustanovljen z uredbo (EU) št. .../2010, Evropski nadzorni organ (zavarovanja in poklicne pokojnine), ustanovljen z uredbo (EU) št. .../2010. |
|
|
(Spremembe glede imena evropskih nadzornih organov veljajo za celotno besedilo.) |
Predlog spremembe 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 8 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(8a) ESRB se mora odločiti, ali naj priporočilo ostane zaupno ali naj se objavi, pri čemer se mora zavedati, da javno razkritje lahko v nekaterih okoliščinah prispeva k upoštevanju priporočil. |
Predlog spremembe 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 8 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(8b) Če Evropski odbor za sistemska tveganja zazna tveganje, ki lahko resno ogrozi normalno delovanje in integriteto finančnih trgov ali stabilnost celotnega finančnega sistema v Uniji ali njegovih delov, bi moral imeti pristojnost, da izda opozorilo o obstoju izrednih razmer. V takšnem primeru bi moral odbor nemudoma obvestiti Evropski parlament, Svet, Komisijo in Evropski nadzorni organ o svojem opozorilu. V nujnih primerih bi moral Evropski odbor za sistemska tveganja izdati opozorila o izrednih razmerah. |
Predlog spremembe 10 Predlog uredbe Uvodna izjava 9 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(9) Pomen in legitimnost takšnih opozoril in priporočil bi povečali tako, da bi jih pošiljali prek Sveta in, kadar bi bilo to primerno, Evropskega bančnega organa, ustanovljenega z Uredbo (ES) št. …/… Evropskega parlamenta in Sveta, Evropskega organa za vrednostne papirje in trge, ustanovljenega z Uredbo (ES) št. …/… Evropskega parlamenta in Sveta, in Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine, ustanovljenega z Uredbo (ES) št. …/… Evropskega parlamenta in Sveta. |
(9) Pomen in legitimnost takšnih opozoril in priporočil bi povečali tako, da bi jih pošiljali prek Evropskega parlamenta, Sveta in, kadar bi bilo to primerno, Evropskega nadzornega organa. |
Predlog spremembe 11 Predlog uredbe Uvodna izjava 10 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(10) ESRB bi moral na podlagi poročil naslovnikov tudi spremljati upoštevanje svojih priporočil, s čimer bi zagotovil učinkovito upoštevanje svojih opozoril in priporočil. Naslovniki priporočil morajo ukrepati na njihovi podlagi, razen če neukrepanje ustrezno upravičijo (mehanizem „ukrepaj ali pojasni“). |
(10) ESRB bi moral na podlagi poročil naslovnikov tudi spremljati upoštevanje svojih priporočil, s čimer bi zagotovil učinkovito upoštevanje svojih opozoril in priporočil. Naslovniki priporočil morajo ukrepati na njihovi podlagi, razen če neukrepanje ustrezno upravičijo (mehanizem „ukrepaj ali pojasni“), zlasti Evropskemu parlamentu. |
Predlog spremembe 12 Predlog uredbe Uvodna izjava 11 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(11) ESRB se mora odločiti, ali naj priporočilo ostane zaupno ali naj se objavi, pri čemer se mora zavedati, da javno razkritje lahko v nekaterih okoliščinah prispeva k upoštevanju priporočil. |
črtano |
Predlog spremembe 13 Predlog uredbe Uvodna izjava 12 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(12) ESRB bi moral poročati Evropskemu parlamentu in Svetu vsaj enkrat na leto, ob morebitnih obsežnejših finančnih težavah pa pogosteje. |
(12) ESRB bi moral poročati Evropskemu parlamentu in Svetu vsaj dvakrat na leto, ob morebitnih obsežnejših finančnih težavah pa pogosteje. |
Predlog spremembe 14 Predlog uredbe Uvodna izjava 18 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(18) Ker se mednarodni finančni trgi povezujejo na mednarodni ravni in obstaja tveganje, da se finančna kriza širi, bi se ESRB moral usklajevati z Mednarodnim denarnim skladom in novoustanovljenim Odborom za finančno stabilnost, ki naj bi po pričakovanjih zagotovila zgodnja opozorila za makrobonitetna tveganja na svetovni ravni. |
črtano |
Predlog spremembe 15 Predlog uredbe Uvodna izjava 20 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(20a) V skladu z Larosièrovim poročilom je potreben postopen pristop. Evropski parlament in Svet bi morala do ...* opraviti celoten pregled Evropskega sistema finančnega nadzora, Evropskega odbora za sistemska tveganja in Evropskega nadzornega organa. |
|
|
* UL vstavite datum: tri leta po začetku veljavnosti te uredbe. |
Predlog spremembe 16 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Evropski sistem finančnega nadzora sestavljajo: |
|
|
(a) Evropski odbor za sistemska tveganja; |
|
|
(b) Evropski nadzorni organ (vrednostni papirji in trgi), ustanovljen z uredbo (EU) št. .../2010 (Evropski organ za vrednostne papirje in trge); |
|
|
(c) Evropski nadzorni organ (zavarovanja in poklicne pokojnine), ustanovljen z uredbo (EU) št. .../2010 (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine); |
|
|
(d) Evropski nadzorni organ (bančništvo), ustanovljen z uredbo (EU) št. .../2010 (Evropski bančni organ); |
|
|
(e) Evropski nadzorni organ (skupni odbor), ki ga določa člen 40 posamezne uredbe (ES) št. .../...[EBA], št .../... [ESMA], št. …/…[EIOPA]; |
|
|
(f) organi v državah članicah, kot je določeno v členu 1(2) uredbe (EU) št. .../...[ESMA], členu 1(2) uredbe (EU) št. .../2009 [EIOPA] in členu 1(2) Uredbe (EU) št. …/… [EBA]; |
|
|
(g) Komisija za namene izvajanja nalog iz členov 7 in 9 uredb (EU) št.../...[EBA], št. .../... [ESMA] in št. …/…[EIOPA]; |
|
|
Evropski nadzorni organi iz točk (b), (c) in (d) imajo sedež v [xxx]. |
Predlog spremembe 17 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
V skladu z načelom lojalnega sodelovanja iz člena 4(3) Pogodbe o EU si sodelujoči v Evropskem sistemu finančnega nadzora zaupajo in medsebojno spoštujejo, zlasti pri zagotavljanju ustreznih in zanesljivih tokov informacij med njimi. |
Predlog spremembe 18 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 – točka c | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(c) izdaja opozorila, kadar se šteje, da so tveganja precejšnja; |
(c) izdaja opozorila, kadar se šteje, da so tveganja precejšnja in po potrebi objavi obstoj izrednih razmer; |
Predlog spremembe 19 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 – točka f | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(f) tesno sodeluje z Evropskim sistemom finančnih nadzornih organov in, kadar je to ustrezno, zagotavlja informacije evropskim nadzornim organom o sistemskih tveganjih, ki jih ti potrebujejo za opravljanje svojih nalog; |
(f) tesno sodeluje z vsemi drugimi strankami Evropskega sistema finančnih nadzornih organov in, kadar je to ustrezno, zagotavlja informacije evropskim nadzornim organom o sistemskih tveganjih, ki jih ti potrebujejo za opravljanje svojih nalog; |
Predlog spremembe 20 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 – točka f a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(fa) sodeluje v skupnem odboru evropskih nadzornih organov; |
Predlog spremembe 21 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
1a. Pred nastopom mandata predsednik in prvi podpredsednik Evropskega odbora za sistemska tveganja javno predstavita Evropskemu parlamentu, kako nameravata opravljati svoje dolžnosti v skladu s to uredbo. Drugi podpredsednik se predstavi Evropskemu parlamentu v vlogi predsednika/predsednice enega od evropskih nadzornih organov, v skladu s členom XX uredbe (ES) št. …/… [EBA], št. .../... [ESMA], št. …/…[EIOPA]. |
Predlog spremembe 22 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 3 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
3a. Po potrebi so lahko na seje splošnega odbora povabljeni predstavniki na visoki ravni iz mednarodnih institucij, ki opravljajo druge povezane dejavnosti. |
Predlog spremembe 23 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 3 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
3b. Po potrebi in glede na priložnost je lahko na seje splošnega odbora povabljen predstavnik na visoki ravni iz Evropskega gospodarskega prostora. |
Predlog spremembe 24 Predlog uredbe Člen 13 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
ESRB pri opravljanju svojih nalog vpraša, kadar je to primerno, za nasvet ustrezne zainteresirane strani v zasebnem sektorju. |
ESRB pri opravljanju svojih nalog vpraša za nasvet ustrezne zainteresirane strani v zasebnem sektorju, tudi sindikate, organizacije civilne družbe in združenja potrošnikov. |
Predlog spremembe 25 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. ESRB lahko zaprosi evropske nadzorne organe za informacije v strnjeni ali zbirni obliki, tako da ni mogoče prepoznati posameznih finančnih institucij. Če navedeni organi nimajo na voljo zahtevanih podatkov ali jih ne posredujejo pravočasno, lahko ESRB zaprosi za podatke nacionalne nadzorne organe, nacionalne centralne banke ali druge organe držav članic. |
3. Na zahtevo ESRB evropski nadzorni organi zagotovijo informacije v strnjeni ali zbirni obliki, tako da ni mogoče prepoznati posameznih finančnih institucij. Če navedeni organi nimajo na voljo zahtevanih podatkov ali jih ne posredujejo pravočasno, na zahtevo ESRB podatke zagotovijo nacionalni nadzorni organi, nacionalne centralne banke ali drugi organi držav članic. |
Predlog spremembe 26 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4. ESRB lahko na evropske nadzorne organe naslovi utemeljeno prošnjo, da zagotovijo podatke, ki niso v povzeti ali zbirni obliki. |
4. V skladu z utemeljeno prošnjo ESRB lahko evropski nadzorni organi zagotovijo podatke, ki niso v povzeti ali zbirni obliki. |
Predlog spremembe 27 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 5 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
5a. Uslužbenci ESRB so lahko skupaj z evropskimi nadzornimi organi povabljeni na seje nadzornikov in sistemsko pomembnih finančnih skupin, zlasti na kolegije nadzornikov, kjer lahko zastavijo vprašanja in prejmejo pomembne informacije iz prve roke. |
Predlog spremembe 28 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Opozorila ali priporočila se pošljejo tudi Svetu in, kadar so naslovljena na enega ali več nacionalnih nadzornih organov, evropskim nadzornim organom. |
3. Opozorila ali priporočila se pošljejo tudi Evropskemu parlamentu, Svetu in, kadar so naslovljena na enega ali več nacionalnih nadzornih organov, evropskim nadzornim organom. |
Predlog spremembe 29 Predlog uredbe Člen 16 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Člen 16a |
|
|
Ukrepanje v izrednih razmerah |
|
|
1. V primeru neugodnih sprememb, ki bi lahko resno ogrozile pravilno delovanje in integriteto finančnih trgov ali stabilnost celotnega finančnega sistema v Evropski uniji ali njegovih delov, ESRB v skladu s točko (b) člena 3(2) in členom 10 vseh uredb (EU) št. …/… [EBA], št. .../... [ESMA] in št. …/…[EIOPA] lahko izda opozorila na lastno pobudo ali na zahtevo evropskega nadzornega organa, Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije, v katerem razglasi izredne razmere. |
|
|
2. Takoj po objavi opozorila ESRB sočasno obvesti Evropski parlament, Svet, Komisijo in ustrezen evropski nadzorni organ. |
|
|
3. Odbor ESRB presodi sklep iz odstavka 1 na lastno pobudo ali zahtevo evropskega nadzornega organa, Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije. |
Predlog spremembe 30 Predlog uredbe Člen 17 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Če je priporočilo iz točke (d) člena 3(2) naslovljeno na eno ali več držav članic, enega ali več evropskih nadzornih organov ali enega ali več nacionalnih nadzornih organov, naslovniki odboru ESRB sporočijo, kaj so ukrenili v odziv na priporočilo, ali pa pojasnijo, zakaj niso ukrepali. Obvesti se Svet in, kadar je to ustrezno, evropski nadzorni organi. |
1. Če je priporočilo iz točke (d) člena 3(2) naslovljeno na eno ali več držav članic, enega ali več evropskih nadzornih organov ali enega ali več nacionalnih nadzornih organov, naslovniki odboru ESRB sporočijo, kaj so ukrenili v odziv na priporočilo, ali pa pojasnijo, zakaj niso ukrepali. Obvesti se Evropski parlament, Svet in, kadar je to ustrezno, evropski nadzorni organi. |
Predlog spremembe 31 Predlog uredbe Člen 17 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Če se ESRB odloči, da njegovega priporočila niso upoštevali in da naslovniki niso mogli ustrezno pojasniti, zakaj niso ukrepali, o tem obvesti Svet in, kjer je to primerno, zadevne evropske nadzorne organe. |
2. Če se ESRB odloči, da njegovega priporočila niso upoštevali in da naslovniki niso mogli ustrezno pojasniti, zakaj niso ukrepali, o tem obvesti Evropski parlament, Svet in, kjer je to primerno, zadevne evropske nadzorne organe. |
Predlog spremembe 32 Predlog uredbe Člen 17 – odstavek 2 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
2a. Če je bilo priporočilo javno objavljeno in se ni upoštevalo ter njegovi naslovniki niso obrazložili, zakaj niso ukrepali, lahko Evropski parlament, po posvetovanju z ESRB in Svetom, pozove naslovnike, naj odgovarjajo na vprašanja Evropskega parlamenta. |
Predlog spremembe 33 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. ESRB vsaj enkrat na leto poroča Evropskemu parlamentu in Svetu. |
1. ESRB vsaj dvakrat na leto poroča Evropskemu parlamentu in Svetu. |
Predlog spremembe 34 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
1a. Poročila iz tega člena se javno objavijo. |
Predlog spremembe 35 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. ESRB na povabilo Sveta ali Komisije prouči tudi posebna vprašanja. |
2. ESRB na povabilo Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije prouči tudi posebna vprašanja. |
Predlog spremembe 36 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 2 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
2a. Predsednik ESRB in drugi člani pripravljalnega odbora se morajo na zahtevo Evropskega parlamenta predstaviti pred pristojnimi odbori Evropskega parlamenta. |
Predlog spremembe 37 Predlog uredbe Člen 20 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Svet pregleda to uredbo na podlagi poročila Komisije tri leta po začetku njene veljavnosti in po prejemu mnenja ECB odloči, ali je treba naloge in organizacijo ESRB spremeniti. |
Evropski parlament in Svet pregleda to uredbo na podlagi poročila Komisije tri leta po začetku njene veljavnosti in po prejemu mnenja ECB odloči, ali je treba naloge in organizacijo ESRB spremeniti. |
|
|
Poročilo bi moralo zlasti oceniti, ali: |
|
|
– je treba poenostaviti in okrepiti strukturo Evropskega sistema finančnega nadzora, da bi povečali povezanost med makro in mikro ravnjo ter med evropskimi nadzornimi organi; |
|
|
– je treba povečati regulativne pristojnosti evropskih nadzornih organov; |
|
|
– je razvoj Evropskega sistema finančnega nadzora skladen z globalnim razvojem; |
|
|
– je znotraj Evropskega sistema finančnega nadzora dovolj različnosti in odličnosti; |
POSTOPEK
|
Naslov |
Makrobonitetni nadzor finančnega sistema v Skupnosti in ustanovitev Evropskega odbora za sistemska tveganja |
|||||||
|
Referenčni dokumenti |
KOM(2009)0499 – C7-0166/2009 – 2009/0140(COD) |
|||||||
|
Pristojni odbor |
ECON |
|||||||
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju |
AFCO 7.10.2009 |
|
|
|
||||
|
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja |
Íñigo Méndez de Vigo 24.11.2009 |
|
|
|||||
|
Obravnava v odboru |
25.1.2010 |
6.4.2010 |
|
|
||||
|
Datum sprejetja |
7.4.2010 |
|
|
|
||||
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
19 0 2 |
||||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Carlo Casini, Andrew Duff, Ashley Fox, Matthias Groote, Roberto Gualtieri, Gerald Häfner, Ramón Jáuregui Atondo, Constance Le Grip, David Martin, Jaime Mayor Oreja, Morten Messerschmidt, Paulo Rangel, Algirdas Saudargas, György Schöpflin, Guy Verhofstadt |
|||||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Elmar Brok, Jean-Luc Dehaene, Enrique Guerrero Salom, Anneli Jäätteenmäki, Íñigo Méndez de Vigo, Adrian Severin, Tadeusz Zwiefka |
|||||||
|
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Emma McClarkin |
|||||||
POSTOPEK
|
Naslov |
Makrobonitetni nadzor finančnega sistema in ustanovitev Evropskega odbora za sistemska tveganja |
|||||||
|
Referenčni dokumenti |
KOM(2009)0499 – C7-0166/2009 – 2009/0140(COD) |
|||||||
|
Datum predložitve EP |
23.9.2009 |
|||||||
|
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
ECON 7.10.2009 |
|||||||
|
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju |
BUDG 7.10.2009 |
EMPL 7.10.2009 |
JURI 7.10.2009 |
AFCO 7.10.2009 |
||||
|
Odbori, ki niso podali mnenja Datum sklepa |
BUDG 10.2.2010 |
EMPL 22.10.2009 |
|
|
||||
|
Poročevalec/-ka Datum imenovanja |
Sylvie Goulard 20.10.2009 |
|
|
|||||
|
Obravnava v odboru |
23.11.2009 |
23.2.2010 |
23.3.2010 |
27.4.2010 |
||||
|
Datum sprejetja |
10.5.2010 |
|
|
|
||||
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
34 0 4 |
||||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Burkhard Balz, Sharon Bowles, Udo Bullmann, Pascal Canfin, Nikolaos Chountis, George Sabin Cutaş, Leonardo Domenici, Derk Jan Eppink, Diogo Feio, Markus Ferber, José Manuel García-Margallo y Marfil, Jean-Paul Gauzès, Sven Giegold, Sylvie Goulard, Othmar Karas, Rodi Kratsa-Tsagaropoulou, Astrid Lulling, Ivari Padar, Antolín Sánchez Presedo, Olle Schmidt, Edward Scicluna, Peter Simon, Peter Skinner, Theodor Dumitru Stolojan, Ramon Tremosa i Balcells |
|||||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Pervenche Berès, Carl Haglund, Syed Kamall, Philippe Lamberts, Catherine Stihler, Pablo Zalba Bidegain |
|||||||
|
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Andrea Cozzolino, Michel Dantin, Frank Engel, Roger Helmer, Christa Klaß, Elisabeth Morin-Chartier |
|||||||