POROČILO o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega organa za vrednostne papirje in trge
3.6.2010 - (KOM(2009)0503 – C7‑0167/2009 – 2009/0144(COD)) - ***I
Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
Poročevalec: Sven Giegold
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega organa za vrednostne papirje in trge
(KOM(2009)0503 – C7‑0167/2009 – 2009/0144(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2009)0503),
– ob upoštevanju členov 251(2) in 95 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C7-0167/2009),
– ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom Posledice začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe za še nedokončane medinstitucionalne postopke odločanja (KOM(2009)0665),
– ob upoštevanju členov 294(3) in 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 21. januarja 2010,
– ob upoštevanju člena 55 svojega poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenj Odbora za proračun, Obora za pravne zadeve in Odbora za ustavne zadeve (A7-0169/2010),
1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je opredeljeno v nadaljevanju;
2. meni, da je referenčni znesek, naveden v zakonodajnem predlogu, v skladu z zgornjo mejo podrazdelka 1a večletnega finančnega okvira za obdobje 2007–2013, vendar je preostala rezerva v razdelku 1a za obdobje 2011–2013 zelo omejena, financiranje novih aktivnosti pa ne sme ogroziti financiranja drugih prednostnih nalog v podrazdelku 1a; zato poziva k ponovnem pregledu večletnega finančnega okvira in k predložitvi konkretnih predlogov za njegove prilagoditve in spremembe še pred iztekom prvega polletja 2010 z uporabo vseh razpoložljivih mehanizmov, ki jih omogoča medinstitucionalni sporazum z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju[1] (MIS), in zlasti točke 21 do 23 tega sporazuma, da bi zagotovili financiranje Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (organa), ne da bi pri tem ogrozili financiranje drugih prednostnih nalog, hkrati pa poskrbeli za to, da v podrazdelku 1a ostane dovolj rezerve;
3. poudarja, da se bodo za ustanovitev organa uporabljale določbe iz točke 47 medinstitucionalnega sporazuma; poudarja, da bo Parlament, če se zakonodajni organ odloči za ustanovitev tega organa, začel pogajanja z drugo vejo proračunskega organa, da bi pravočasno dosegli sporazum o financiranju agencije v skladu z ustreznimi določbami medinstitucionalnega sporazuma;
4. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
5. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.
Predlog spremembe 1 Predlog uredbe Naslov | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o ustanovitvi Evropskega organa za vrednostne papirje in trge |
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (vrednostni papirji in trgi) |
|
|
(Predlog spremembe se nanaša na celotno besedilo) |
Predlog spremembe 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(1) Med finančno krizo v obdobju 2007/2008 so se pokazale pomembne pomanjkljivosti pri finančnem nadzoru v posameznih primerih in v zvezi s celotnim finančnim sistemom. Nadzorni modeli na nacionalni ravni zaostajajo za integriranostjo in medsebojno povezanostjo evropskih finančnih trgov, na katerih več finančnih družb posluje čezmejno. Med krizo so se pokazale pomanjkljivosti na področju sodelovanja, usklajevanja, dosledne uporabe prava Skupnosti in zaupanja med nacionalnimi nadzornimi organi. |
(1) Med finančno krizo v obdobju 2007/2008 so se pokazale pomembne pomanjkljivosti pri finančnem nadzoru v posameznih primerih in v zvezi s celotnim finančnim sistemom. Nadzorni modeli na nacionalni ravni zaostajajo za večjo povezanostjo, zapletenostjo in globalizacijo finančnih trgov ter integriranostjo in medsebojno povezanostjo evropskih finančnih trgov, na katerih več finančnih družb posluje čezmejno. Med krizo so se pokazale pomanjkljivosti na področju sodelovanja, usklajevanja, dosledne uporabe prava Unije in zaupanja med nacionalnimi nadzornimi organi. |
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(1a) Že dolgo pred nastopom finančne krize je Parlament redno pozival k izboljšanju resnično enakih pogojev za vse udeležence na ravni Unije in obenem opozarjal na pomembne pomanjkljivosti pri evropskem nadzoru nad vedno bolj integriranimi finančnimi trgi (v resolucijah z dne 13. aprila 2000 o sporočilu Komisije o izvajanju okvira za finančne trge: akcijski načrt1, v resoluciji z dne 25. novembra 2002 o pravilih bonitetnega nadzora v Evropski uniji2, v resoluciji z dne 11. julija 2007 o politiki finančnih storitev (2005–2010) – bela knjiga3, v resoluciji z dne 23. septembra 2008 s priporočili Komisiji o hedge skladih in skladih zasebnega kapitala4, v resoluciji z dne 9. oktobra 2008 s priporočili Komisiji o nadaljevanju Lamfalussyjevega procesa: prihodnja struktura nadzora5, v resoluciji z dne 22. aprila 2009 o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II)6 ter v resoluciji z dne 23. aprila 2009 o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o bonitetnih agencijah7). |
|
|
________________ 1 UL C 40, 7. 2. 2001, str. 453. 2 UL C 25E, 29. 1. 2004, str. 394. 3 UL C 175 E, 10. 7. 2008, str. xx. 4 UL C 8 E, 14. 1. 2010, str. 26. 5 UL C 9 E, 15. 1. 2010, str. 48. 6 Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0251. 7 Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0279. |
Predlog spremembe 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(2) V poročilu, ki ga je 25. februarja 2009 na zahtevo Komisije objavila skupina strokovnjakov na visoki ravni, ki ji je predsedoval J. de Larosière, so ugotovili, da je treba okrepiti nadzorni okvir za zmanjšanje tveganja in resnosti prihodnjih finančnih kriz, poročilo pa je vključevalo tudi priporočila za daljnosežne reforme strukture nadzora nad finančnim sektorjem v Skupnosti. Navedena skupina strokovnjakov je ugotovila tudi, da je treba vzpostaviti evropski sistem finančnih nadzornih organov, ki ga sestavljajo trije evropski nadzorni organi, in sicer eden za sektor vrednostnih papirjev, eden za sektor zavarovanj in poklicnih pokojnin ter eden za bančni sektor, poleg tega pa je treba ustanoviti tudi evropski svet za sistemska tveganja. |
(2) V poročilu, ki ga je 25. februarja 2009 na zahtevo Komisije objavila skupina strokovnjakov na visoki ravni, ki ji je predsedoval J. de Larosière (de Larosièrjevo poročilo), so ugotovili, da je treba okrepiti nadzorni okvir za zmanjšanje tveganja in resnosti prihodnjih finančnih kriz, poročilo pa je vključevalo tudi priporočila za reforme strukture nadzora nad finančnim sektorjem v Uniji. Navedena skupina strokovnjakov je ugotovila tudi, da je treba vzpostaviti evropski sistem finančnih nadzornih organov, ki ga sestavljajo trije evropski nadzorni organi, in sicer eden za sektor vrednostnih papirjev, eden za sektor zavarovanj in poklicnih pokojnin ter eden za bančni sektor, poleg tega pa je treba ustanoviti tudi evropski svet za sistemska tveganja. Priporočila iz poročila pomenijo najmanjše spremembe, ki so po mnenju strokovnjakov potrebne za preprečitev podobne krize v prihodnje. |
Predlog spremembe 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(3) Komisija je v sporočilu z dne 4. marca 2009 „Spodbujanje okrevanja evropskega gospodarstva“ predlagala pripravo osnutka zakonodaje za vzpostavitev evropskega sistema finančnih nadzornih organov in evropskega organa za sistemska tveganja, v sporočilu z dne 27. maja 2009 „Evropski finančni nadzor“ pa je navedla več podrobnosti o mogoči strukturi takega novega nadzornega okvira. |
(3) Komisija je v sporočilu z dne 4. marca 2009 "Spodbujanje okrevanja evropskega gospodarstva" predlagala pripravo osnutka zakonodaje za vzpostavitev evropskega sistema finančnih nadzornikov in evropskega odbora za sistemska tveganja, v sporočilu z dne 27. maja 2009 "Evropski finančni nadzor" pa je navedla več podrobnosti o možni strukturi takega novega nadzornega okvira, vendar ni vključila vseh priporočil iz de Larosièrjevega poročila. |
Predlog spremembe 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 7 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(7) Evropski sistem finančnih nadzornih organov mora biti mreža nacionalnih nadzornih organov in nadzornih organov Skupnosti, pri čemer vsakodnevni nadzor nad udeleženci na finančnem trgu ostaja na nacionalni ravni, osrednjo vlogo pri nadzoru nad čezmejnimi skupinami pa imajo kolegiji nadzornih organov. Doseči je treba tudi večjo usklajenost in skladno uporabo pravil za udeležence na finančnem trgu in trge po vsej Skupnosti. Poleg Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Evropskega bančnega organa je treba ustanoviti Evropski organ za vrednostne papirje in trge (to so evropski nadzorni organi). |
(7) Evropski sistem finančnih nadzornih organov mora biti mreža nacionalnih nadzornih organov in nadzornih organov Unije, pri čemer vsakodnevni nadzor nad finančnimi institucijami, ki nimajo evropske razsežnosti, ostaja na nacionalni ravni. Institucije, ki delujejo na mednarodni ravni in nimajo evropske razsežnosti, bi morali nadzorovati kolegiji nadzornih organov. Nadzor nad finančnimi institucijami z evropsko razsežnostjo postopoma prevzame evropski nadzorni organ (vrednostni papirji in trgi) (organ). Doseči je treba tudi večjo usklajenost in skladno uporabo pravil za finančne institucije in trge po vsej Uniji. Poleg organa, Evropskega nadzornega organa (zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskega nadzornega organa (bančništvo) je treba ustanoviti Evropski nadzorni organ (skupni odbor). Evropski odbor za sistemska tveganja mora biti del evropskega sistema finančnega nadzora. |
Predlog spremembe 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 9 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(9) Evropski organ za vrednostne papirje in trge (v nadaljnjem besedilu: organ) mora prispevati k izboljšanju delovanja notranjega trga, zlasti tudi z zagotavljanjem visoke, učinkovite in skladne stopnje zakonske ureditve in nadzora ob upoštevanju različnih interesov vseh držav članic, zaščiti vlagateljev, zagotovitvi integritete, učinkovitosti in pravilnega delovanja finančnih trgov, zaščiti stabilnosti finančnega sistema ter krepitvi mednarodnega usklajevanja nadzora v korist gospodarstva na splošno, vključno z udeleženci na finančnem trgu ter drugimi zainteresiranimi stranmi, potrošniki in zaposlenimi. Njegove naloge vključujejo tudi spodbujanje konvergence nadzora, svetovanje institucijam EU na področju regulacije in nadzora vrednostnih papirjev ter trgov, kakor tudi s tem povezana vprašanja upravljanja podjetij in finančnega poročanja. Da lahko organ izpolnjuje svoje cilje, je nujno in ustrezno, da je organ Skupnosti s statusom pravne osebe ter je pravno, upravno in finančno neodvisen. |
(9) Organ mora prispevati k izboljšanju delovanja notranjega trga, zlasti tudi z zagotavljanjem visoke, učinkovite in skladne stopnje zakonske ureditve in nadzora ob upoštevanju različnih interesov vseh držav članic, da prepreči regulativno arbitražo in zagotovi enake konkurenčne pogoje za vse, ob zaščiti vlagateljev, zagotovitvi integritete, učinkovitosti in pravilnega delovanja finančnih trgov, zaščiti stabilnosti finančnega sistema ter krepitvi mednarodnega usklajevanja nadzora v korist gospodarstva na splošno, vključno z udeleženci na finančnem trgu ter drugimi zainteresiranimi stranmi, potrošniki in zaposlenimi. Njegove naloge vključujejo tudi spodbujanje konvergence nadzora, svetovanje institucijam EU na področju regulacije in nadzora vrednostnih papirjev ter trgov, kakor tudi s tem povezana vprašanja upravljanja podjetij in finančnega poročanja. Da lahko organ izpolnjuje svoje cilje, je nujno in ustrezno, da je organ Unije s statusom pravne osebe ter je pravno, upravno in finančno neodvisen. |
Predlog spremembe 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 9 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(9a) Da lahko organ izpolnjuje svoje cilje, je potrebno in primerno, da je organ EU s statusom pravne osebe ter pravno, upravno in finančno neodvisen. Organu je treba dodeliti pristojnosti za preverjanje skladnosti z zakonodajo ter vprašanj glede varnosti in stabilnosti, zlasti tistih v zvezi s sistemskim tveganjem in čezmejnimi tveganji. |
Predlog spremembe 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 9 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(9b) 28. oktobra 2009 so Odbor za finančno stabilnost, Banka za mednarodne poravnave in Mednarodni denarni sklad opredelili sistemsko tveganje kot „tveganje za prekinitev finančnih storitev, ki jo (i) povzroči oslabitev celotnega finančnega sistema ali njegovih delov in ki (ii) lahko ima resne negativne posledice za realno gospodarstvo. Vse vrste finančnih posrednikov, trgov in infrastrukture so lahko do določene mere sistemsko pomembne.“ |
Predlog spremembe 10 Predlog uredbe Uvodna izjava 9 c (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(9c) Čezmejno tveganje v skladu z opredelitvijo teh institucij vključuje vsa tveganja, ki jih povzročajo gospodarska neravnovesja ali finančne motnje v vseh delih Unije, ki bi lahko imele velike negativne posledice za transakcije med nosilci gospodarskih dejavnosti dveh ali več držav članic, za delovanje notranjega trga ali za javne finance v Uniji ali kateri koli njeni državi članici. |
Predlog spremembe 11 Predlog uredbe Uvodna izjava 10 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(10) Sodišče Evropskih skupnosti je v sodbi z dne 2. maja 2006 v zadevi C-217/04 (Združeno kraljestvo proti Evropskemu parlamentu in Svetu) potrdilo, da je člen 95 Pogodbe, ki se nanaša na sprejetje ukrepov za približevanje zakonodaje za vzpostavitev in delovanje notranjega trga, primerna pravna podlaga za ustanovitev „organa Skupnosti, katerega naloga je prispevati k uresničitvi postopka usklajevanja“, kadar so naloge, dodeljene takemu organu, tesno povezane s področji, ki so predmet predpisov o približevanju nacionalne zakonodaje. Cilj in naloge organa, tj. pomagati pristojnim nacionalnim nadzornim organom pri dosledni razlagi in uporabi pravil Skupnosti ter prispevati k finančni stabilnosti, potrebni za finančno integracijo, so tesno povezani s cilji pravnega reda Skupnosti v zvezi z notranjim trgom za finančne storitve. Zato je treba organ ustanoviti na podlagi člena 95 Pogodbe. |
(10) Sodišče Evropske unije je v sodbi z dne 2. maja 2006 v zadevi C-217/04 (Združeno kraljestvo proti Evropskemu parlamentu in Svetu) razsodilo: „iz ničesar v besedilu člena 95 PES [zdaj člen 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije] se ne da sklepati, da bi morali biti ukrepi, ki jih je sprejel zakonodajalec Skupnosti na podlagi te določbe, naslovljeni samo na države članice. Lahko se namreč izkaže, da je, po presoji tega zakonodajalca, nujno ustanoviti organ Skupnosti, katerega naloga je prispevati k uresničitvi postopka usklajevanja v položajih, v katerih se kot primerno kaže sprejetje neobvezujočih spremljevalnih in okvirnih ukrepov zaradi olajševanja enotnih izvajanja in uporabe predpisov, ki temeljijo na tej določbi“1 ter so naloge, dodeljene takemu organu, tesno povezane s področji, ki so predmet predpisov o približevanju nacionalne zakonodaje. Cilj in naloge organa, tj. pomagati pristojnim nacionalnim nadzornim organom pri dosledni razlagi in uporabi pravil Unije ter prispevati k finančni stabilnosti, potrebni za finančno integracijo, so tesno povezani s cilji pravnega reda Unije v zvezi z notranjim trgom za finančne storitve. Zato bi bilo treba organ ustanoviti na podlagi člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije. |
Predlog spremembe 12 Predlog uredbe Uvodna izjava 12 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(12) Izraz udeleženec na finančnem trgu bi moral zajemati vrsto udeležencev, za katere velja zakonodaja Skupnosti na tem področju. Lahko vključuje pravne osebe in posameznike. Tako lahko npr. vključuje investicijska podjetja, KNPVP in njihove družbe za upravljanje, upravitelje alternativnih investicijskih skladov, upravljavce trga, klirinške hiše, sisteme poravnave, bonitetne agencije, izdajatelje, ponudnike, vlagatelje, osebe, ki nadzorujejo udeležence ali imajo delež v udeležencih, osebe, ki sodelujejo pri upravljanju udeležencev, ter druge osebe, v zvezi s katerimi se uporabljajo določbe zakonodaje. Prav tako bi moral vključevati finančne institucije, kot so kreditne institucije in zavarovalnice, ko se ukvarjajo z dejavnostmi, ki jih zajema zakonodaja Skupnosti na tem področju. Pristojni organi v EU in tretjih državah ter Komisija ne spadajo v to opredelitev. |
(12) Obstoječa zakonodaja Unije, ki ureja področje, zajeto v tej uredbi, vključuje tudi Direktivo 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o dopolnilnem nadzoru kreditnih institucij, zavarovalnic in investicijskih družb v finančnem konglomeratu, Uredbo (ES) št. 1781/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o podatkih o plačniku, ki spremljajo prenose denarnih sredstev1, Direktivo 2009/110/EC Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja2 ter ustrezne dele Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60/ES z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma in Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2002/65/ES z dne 23. septembra 2002 o trženju finančnih storitev potrošnikom na daljavo. |
Predlog spremembe 13 Predlog uredbe Uvodna izjava 14 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(14) Treba je uvesti učinkovit instrument za določitev usklajenih tehničnih standardov na področju finančnih storitev, da se zagotovijo, tudi prek enotnega pravilnika, enaki konkurenčni pogoji ter ustrezna zaščita vlagateljev in potrošnikov po Evropi. Ker je organ telo z visoko specializiranimi strokovnjaki, je učinkovito in ustrezno, da se mu na področjih, določenih v pravu Skupnosti, zaupa priprava osnutkov tehničnih standardov, ki ne vključuje političnih odločitev. Komisija mora te osnutke tehničnih standardov potrditi v skladu s pravom Skupnosti, da se jim zagotovi zavezujoči pravni učinek. Osnutke tehničnih standardov mora sprejeti Komisija. Spremeniti bi jih bilo treba, če na primer ne bi bili združljivi s pravom Skupnosti, ne bi upoštevali načela sorazmernosti ali bi pomeni kršitev temeljnih načel notranjega trga za finančne storitve, kot so odraženi v pravnem redu Skupnosti za področje finančnih storitev. Za zagotovitev neprekinjenega in hitrega postopka za sprejetje teh standardov je treba določiti časovni rok za odločitev Komisije o njihovi potrditvi.
|
(14) Uvesti je treba učinkovit instrument za določitev usklajenih regulativnih standardov na področju finančnih storitev, da se zagotovijo, tudi prek enotnega pravilnika, enaki konkurenčni pogoji ter ustrezna zaščita deponentov, vlagateljev in potrošnikov po Evropi. Ker je organ telo z visoko specializiranimi strokovnjaki, je učinkovito in ustrezno, da se mu na področjih, določenih v pravu Unije, zaupa priprava osnutkov regulativnih standardov, ki ne vključuje političnih odločitev. Komisija bi morala imeti pooblastila, da sprejme regulativne standarde v skladu s postopkom iz člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije.
|
Predlog spremembe 14 Predlog uredbe Uvodna izjava 15 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(15) Postopek oblikovanja tehničnih standardov iz te uredbe ne vpliva na pooblastila Komisije, da na lastno pobudo sprejme izvedbene ukrepe na podlagi postopkov komitologije na drugi stopnji Lamfalussyjeve strukture, kot je določeno v ustrezni zakonodaji Skupnosti. Vprašanja, ki jih zadevajo tehnični standardi, ne vključujejo političnih odločitev, njihovo vsebino pa omejujejo dokumenti Skupnosti, sprejeti na prvi stopnji. Oblikovanje osnutkov standardov v organu zagotavlja, da v celoti izkoristi specializirano strokovno znanje nacionalnih nadzornih organov. |
(15) Komisija mora te osnutke regulativnih standardov potrditi, da se jim zagotovi zavezujoč pravni učinek. Če na primer niso združljivi s pravom Evropske unije, če ne upoštevajo načela sorazmernosti ali so v nasprotju s temeljnimi načeli notranjega trga za finančne storitve, kot izhajajo iz zakonodaje Unije za področje finančnih storitev, bi jih bilo treba spremeniti. Za zagotovitev nemotenega in hitrega postopka za sprejetje teh standardov je treba Komisiji določiti časovni rok za odločitev o njihovi potrditvi. |
Predlog spremembe 15 Predlog uredbe Uvodna izjava 15 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(15a) Komisija bi morala tudi imeti pooblastila za izvajanje pravnih aktov v skladu s členom 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije. |
Predlog spremembe 16 Predlog uredbe Uvodna izjava 16 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(16) Organ bi moral imeti na področjih, ki niso zajeta v tehničnih standardih, pooblastila za izdajanje nezavezujočih smernic in priporočil o uporabi zakonodaje Skupnosti. Za zagotovitev preglednosti in okrepitev upoštevanja teh smernic in priporočil s strani nacionalnih nadzornih organov je treba za nacionalne organe določiti obveznost, da v primeru neupoštevanja teh smernic in priporočil navedejo svoje razloge za tako ravnanje. |
(16) Organ bi moral imeti na področjih, ki niso zajeta v regulativnih standardih, pooblastila za izdajanje smernic in priporočil o uporabi zakonodaje Unije. Za zagotovitev preglednosti in večje upoštevanje teh smernic in priporočil s strani nacionalnih nadzornih organov bi bilo treba za nacionalne organe določiti obveznost, da v primeru neupoštevanja teh smernic in priporočil objavijo svoje razloge za tako ravnanje, da bi zagotovili popolno preglednost za udeležence na trgu. Na področjih, ki niso zajeta v regulativnih standardih, bi moral organ oblikovati in razglasiti najboljše prakse. |
Predlog spremembe 17 Predlog uredbe Uvodna izjava 17 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(17) Zagotavljanje pravilne in celovite uporabe zakonodaje Skupnosti je osnovni pogoj za integriteto, učinkovitost in pravilno delovanje finančnih trgov, stabilnost finančnega sistema in nevtralne konkurenčne pogoje za udeležence na finančnem trgu v Skupnosti. Zato je treba vzpostaviti mehanizem, s katerim organ obravnava primere nepravilne ali nezadostne uporabe zakonodaje Skupnosti. Ta mehanizem je treba uporabljati na področjih, kjer so z zakonodajo Skupnosti opredeljene jasne in brezpogojne obveznosti. |
(17) Zagotavljanje pravilne in celovite uporabe zakonodaje Unije je osnovni pogoj za integriteto, učinkovitost in pravilno delovanje finančnih trgov, stabilnost finančnega sistema in nevtralne konkurenčne pogoje za udeležence na finančnem trgu v Uniji. Zato je treba vzpostaviti mehanizem, s katerim organ obravnava primere neuporabe zakonodaje Unije. Ta mehanizem je treba uporabljati na področjih, kjer so z zakonodajo Unije opredeljene jasne in brezpogojne obveznosti. |
Predlog spremembe 18 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(19) Kadar nacionalni organ ne ravna v skladu s priporočilom, je treba Komisiji dodeliti pooblastila, da na zadevni nacionalni nadzorni organ naslovi odločbo za zagotovitev spoštovanja prava Skupnosti, s čimer se ustvarijo neposredni pravni učinki, na katere se je mogoče sklicevati pred nacionalnimi sodišči in organi ter jih uveljaviti na podlagi člena 226 Pogodbe. |
(19) Kadar nacionalni organ ne ravna v skladu s priporočilom, mora imeti organ možnost, da v skladu z rokom, ki ga je določil, na zadevni nacionalni nadzorni organ nemudoma naslovi odločbo za zagotovitev spoštovanja prava Unije, s čimer se ustvarijo neposredni pravni učinki, na katere se je mogoče sklicevati pred nacionalnimi sodišči in organi ter jih uveljaviti na podlagi člena 258 Pogodbe o delovanju Evropske unije. |
Predlog spremembe 19 Predlog uredbe Uvodna izjava 21 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(21) Resne grožnje za pravilno delovanje in integriteto finančnih trgov ali stabilnost finančnega sistema v Skupnosti zahtevajo hiter in usklajen odziv na ravni Skupnosti. Zato mora imeti organ možnost, da od nacionalnih nadzornih organov zahteva sprejetje posebnih ukrepov za izboljšanje stanja v izrednih razmerah. Ker opredelitev izrednih razmer vključuje precej presoje, je treba za to pooblastiti Komisijo. Organu je treba za zagotovitev učinkovitega odziva na izredne razmere v primeru neukrepanja pristojnih nacionalnih nadzornih organov dodeliti pooblastilo, da v skrajnem primeru sprejme odločbe, neposredno naslovljene na udeležence na finančnem trgu, na področjih prava Skupnosti, ki se neposredno uporablja zanje, katerih cilj je ublažitev posledic krize in povrnitev zaupanja v trge. |
(21) Resne grožnje za pravilno delovanje in integriteto finančnih trgov ali stabilnost finančnega sistema v Uniji zahtevajo hiter in usklajen odziv na ravni Unije. Zato mora imeti organ možnost, da od nacionalnih nadzornih organov zahteva sprejetje posebnih ukrepov za izboljšanje stanja v izrednih razmerah. Kdaj gre za izredne razmere, bi moral določiti Evropski odbor za sistemska tveganja. Ker opredelitev izrednih razmer vključuje precej presoje, je treba za to pooblastiti Komisijo. Organu je treba za zagotovitev učinkovitega odziva na izredne razmere v primeru neukrepanja pristojnih nacionalnih nadzornih organov dodeliti pooblastilo, da v skrajnem primeru sprejme odločbe, neposredno naslovljene na udeležence na finančnem trgu, na področjih prava Unije, ki se neposredno uporablja zanje, katerih cilj je ublažitev posledic krize in povrnitev zaupanja v trge. |
Predlog spremembe 20 Predlog uredbe Uvodna izjava 21 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(21a) Voditeljev držav skupine G-20 so v izjavi na vrhunskem srečanju 2. aprila 2009 v Londonu pozvali k oblikovanju smernic ter podprli ustanovitev ter delovanje nadzornih kolegijev in udeležbo v njih, vključno s stalnim prepoznavanjem mednarodnih podjetij, ki so za sistem najpomembnejša. |
Predlog spremembe 21 Predlog uredbe Uvodna izjava 22 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(22) Za zagotovitev smotrnega in učinkovitega nadzora ter uravnoteženega upoštevanja položaja pristojnih organov v različnih državah članicah mora imeti organ pristojnost za reševanje sporov med temi pristojnimi organi, tudi v kolegijih nadzornih organov, pri čemer imajo njegove odločitve zavezujoč učinek. Omogočiti je treba spravni postopek, med katerim lahko pristojni organi dosežejo sporazum. Pristojnost organa mora zajemati spore v zvezi s postopkovnimi obveznostmi v procesu sodelovanja ter razlago in uporabo prava Skupnosti v nadzornih odločitvah/sklepih. Upoštevati je treba obstoječe mehanizme sprave, določene v sektorski zakonodaji. V primeru neukrepanja zadevnih nacionalnih nadzornih organov je treba organu dodeliti pooblastila, da v skrajnem primeru sprejme odločbe, neposredno naslovljene na udeležence na finančnem trgu, na področjih prava Skupnosti, ki se neposredno uporablja zanje. |
(22) Za zagotovitev smotrnega in učinkovitega nadzora ter uravnoteženega upoštevanja položaja pristojnih organov v različnih državah članicah mora imeti organ pristojnost za reševanje sporov med temi pristojnimi organi, tudi v kolegijih nadzornih organov, pri čemer imajo njegove odločitve zavezujoč učinek. Omogočiti je treba spravni postopek, med katerim lahko pristojni organi dosežejo sporazum. Pristojnost organa mora zajemati spore v zvezi s postopkovnimi obveznostmi v procesu sodelovanja ter razlago in uporabo prava Unije v nadzornih odločitvah/sklepih. Upoštevati je treba obstoječe mehanizme sprave, določene v sektorski zakonodaji. V primeru neukrepanja zadevnih nacionalnih nadzornih organov je treba organu dodeliti pooblastila, da v skrajnem primeru sprejme odločbe, neposredno naslovljene na udeležence na finančnem trgu, na področjih prava Unije, ki se neposredno uporablja zanje. Enako velja za nesoglasja v kolegiju nadzornih organov. |
Predlog spremembe 22 Predlog uredbe Uvodna izjava 22 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(22a) Kriza je razkrila velike pomanjkljivosti v sedanjih pristopih k nadzoru čezmejnih finančnih institucij, zlasti največjih oziroma najbolj zapletenih, katerih stečaj lahko povzroči sistemsko škodo. Te pomanjkljivosti so posledica različnega področja delovanja finančnih institucij na eni strani in nadzornih organov na drugi strani. Prve delujejo na trgu brez meja, drugi pa vsakodnevno preverjajo, ali njihova pravna pristojnost seže le do nacionalnih meja. |
Predlog spremembe 23 Predlog uredbe Uvodna izjava 22 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(22b) Usklajevalni mehanizem, s katerim so skušali rešiti to asimetričnost, se je izkazal za nezadovoljivega. Za rešitev te asimetričnosti sta na voljo dve možnosti: ali dati več pooblastil nadzornikom države gostiteljice (nacionalna rešitev) ali ustvariti resnično nadomesten organ Unije (rešitev Unije). Kot je navedeno v Turnerjevem poročilu, objavljenem marca 2009: „Smotrnejša ureditev zahteva povečane nacionalne pristojnosti, zaradi česar bi bil enotni trg manj odprt, ali večjo stopnjo integracije.“ |
Predlog spremembe 24 Predlog uredbe Uvodna izjava 22 c (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(22c) V skladu z nacionalno rešitvijo bi država gostiteljica morala imeti možnost zavrniti lokalnim podružnicam pravico do delovanja, od tujih institucij zahtevala, da delujejo samo prek hčerinskih podjetij, ne pa prek podružnic, ter nadzorovati kapital in likvidnost institucij, ki v državi delujejo, kar bi povzročilo večji protekcionizem. |
Predlog spremembe 25 Predlog uredbe Uvodna izjava 22 d (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(22d) V skladu z rešitvijo Unije bi bilo treba okrepiti kolegije nadzornih organov, ki nadzorujejo čezmejne institucije, ter postopoma prenesti nadzorne pristojnosti nad institucijami, ki izpolnjujejo merila za sistemsko tveganje, na organ Unije. Sistemske institucije bi morale obsegati finančne institucije, ki poslujejo čezmejno ali na nacionalnem ozemlju, in katerih stečaj bi lahko ogrozil stabilnost enotnega finančnega trga Unije. |
Predlog spremembe 26 Predlog uredbe Uvodna izjava 22 e (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(22e) Kolegiji nadzornih organov morajo imeti pristojnost za opredeljevanje pravil nadzora, da spodbudijo skladnejšo uporabo zakonodaje Unije. Organ mora imeti pravico do polnopravne udeležbe v kolegijih nadzornih organov, da se racionalizirata delovanje kolegijev in proces izmenjave informacij med kolegiji ter spodbudita njihova usklajenost in doslednost pri uporabi prava Unije. Organ mora prevzeti vodilno vlogo pri nadzoru mednarodnih finančnih institucij, ki delujejo v Evropski uniji. Imeti mora tudi zavezujočo vlogo posrednika za reševanje sporov med nacionalnimi nadzornimi organi. |
Predlog spremembe 27 Predlog uredbe Uvodna izjava 22 f (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(22f) Kolegiji nadzornikov bi morali imeti pomembno vlogo pri učinkovitem, uspešnem in usklajenem nadzoru čezmejnih finančnih institucij, ki niso sistemske institucije, a pri katerih so prisotne razlike med nacionalnimi standardi in prakso. Če nadzorna praksa ostaja razdrobljena, ne zadostuje zbliževanje temeljnih finančnih predpisov. Kot je poudarjeno tudi v de Larosièrovem poročilu, je treba „preprečiti izkrivljanje konkurence in regulativno arbitražo zaradi različnih nadzornih praks, saj lahko ogrozita finančno stabilnost – med drugim s spodbuditvijo prenosa finančnih dejavnosti v države, kje je nadzor bolj ohlapen. Nadzorni sistem mora biti razumljen kot pravičen in uravnotežen“. |
Predlog spremembe 28 Predlog uredbe Uvodna izjava 23 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(23) Kolegiji nadzornih organov imajo pomembno vlogo pri učinkovitem, uspešnem in doslednem nadzoru nad udeleženci na finančnem trgu, ki delujejo čezmejno. Organ mora imeti polnopravno pravico do udeležbe v kolegijih nadzornih organov, da se racionalizira delovanje kolegijev in proces izmenjave informacij znotraj njih ter okrepi približevanje in usklajenost kolegijev pri uporabi prava Skupnosti. |
črtano |
Predlog spremembe 29 Predlog uredbe Uvodna izjava 23 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(23a) Bonitetni nadzor nad sistemskimi institucijami bi bilo treba zaupati organu. Kadar nacionalni nadzorni organi nadzorujejo sistemske institucije, morajo delovati kot uslužbenci organa in po njegovih navodilih. |
Predlog spremembe 30 Predlog uredbe Uvodna izjava 23 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(23b) Zato je treba določiti nov okvir za obvladovanje finančne krize, ker obstoječi mehanizem za zagotavljanje stabilnosti finančnega sistema ne deluje. Ključne sestavine obvladovanja krize so skupna zbirka predpisov in sredstva za finančno reševanje (izvrševanje in financiranje za obvladovanje krize velikih, čezmejnih in/ali sistemskih institucij). |
Predlog spremembe 31 Predlog uredbe Uvodna izjava 23 c (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(23c) Sistemske institucije je treba opredeliti ob upoštevanju mednarodnih standardov, zlasti tistih, ki so jih določili Odbor za finančno stabilnost, Mednarodni denarni sklad in Mednarodno združenje zavarovalniških nadzornikov (IAIS) ter skupina G20. Medsebojna povezanost, nadomestljivost in čas so najpogosteje uporabljena merila za opredelitev sistemskih institucij. |
Predlog spremembe 32 Predlog uredbe Uvodna izjava 23 d (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(23d) Evropski sklad za stabilnost bi bilo treba ustanoviti za financiranje nadzora prenehanja delovanja ali reševanja sistemskih institucij, ki se soočajo s težavami, katerih vpliv bi ogrozil finančno stabilnost enotnega finančnega trga Unije. Sklad bi bilo treba financirati s primernimi prispevki iz finančnega sektorja. Prispevki v sklad bi morali nadomestiti prispevke v nacionalne sklade podobne narave. |
Predlog spremembe 33 Predlog uredbe Uvodna izjava 24 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(24) Prenos nalog in odgovornosti je lahko uporaben instrument za delovanje mreže nadzornih organov, da se zmanjša podvajanje nadzornih nalog, okrepi sodelovanje ter s tem racionalizira nadzorni postopek in zmanjša obremenitev finančnih institucij. Zato mora Uredba zagotoviti jasno pravno podlago za tak prenos. Prenos nalog pomeni, da naloge namesto odgovornega organa izvaja drug nadzorni organ, medtem ko je za nadzorne odločbe/sklepe še vedno odgovoren organ, ki je naloge prenesel. S prenosom odgovornosti lahko nacionalni nadzorni organ, na katerega se prenesejo naloge, sam odloča o posameznem vprašanju v zvezi z nadzorom namesto drugega nacionalnega nadzornega organa. Prenose mora urejati načelo, da se pristojnost za nadzor dodeli nadzornemu organu, ki je ustrezen za sprejemanje ukrepov na tem področju. Prerazporeditev odgovornosti je lahko ustrezna na primer zaradi ekonomije obsega, usklajenosti pri skupinskem nadzoru in optimalne uporabe tehničnega strokovnega znanja v nacionalnih nadzornih organih. Z ustrezno zakonodajo Skupnosti se lahko nadalje opredelijo načela za prerazporeditev odgovornosti na podlagi sporazuma. Organ mora na vse ustrezne načine omogočiti sporazume o prenosu pooblastil med nacionalnimi nadzornimi organi. Vnaprej ga je treba obvestiti o nameravanih sporazumih o prenosu pooblastil, da lahko po potrebi poda mnenje. Objavo takih sporazumov je treba centralizirati za zagotovitev pravočasnih, preglednih in enostavno dostopnih informacij o sporazumih za vse zadevne strani. |
(24) Prenos nalog in odgovornosti je lahko uporaben instrument za delovanje mreže nadzornih organov, da se zmanjša podvajanje nadzornih nalog, okrepi sodelovanje ter s tem racionalizira nadzorni postopek in zmanjša obremenitev finančnih institucij. Zato mora Uredba zagotoviti jasno pravno podlago za tak prenos. Prenos nalog pomeni, da naloge namesto odgovornega organa izvaja drug nadzorni organ, medtem ko je za nadzorne odločbe/sklepe še vedno odgovoren organ, ki je naloge prenesel. S prenosom odgovornosti lahko nacionalni nadzorni organ, na katerega se prenesejo naloge, sam odloča o posameznem vprašanju v zvezi z nadzorom namesto drugega nacionalnega nadzornega organa. Prenose mora urejati načelo, da se pristojnost za nadzor dodeli nadzornemu organu, ki je ustrezen za sprejemanje ukrepov na tem področju. Prerazporeditev odgovornosti je lahko ustrezna na primer zaradi ekonomije obsega, usklajenosti pri skupinskem nadzoru in optimalne uporabe tehničnega strokovnega znanja v nacionalnih nadzornih organih. Z ustrezno zakonodajo EU se lahko nadalje opredelijo načela za prerazporeditev odgovornosti na podlagi sporazuma. Organ mora na vse ustrezne načine omogočiti in spremljati sporazume o prenosu pooblastil med nacionalnimi nadzornimi organi. Vnaprej ga je treba obvestiti o nameravanih sporazumih o prenosu pooblastil, da lahko po potrebi poda mnenje. Objavo takih sporazumov je treba centralizirati za zagotovitev pravočasnih, preglednih in enostavno dostopnih informacij o sporazumih za vse zadevne strani. Poleg tega mora tudi zbirati in razširjati primere dobrih praks na področju prenosa nalog in sporazumov o prenosu. |
Predlog spremembe 34 Predlog uredbe Uvodna izjava 26 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(26) Medsebojni strokovni pregledi so smotrno in učinkovito orodje za spodbujanje skladnosti v mreži finančnih nadzornih organov. Zato mora organ oblikovati metodološki okvir za take preglede in jih redno izvajati. Pregledi ne smejo biti osredotočeni le na približevanje nadzornih praks, ampak tudi na sposobnost nadzornih organov, da pri nadzoru dosežejo visoko kakovost rezultatov, in neodvisnost pristojnih organov. |
(26) Medsebojni strokovni pregledi so smotrno in učinkovito orodje za spodbujanje skladnosti v mreži finančnih nadzornih organov. Zato mora organ oblikovati metodološki okvir za take preglede in jih redno izvajati. Pregledi ne smejo biti osredotočeni le na približevanje nadzornih praks, ampak tudi na sposobnost nadzornih organov, da pri nadzoru dosežejo visoko kakovost rezultatov, in neodvisnost pristojnih organov. Rezultati teh strokovnih pregledov se morajo objaviti, opredeliti in javno objaviti pa se morajo tudi najboljše prakse. |
Predlog spremembe 35 Predlog uredbe Uvodna izjava 27 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(27) Organ mora dejavno spodbujati usklajen odziv Skupnosti v zvezi z nadzorom, zlasti kadar lahko neugodne razmere ogrozijo pravilno delovanje in integriteto finančnih trgov ali stabilnost finančnega sistema v Skupnosti. Zato mu je poleg pooblastil za ukrepanje v izrednih razmerah treba dodeliti tudi splošno funkcijo usklajevanja znotraj evropskega sistema finančnih nadzornih organov. Ukrepi organa morajo biti osredotočeni zlasti na neprekinjen pretok vseh ustreznih informacij med pristojnimi organi. |
(27) Organ bi moral dejavno spodbujati usklajen odziv Unije v zvezi z nadzorom, zlasti da bi zagotovili pravilno delovanje in integriteto finančnih trgov ali stabilnost finančnega sistema v Uniji. Zato mu je poleg pooblastil za ukrepanje v izrednih razmerah treba dodeliti tudi splošno funkcijo usklajevanja. Ukrepi organa morajo biti osredotočeni zlasti na neprekinjen pretok vseh ustreznih informacij med pristojnimi organi. |
Predlog spremembe 36 Predlog uredbe Uvodna izjava 28 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(28) Za zaščito finančne stabilnosti je treba zgodaj opredeliti čezmejne in medsektorske trende, mogoča tveganja in ranljivosti, ki izhajajo iz mikrobonitetne ravni. Organ mora v okviru svoje pristojnosti spremljati in oceniti takšen razvoj ter redno ali po potrebi priložnostno obveščati Evropski parlament, Svet, Komisijo, druge evropske nadzorne organe in Evropski odbor za sistemska tveganja, kadar je to potrebno. Organ mora usklajevati tudi teste izjemnih situacij po vsej Skupnosti, s katerimi se oceni prilagodljivost udeležencev na finančnem trgu na neugodne razmere na trgu, in zagotoviti, da se na nacionalni ravni za take teste uporablja čim bolj usklajena metodologija. |
(28) Za zaščito finančne stabilnosti je treba zgodaj opredeliti čezmejne in medsektorske trende, mogoča tveganja in ranljivosti, ki izhajajo iz mikrobonitetne ravni. Organ mora v okviru svoje pristojnosti spremljati in oceniti takšen razvoj ter redno ali po potrebi priložnostno obveščati Evropski parlament, Svet, Komisijo, druge evropske nadzorne organe in Evropski odbor za sistemska tveganja, kadar je to potrebno. Organ mora tudi začeti in usklajevati preskuse odzivanja na izjemne situacije po vsej Evropski uniji, s katerimi se oceni prilagodljivost udeležencev na finančnem trgu na neugodne razmere na trgu, in zagotoviti, da se na nacionalni ravni za take preskuse uporablja čim bolj usklajena metodologija. Da bi organ pri opravljanju svojih funkcij ukrepal na podlagi informacij, mora izvajati ekonomske analize trgov in vpliva morebitnega dogajanja na trgu. |
Obrazložitev | |
Na podlagi ekonomske analize bo lahko evropski nadzorni organ sprejemal bolj obveščene odločitve o učinkih svojih ukrepov za širši trg ter o posledicah dogajanja na širšem trgu za njegove ukrepe. To je v skladu z najboljšimi praksami na ravni držav članic. | |
Predlog spremembe 37 Predlog uredbe Uvodna izjava 29 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(29) Zaradi globalizacije finančnih storitev in vse večjega pomena mednarodnih standardov mora organ spodbujati dialog in sodelovanje z nadzornimi organi zunaj Skupnosti. V celoti mora spoštovati obstoječe vloge in pristojnosti evropskih institucij v zvezi z organi zunaj Skupnosti in v mednarodnih forumih. |
(29) Zaradi globalizacije finančnih storitev in vse večjega pomena mednarodnih standardov mora organ zastopati Unijo v dialogu in sodelovanju z nadzornimi organi zunaj Unije. |
Predlog spremembe 38 Predlog uredbe Uvodna izjava 31 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(31) Organ mora imeti za učinkovito opravljanje svojih nalog pravico, da zahteva vse potrebne informacije. Da se prepreči podvajanje obveznosti poročanja za udeležence na finančnem trgu, morajo te informacije običajno zagotoviti nacionalni nadzorni organi, ki so najbliže finančnim trgom in udeležencem na trgu. Vendar mora imeti organ pristojnost, da informacije zahteva neposredno od udeležencev na finančnem trgu in drugih strank, če nacionalni pristojni organ takih informacij ne zagotovi ali jih ne more zagotoviti pravočasno. Določiti je treba obveznost organov držav članic, da organu pomagajo pri uveljavljanju takih neposrednih zahtev. |
(31) Organ mora imeti za učinkovito opravljanje svojih nalog pravico, da zahteva vse potrebne informacije. Da se prepreči podvajanje obveznosti poročanja za udeležence na finančnem trgu, morajo te informacije običajno zagotoviti nacionalni nadzorni organi, ki so najbliže finančnim trgom in udeležencem na trgu, pri tem pa velja obveznost, da se zaupnih informacij ne sme dati na voljo organom in oblastem, ki do tega niso upravičene. Vendar mora imeti organ pristojnost, da informacije zahteva neposredno od udeležencev na finančnem trgu in drugih strank, če nacionalni pristojni organ takih informacij ne zagotovi ali jih ne more zagotoviti pravočasno. Določiti je treba obveznost organov držav članic, da organu pomagajo pri uveljavljanju takih neposrednih zahtev. |
Predlog spremembe 39 Predlog uredbe Uvodna izjava 32 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(32) Tesno sodelovanje med organom in Evropskim odborom za sistemska tveganja je bistveno, da se zagotovi popolnoma učinkovito delovanje Evropskega odbora za sistemska tveganja ter da se spremlja nadaljnje ukrepanje ob njegovih opozorilih in priporočilih. Organ mora Evropskemu odboru za sistemska tveganja posredovati vse pomembne informacije. Podatke, povezane s posameznimi podjetji, je treba zagotoviti le na podlagi obrazložene zahteve. Organ mora po prejemu opozoril ali priporočil, ki jih Evropski odbor za sistemska tveganja naslovi na organ ali nacionalni nadzorni organ, takoj ukrepati in zagotoviti nadaljnje spremljanje. |
(32) Tesno sodelovanje med organom in Evropskim odborom za sistemska tveganja je bistveno, da se zagotovi popolnoma učinkovito delovanje Evropskega odbora za sistemska tveganja ter da se spremlja nadaljnje ukrepanje ob njegovih opozorilih in priporočilih. Organ mora Evropskemu odboru za sistemska tveganja posredovati vse pomembne informacije. Podatke, povezane s posameznimi podjetji, je treba zagotoviti le na podlagi obrazložene zahteve. Organ mora po prejemu opozoril ali priporočil, ki jih Evropski odbor za sistemska tveganja naslovi nanj ali nacionalni nadzorni organ, po potrebi zagotoviti nadaljnje spremljanje. |
Predlog spremembe 40 Predlog uredbe Uvodna izjava 33 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(33) Organ se mora z zainteresiranimi stranmi po potrebi posvetovati o tehničnih standardih, smernicah in priporočilih ter jim zagotoviti primerne možnosti, da predložijo pripombe k predlaganim ukrepom. Zaradi učinkovitosti je treba v ta namen ustanoviti interesno skupino za vrednostne papirje in trge, v kateri so sorazmerno zastopani udeleženci na finančnem trgu v Skupnosti (vključno, kot je ustrezno, institucionalni vlagatelji in druge finančne institucije, ki same uporabljajo finančne storitve), njihovo osebje ter potrošniki in zasebni uporabniki finančnih storitev, vključno z malimi in srednje velikimi podjetji. Interesna skupina za vrednostne papirje in trge mora dejavno delovati kot povezovalni člen z drugimi skupinami uporabnikov na področju finančnih storitev, ki jih določi Komisija ali so določene z zakonodajo Skupnosti. |
(33) Organ se mora z zainteresiranimi stranmi posvetovati o tehničnih standardih, smernicah in priporočilih ter jim zagotoviti primerne možnosti, da predložijo pripombe k predlaganim ukrepom. Pred sprejetjem osnutka regulativnih standardov, smernic in priporočil bi moral izvesti raziskavo o vplivih. Zaradi učinkovitosti je treba v ta namen ustanoviti interesno skupino za vrednostne papirje in trge, v kateri so sorazmerno zastopani udeleženci na finančnem trgu v Unije (vključno, kot je ustrezno, institucionalni vlagatelji in druge finančne institucije, ki same uporabljajo finančne storitve), njihovo osebje, akademski predstavniki ter potrošniki in zasebni uporabniki finančnih storitev, vključno z malimi in srednje velikimi podjetji. Interesna skupina za vrednostne papirje in trge mora dejavno delovati kot povezovalni člen z drugimi skupinami uporabnikov na področju finančnih storitev, ki jih določi Komisija ali so določene z zakonodajo EU. |
Predlog spremembe 41 Predlog uredbe Uvodna izjava 33 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(33a) V razpravi o prihodnjih finančnih storitvah in postopku odločanja o njih so neprofitne organizacije v primerjavi s predstavniki industrije, ki imajo veliko sredstev in stikov, odrinjene na rob. Zato jim je treba pomagati z ustreznim financiranjem njihovih predstavnikov v interesni skupini za vrednostne papirje in trge. |
Predlog spremembe 42 Predlog uredbe Uvodna izjava 34 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(34) Države članice imajo ključno odgovornost za ohranjanje finančne stabilnosti na področju kriznega upravljanja, zlasti v zvezi s stabilizacijo in reševanjem posameznih šibkih udeležencev na finančnem trgu. Ukrepi, ki jih organ sprejme v izrednih razmerah ali primerih reševanja sporov, ki vplivajo na stabilnost udeležencev na finančnem trgu, ne smejo vplivati na fiskalne pristojnosti držav članic. Vzpostaviti je treba mehanizem, s katerim se lahko države članice sklicujejo na ta zaščitni ukrep in na zadnji stopnji zadevo predajo Svetu, ki sprejme odločitev. Ustrezno je, da se zaradi posebnih pristojnosti držav članic v zvezi s tem Svetu dodeli vloga na tem področju. |
(34) Države članice imajo ključno odgovornost za zagotavljanje usklajenega kriznega upravljanja in za ohranjanje finančne stabilnosti v kriznih razmerah, zlasti v zvezi s stabilizacijo in reševanjem posameznih šibkih udeležencev na finančnem trgu. Ukrepi, ki jih organ sprejme v izrednih razmerah ali primerih reševanja sporov, ki vplivajo na stabilnost udeležencev na finančnem trgu, ne smejo vplivati na fiskalne pristojnosti držav članic. Vzpostaviti je treba mehanizem, s katerim se lahko države članice sklicujejo na ta zaščitni ukrep in na zadnji stopnji zadevo predajo Svetu, ki sprejme odločitev. Ustrezno je, da se zaradi posebnih pristojnosti držav članic v zvezi s tem Svetu dodeli vloga na tem področju. |
Predlog spremembe 43 Predlog uredbe Uvodna izjava 34 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(34a) Ne glede na posebne pristojnosti držav članic v kriznih razmerah je jasno, da če se država članica odloči za zaščitni ukrep, mora biti sočasno z organom, Svetom in Komisijo o tem obveščen tudi Evropski parlament. Poleg tega mora država članica pojasniti razloge za uvedbo ukrepa. Organ bi moral v sodelovanju s Komisijo določiti naslednje korake. |
Predlog spremembe 44 Predlog uredbe Uvodna izjava 34 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(34a) Komisija bi morala na podlagi zbranih izkušenj na ravni Unije v roku treh let po začetku veljavnosti uredbe o vzpostavitvi tega mehanizma določiti jasne in utemeljene smernice o tem, kdaj lahko države članice uporabijo zaščitno klavzulo. V skladu s temi smernicami bi bilo treba oceniti, kako države članice uporabljajo zaščitno klavzulo . |
Obrazložitev | |
Predlog Komisije ne vključuje smernic o tem, kdaj odločba posega v nacionalne fiskalne pristojnosti. Treba je zagotoviti pravno varnost, na kateri temelji pojem "fiskalne pristojnosti", da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji za nacionalne organe in udeležence na finančnem trgu v celotni EU. Treba je skupno opredeliti in sprejeti jasne smernice o možnosti sklicevanja na kršenje fiskalne pristojnosti. Države članice bodo v prihodnje v svoji utemeljitvi in presoji vplivov dokazale, da njihov posamezen primer sodi v področje smernic. | |
Predlog spremembe 45 Predlog uredbe Uvodna izjava 36 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(36) Odbor nadzornikov, ki ga sestavljajo vodje ustreznih pristojnih organov iz vsake države članice in ga vodi predsednik organa, je glavno telo odločanja v organu. Predstavniki Komisije, Evropskega odbora za sistemska tveganja in drugih dveh evropskih nadzornih organov morajo sodelovati kot opazovalci. Člani odbora nadzornikov morajo delovati neodvisno in samo v interesu Skupnosti. Za splošne dokumente, vključno s tistimi v zvezi s sprejetjem tehničnih standardov, smernic in priporočil ter proračunskimi zadevami, je treba uporabiti pravila o kvalificirani večini, kot so določena v Pogodbi, medtem ko je treba za vse druge sklepe/odločbe uporabiti navadno večino članov. Primere v zvezi z reševanjem sporov med nacionalnimi nadzornimi organi mora preučiti ožji odbor. |
(36) Odbor nadzornikov, ki ga sestavljajo vodje ustreznih pristojnih organov iz vsake države članice in ga vodi predsednik organa, je glavno telo odločanja v organu. Predstavniki Komisije, Evropskega odbora za sistemska tveganja, Evropskega nadzornega organa (zavarovanja in pokojnine) in Evropskega nadzornega organa (bančništvo) morajo sodelovati kot opazovalci. Člani odbora nadzornikov morajo delovati neodvisno in samo v interesu Unije. Za splošne dokumente, vključno s tistimi v zvezi s sprejetjem tehničnih standardov, smernic in priporočil ter proračunskimi zadevami, je treba uporabiti pravila o kvalificirani večini, kot so določena v členu 16 Pogodbe o Evropski uniji, medtem ko je treba za vse druge sklepe/odločbe uporabiti navadno večino članov. Primere v zvezi z reševanjem sporov med nacionalnimi nadzornimi organi mora preučiti ožji odbor. |
Predlog spremembe 46 Predlog uredbe Uvodna izjava 38 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(38) Organ mora zastopati polno zaposleni predsednik, ki ga v javnem izbirnem postopku izbere odbor nadzornikov. Za upravljanje organa je treba pooblastiti izvršnega direktorja, ki mora imeti pravico do sodelovanja na sejah odbora nadzornikov in upravnega odbora, pri čemer nima glasovalne pravice. |
(38) Organ mora zastopati polno zaposleni predsednik, ki ga imenuje Evropski parlament potem, ko odbor nadzornikov izvede javni izbirni postopek. Za upravljanje organa je treba pooblastiti izvršnega direktorja, ki mora imeti pravico do sodelovanja na sejah odbora nadzornikov in upravnega odbora, pri čemer nima glasovalne pravice. |
Predlog spremembe 47 Predlog uredbe Uvodna izjava 39 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(39) Za zagotovitev medsektorske usklajenosti dejavnosti evropskih nadzornih organov se morajo ti organi tesno usklajevati v skupnem odboru evropskih nadzornih organov in po potrebi sprejeti skupna stališča. Skupni odbor evropskih nadzornih organov mora prevzeti vse funkcije skupnega odbora za finančne konglomerate. Kadar je to ustrezno, morajo zadevni evropski nadzorni organ vzporedno sprejemati tudi dokumente, ki spadajo na področje pristojnosti Evropskega bančnega organa ali Evropskega organa za vrednostne papirje in trge. |
(39) Za zagotovitev medsektorske usklajenosti dejavnosti evropskih nadzornih organov se morajo ti organi tesno usklajevati prek evropskih nadzornih organov (skupni odbor) („skupni odbor“) in po potrebi sprejeti skupna stališča. Skupni odbor mora usklajevati funkcije treh evropskih nadzornih organov v zvezi s finančnimi konglomerati. Kadar je to ustrezno, morajo zadevni evropski nadzorni organi vzporedno sprejemati tudi dokumente, ki spadajo na področje pristojnosti Evropskega nadzornega organa (bančništvo) ali Evropskega nadzornega organa (zavarovanje in poklicne pokojnine). Skupnemu odboru bi morali izmenično po načelu 12-mesečne rotacije predsedovati predsedniki treh evropskih nadzornih organov. Predsednik skupnega odbora bi moral biti podpredsednik Evropskega odbora za sistemska tveganja. Skupni odbor naj ima stalni sekretariat, sestavljen iz uslužbencev, začasno napotenih iz treh evropskih nadzornih organov, kar bo omogočalo izmenjavo neuradnih informacij ter razvoj skupnega kulturnega pristopa v vseh treh evropskih nadzornih organih. |
Predlog spremembe 48 Predlog uredbe Uvodna izjava 41 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(41) Organu je treba za zagotovitev popolne samostojnosti in neodvisnosti dodeliti samostojni proračun, pri čemer prihodki izhajajo večinoma iz obveznih prispevkov nacionalnih nadzornih organov in splošnega proračuna Evropske unije. V zvezi s prispevkom Skupnosti je treba uporabljati proračunski postopek Skupnosti. Revizijo zaključnih računov mora opravljati Računsko sodišče. |
(41) Organu je treba za zagotovitev popolne samostojnosti in neodvisnosti dodeliti samostojni proračun, pri čemer prihodki izhajajo večinoma iz obveznih prispevkov nacionalnih nadzornih organov in splošnega proračuna Evropske unije prek ločene proračunske postavke. Financiranje organa s strani Unije mora odobriti proračunski organ, skladno s točko 47 medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju1 (MIS). V zvezi s prispevkom Evropske unije je treba uporabljati proračunski postopek Unije. Revizijo zaključnih računov mora opravljati Računsko sodišče. |
|
|
1 UL .... |
Obrazložitev | |
V skladu s predlogi Komisije bi bil proračun Evropskega nadzornega organa del proračuna Komisije. Zaradi večje neodvisnosti evropskih nadzornih organov bi bilo bolje opredeliti ločeno in posebno proračunsko postavko za evropske nadzorne organe v splošnem proračunu EU. Zato se predlaga, med drugim, da se organom omogoči doseganje njihovih ciljev, zagotovitev neodvisne proračunske vrstice, kot je to bilo storjeno za nadzornika za varstvo podatkov (glej uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov). | |
Predlog spremembe 49 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. S to uredbo se ustanavlja Evropski organ za vrednostne papirje in trge (v nadaljnjem besedilu: organ). |
1. S to uredbo se ustanovi Evropski nadzorni organ (vrednostni papirji in trgi) ("organ"). |
Predlog spremembe 50 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Organ deluje v okviru področja uporabe Direktive 97/9/ES, Direktive 98/26/ES, Direktive 2001/34/ES, Direktive 2002/47/ES, Direktive 2002/87/ES, Direktive 2003/6/ES, Direktive 2003/71/ES, Direktive 2004/25/ES, Direktive 2004/39/ES, Direktive 2004/109/ES, Direktive 2005/60/ES, Direktive 2009/65/ES, Direktive 2002/65/ES, Direktive 2006/49/ES (brez poseganja v pristojnosti Evropskega bančnega organa glede bonitetnega nadzora), Direktive…[prihodnje direktive AIFM] in Uredbe… [prihodnje Uredbe CRA], vključno z vsemi direktivami, uredbami in sklepi, ki temeljijo na teh dokumentih, ter kakršnega koli drugega dokumenta Skupnosti, ki na organ prenaša naloge. |
2. Organ deluje v okviru področja uporabe te uredbe in Direktive 97/9/ES, Direktive 98/26/ES, Direktive 2001/34/ES, Direktive 2002/47/ES, Direktive 2002/87/ES, Direktive 2003/6/ES, Direktive 2003/71/ES, Direktive 2004/25/ES, Direktive 2004/39/ES, Direktive 2004/109/ES, Direktive 2005/60/ES, Direktive 2009/65/ES, Direktive 2002/65/ES, Direktive 2006/49/ES (brez poseganja v pristojnosti Evropskega organa (bančništvo) glede bonitetnega nadzora), Direktive…[prihodnje direktive AIFM] in Uredbe… [prihodnje Uredbe CRA], vključno z vsemi direktivami, uredbami in sklepi, ki temeljijo na teh dokumentih, ter kakršnega koli drugega zakonodajnega dokumenta Unije, ki na organ prenaša naloge. |
Predlog spremembe 51 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 2 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
2a. Organ bo deloval tudi na področju dejavnosti kreditnih institucij, finančnih konglomeratov, investicijskih družb, institucij za plačila in institucij za elektronski denar, tudi na področju pravic delničarjev, upravljanja podjetij, revidiranja, računovodskega poročanja, da bi zagotovili učinkovito in dosledno uporabo zakonodaje iz odstavka 2. Organ ustrezno ukrepa tudi v zvezi s ponudbami za prevzem, obračuni in poravnavami, listinjenjem, prodajo „na kratko“ ter izvedenimi finančnimi instrumenti, vključno s standardizacijo. |
Predlog spremembe 52 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Določbe te uredbe ne posegajo v pooblastila Komisije, da zlasti na podlagi člena 226 Pogodbe zagotavlja skladnost s pravom Skupnosti. |
3. Določbe te uredbe ne posegajo v pooblastila Komisije, da zlasti na podlagi člena 258 Pogodbe o delovanju Evropske unije zagotavlja skladnost s pravom Unije. |
Predlog spremembe 53 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4. Cilj organa je prispevati k: |
4. Cilj organa je zaščititi javne vrednote, kot so kratkoročna, srednjeročna in dolgoročna stabilnost finančnega sistema, solventnost in likvidnost finančnih institucij, preglednost trgov in finančnih produktov ter zaščita deponentov in vlagateljev. Organ prispeva k: |
|
(i) boljšemu delovanju notranjega trga, kar vključuje zlasti visoko, učinkovito in usklajeno stopnjo ureditve in nadzora, |
(i) boljšemu delovanju in konkurenčnosti notranjega trga, kar vključuje zlasti visoko, učinkovito in usklajeno stopnjo ureditve in nadzora, |
|
(ii) zaščiti vlagateljev, |
(ii) krepitvi konkurenčnosti in inovacij na notranjem trgu ter spodbujanju globalne konkurenčnosti, |
|
|
(iia) spodbujanju finančne vključenosti, |
|
(iii) zagotovitvi integritete, učinkovitosti in pravilnega delovanja finančnih trgov, |
(iii) zagotovitvi integritete, preglednosti, učinkovitosti in pravilnega delovanja finančnih trgov, |
|
(iv) zaščiti stabilnosti finančnega sistema in |
|
|
(v) krepitvi mednarodnega usklajevanja nadzora. |
(iv) krepitvi mednarodnega usklajevanja nadzora, |
|
|
(v) podpori nove strategije Evropske unije za delovna mesta in rast, |
|
|
(vi) preprečevanju regulativne arbitraže ter zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev, (vii) preprečevanju nastajanja prihodnjih kreditnih mehurčkov iz finančnih institucij v EU, ter |
|
|
(viii) razvoju skupnih metodologij za ocenjevanje vpliva lastnosti produktov in njihovih postopkov razširjanja na finančno stanje institucij in varstvo uporabnikov. |
|
V ta namen organ prispeva k zagotavljanju dosledne, smotrne in učinkovite uporabe zakonodaje Skupnosti iz člena 1(2), spodbuja nadzorno konvergenco ter izdaja mnenja za Evropski parlament, Svet in Komisijo. Organ je del evropskega sistema finančnih nadzornih organov (v nadaljnjem besedilu: |
V te namene organ prispeva k zagotavljanju dosledne, smotrne in učinkovite uporabe zakonodaje Unije iz člena 1(2), spodbuja nadzorno konvergenco, izdaja mnenja za Evropski parlament, Svet in Komisijo, ter opravlja ekonomske analize trgov za uresničevanje svojega cilja. |
Predlog spremembe 54 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 4 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
4a. Pri izvajanju nalog, ki so mu dodeljene s to uredbo, organ posebno pozornost nameni sistemskim institucijam, katerih propad ali slabo delovanje bi lahko škodilo delovanju finančnega sistema ali realnega gospodarstva. |
Predlog spremembe 55 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 5 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
5. ESFS), ki deluje kot mreža nadzornih organov, kot je podrobneje opredeljeno v členu 39. Evropski organ za vrednostne papirje in trge sodeluje z Evropskim odborom za sistemska tveganja, v nadaljnjem besedilu: |
črtano |
Predlog spremembe 56 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 6 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
6. ESRB, kot je določeno v členu 21 te uredbe. |
črtano |
Predlog spremembe 57 Predlog uredbe Člen 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Člen 1a Evropski sistem finančnega nadzora |
|
|
1. Organ je del evropskega sistema finančnega nadzora (ESFS). Glavni cilj ESFS je zagotoviti ustrezno izvajanje pravil, ki veljajo v finančnem sektorju, da bi ohranili finančno stabilnost in s tem zagotovili zaupanje v finančni sistem kot celoto, z zadostnim varstvom za uporabnike finančnih storitev. |
|
|
2. Sistem ESFS sestavljajo: |
|
|
(a) Evropski odbor za sistemska tveganja, |
|
|
(b) Evropski nadzorni organ (bančništvo), ustanovljen z uredbo (EU) št. .../2010 [EBA], |
|
|
(c) Evropski nadzorni organ (zavarovanja in poklicne pokojnine), ustanovljen z uredbo (EU) št. .../2010 [EIOPA]; |
|
|
(d) Evropski nadzorni organ (vrednostni papirji in trgi), ustanovljen s to uredbo;. |
|
|
(e) Evropski nadzorni organ (skupni odbor) iz člena 40; |
|
|
(f) organi v državah članicah iz člena 1(2) uredb (EU) št. .../2010. [ESMA], uredbe (EU) št. …/2010 [EIOPA] in uredbe (EU) št. …/2010 [EBA]; |
|
|
(g) Komisija, za namene izvajanja nalog iz členov 7 in 9. |
|
|
3. Organi, ki so del ESFS, vključno s pristojnimi organi držav članic, so odgovorni Evropskemu parlamentu brez poseganja v odgovornost pristojnih organov držav članic do nacionalnih parlamentov. |
|
|
4. Organ prek skupnega odbora iz člena 40 redno in tesno sodeluje z Evropskim odborom za sistemska tveganja, pa tudi Evropskim nadzornim organom (zavarovanja in poklicne pokojnine) in Evropskim nadzornim organom (bančništvo), zagotavlja medsektorsko usklajenost dela ter oblikuje skupna stališča glede nadzora nad finančnimi konglomerati in drugih medsektorskih vprašanj. |
|
|
5. Na podlagi načela lojalnega sodelovanja v skladu s členom 4(3) Pogodbe o Evropski uniji člani ESFS sodelujejo z zaupanjem in s popolnim vzajemnim spoštovanjem, zlasti pri zagotavljanju pretoka ustreznih in zanesljivih informacij med njimi. |
|
|
6. Pravico do nadzora nad finančnimi institucijami, ki delujejo v Evropski uniji, imajo samo nadzorni organi, ki so vključeni v ESFS. |
Predlog spremembe 58 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(1) „udeleženec na finančnem trgu“ je oseba, v zvezi s katero se uporabljajo določbe zakonodaje iz člena 1(2) ali nacionalno pravo za izvajanje takšne zakonodaje; |
(1) „finančne institucije“ so „kreditne institucije“, kot so opredeljene v Direktivi 2006/48/ES, „investicijska podjetja“, kot so opredeljena v Direktivi 2006/49/ES, in „finančni konglomerati“, kot so opredeljeni v Direktivi 2002/87/ES, ter katero koli drugo podjetje ali subjekt, ki deluje v Evropski uniji, katerega poslovna dejavnost je podobne narave, četudi ni neposredno povezano s širšo javnostjo, vključno z javnimi bankami in razvojnimi bankami. Vendar pa so v zvezi z direktivo 2005/60/ES „finančne institucije“ le kreditne in finančne institucije, kot so opredeljene v omenjeni direktivi; |
Predlog spremembe 59 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(2) „ključni udeleženec na finančnem trgu“ je udeleženec na finančnem trgu, katerega redna dejavnost ali finančna sposobnost ima ali bo verjetno imela znaten učinek na stabilnost, integriteto ali učinkovitost finančnih trgov v Skupnosti. |
črtano |
Predlog spremembe 60 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(3) „pristojni organi“ so pristojni organi in/ali nadzorni organi, kakor so opredeljeni v zakonodaji iz člena 1(2). Kot pristojni organi se obravnavajo tudi organi, ki upravljajo nacionalne odškodninske sheme v skladu z Direktivo 97/9/ES. |
(3) „pristojni organi“ so pristojni organi, kot so opredeljeni v direktivah 2006/48/ES in 2006/49/ES, v zvezi s sistemi zajamčenih vlog pa organi, ki upravljajo sisteme zajamčenih vlog v skladu z Direktivo 94/19/ES, kadar pa delovanje sistema zajamčenih vlog vodi zasebna družba, je to javni organ, ki ta sistem nadzoruje v skladu z Direktivo 94/19/ES. |
Predlog spremembe 61 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Organ je organ Skupnosti s statusom pravne osebe. |
1. Organ je organ Unije s statusom pravne osebe. |
Predlog spremembe 62 Predlog uredbe Člen 5 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Sedež organa je v Parizu. |
Sedež organa je v Frankfurtu. |
Predlog spremembe 63 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – točki a in b | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(a) prispeva k doseganju visoke kakovosti skupnih regulativnih in nadzornih standardov in praks, zlasti s pripravo mnenj za institucije Skupnosti ter oblikovanjem smernic, priporočil in osnutkov tehničnih standardov, ki temeljijo na zakonodaji iz člena 1(2); |
(a) prispeva k doseganju visoke kakovosti skupnih regulativnih in nadzornih standardov in praks, zlasti s pripravo mnenj za institucije Unije ter oblikovanjem smernic, priporočil in osnutkov regulativnih in izvedbenih standardov, ki temeljijo na zakonodajnih aktih iz člena 1(2); |
|
(b) prispeva k dosledni uporabi zakonodaje Skupnosti, zlasti s prizadevanjem za skupno kulturo na področju nadzora, zagotavljanjem usklajene, smotrne in učinkovite uporabe zakonodaje iz člena 1(2), preprečevanjem regulatorne arbitraže, posredovanjem in reševanjem sporov med pristojnimi organi, spodbujanjem skladnega delovanja kolegijev nadzornih organov in sprejemanjem ukrepov v izrednih razmerah; |
(b) prispeva k dosledni uporabi zakonodajnih aktov Unije, zlasti s prizadevanjem za skupno prakso na področju nadzora, zagotavljanjem usklajene, smotrne in učinkovite uporabe zakonodaje iz člena 1(2), preprečevanjem regulatorne arbitraže, posredovanjem in reševanjem sporov med pristojnimi organi, zagotavljanjem učinkovitega in skladnega nadzora nad finančnimi institucijami ter zagotavljanjem skladnega delovanja kolegijev nadzornih organov in sprejemanjem ukrepov, med drugim tudi v izrednih razmerah; |
Predlog spremembe 64 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – točka c | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(c) omogoča prenose nalog in pristojnosti med pristojnimi organi; |
(c) spodbuja in omogoča prenose nalog in pristojnosti med pristojnimi organi; |
Predlog spremembe 65 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – točka e | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(e) opravlja analizo medsebojnega strokovnega pregleda pristojnih organov za okrepitev usklajenosti rezultatov nadzora; |
(e) pripravi in opravi analizo medsebojnega strokovnega pregleda pristojnih organov za okrepitev usklajenosti rezultatov nadzora; |
Predlog spremembe 66 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – točka f a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(fa) opravlja ekonomske analize trgov za obveščenost pri opravljanju nalog organa; |
Predlog spremembe 67 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – točka f b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(fb) spodbuja zaščito deponentov in vlagateljev; |
Predlog spremembe 68 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – točka f c (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(fc) deluje kot pristojni organ za obvladovanje krize čezmejnih institucij, ki lahko povzročijo sistemsko tveganje iz člena 12b, v celoti vodi in izvaja zgodnje posredovanje, postopke za reševanje ali postopke v primeru nesolventnosti za takšne institucije prek svoje enote za reševanje, kakor je določeno v členu 12c; |
Predlog spremembe 69 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – točka g | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(g) izpolnjuje vse druge posebne naloge iz te uredbe ali zakonodaje Skupnosti iz člena 1(2). |
(g) izpolnjuje vse druge posebne naloge iz te uredbe ali zakonodajnih aktov Unije iz člena 1(2); |
Predlog spremembe 70 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – točka g a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(ga) nadzoruje tiste finančne institucije, nad katerimi pristojni organi ne izvajajo nadzora; |
Predlog spremembe 71 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – točka g b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(gb) zagotavlja podatkovno zbirko registriranih finančnih institucij na področju svojih pristojnosti, če je tako določeno v zakonodajnih aktih iz člena 1(2), pa tudi na centralni ravni; |
Predlog spremembe 72 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 2 – točka a | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(a) pripravo osnutkov tehničnih standardov v posebnih primerih iz člena 7; |
(a) pripravo osnutkov regulativnih standardov v posebnih primerih iz člena 7; |
Predlog spremembe 73 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 2 – točka a a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(aa) pripravo osnutkov izvedbenih standardov v posebnih primerih iz člena 7e; |
Predlog spremembe 74 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 2 – točka e | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(e) sprejemanje individualnih odločb, naslovljenih na udeležence na finančnem trgu, v posebnih primerih iz člena 9(6), člena 10(3) in člena 11(4); |
(e) sprejemanje individualnih odločb, naslovljenih na finančne institucije, v posebnih primerih iz člena 9(6), člena 10(3) in člena 11(4); |
Predlog spremembe 75 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 2 – točka f a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(fa) neposredno zbira potrebne informacije o finančnih institucijah; |
Predlog spremembe 76 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 2 – točka f b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(fb) začasno prepove nekatere vrste transakcij, ki ogrožajo urejeno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega finančnega sistema Unije ali dela tega sistema. |
Predlog spremembe 77 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 2 – točka f c (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(fc) oblikuje regulativni standard, ki določa najmanjši obseg informacij o tranasakcijah in finančnih institucijah, ki jih bo treba zagotoviti organu, o tem, kako se bo izvajalo usklajevanje zbiranja informacij in kako bodo obstoječe nacionalne podatkovne zbirke povezane, da bi zagotovili organu, da lahko vedno dostopa do ustreznih in potrebnih informacij v zvezi s transakcijami in udeleženci na trgu v njegovi pristojnosti v skladu z zakonodajnimi akti iz člena 1(2); |
Predlog spremembe 78 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 2 – pododstavek 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Organ redno pregleduje sklep, sprejet v skladu s točko (fb) pododstavka 1. |
Predlog spremembe 79 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 3 – pododstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Organ izvaja vsa izključna pooblastila za nadzor nad subjekti, ki poslujejo po vsej Skupnosti, ali gospodarskimi dejavnosti, ki se izvajajo po vsej Skupnosti, ki so mu bila dodeljena z zakonodajo iz člena 1(2). |
3. Organ izvaja vsa izključna pooblastila za nadzor nad subjekti, ki poslujejo po vsej Uniji, ali gospodarskimi dejavnostmi, ki so mu bila dodeljena z zakonodajo iz člena 1(2). |
Predlog spremembe 80 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 3 – pododstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
V ta namen ima organ ustrezna pooblastila za preiskovanje in izvrševanje, kot je določeno v ustrezni zakonodaji, ter možnost zaračunavanja pristojbin. |
V namen izvajanja svojih izključnih nadzornih pristojnosti iz odstavka 3 ima organ ustrezna pooblastila za preiskovanje in izvrševanje, kot je določeno v ustrezni zakonodaji, ter možnost zaračunavanja pristojbin. Organ tesno sodeluje s pristojnimi organi in se pri izvajanju svojih nalog opira na njihovo znanje, zmogljivosti in pooblastila. |
Predlog spremembe 81 Predlog uredbe Člen 6 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Člen 6a |
|
|
Pristojnosti pristojnih organov, ki so člani organa |
|
|
Za uresničitev ciljev organa imajo pristojni organi, ki so člani organa, pooblastila za sprejemanje preprečevalnih in popravnih nadzornih ukrepov, ki vključujejo, če so povezani s finančnimi institucijami in se izvajajo sorazmerno, pristojnost, da: |
|
|
(a) zahtevajo in prejemajo ustrezne informacije; |
|
|
(b) uvajajo zahteve za poročanje in razkritje; |
|
|
(c) opravljajo inšpekcijske preglede na kraju samem; |
|
|
(d) sprejemajo previdnostne ukrepe, vključno z ukrepi, ki zadevajo konflikt interesov, dobro upravljanje, likvidnost, določbe, dividende in politike prejemkov; |
|
|
(e) ločijo ali oddvojijo storitve bančnega poslovanja z občani od trgovanja in drugih dejavnosti za nejavne gospodarske družbe v primeru resnega tveganja, ocenjenega po enotnih merilih; |
|
|
(f) začasno omejijo ali prepovejo nekatere produkte ali vrste transakcij, ki lahko neposredno ali posredno povzročijo preveliko nestabilnost na trgih ali motnje v celotnem evropskem finančnem sistemu v Uniji, javnih financah ali realnem gospodarstvu oziroma njihovem delu; |
|
|
(g) v primeru, ko se na podlagi enotnih meril ugotovi notranje tveganje, finančnim institucijam odredijo delovanje prek podružnice; |
|
|
(h) nalagajo odvračalne kazni; |
|
|
(i) razrešijo upravitelje in direktorje; |
|
|
(j) odstavijo vodstvene delavce ali upravni odbor; |
|
|
(k) začasno posegajo v finančne institucije; |
|
|
(l) odpravijo ugodnost omejene odgovornosti večjim delničarjem finančnih institucij, kadar so pasivni pri varovanju interesov družbe v primerih, kot so slaba preglednost, nekritično posojanje in izposojanje denarja ali resne in sistematske kršitve; |
|
|
(m) razširijo finančno odgovornost na upravitelje, direktorje ali finančne institucije, ki povzročajo resne in sistematične kršitve zakonodaje Unije oziroma so v njih udeležene ali ki imajo neprimeren sistem spodbud za svoje storitve; |
|
|
(n) po potrebi zahtevajo izjave upraviteljev in direktorjev o deležu, dejavnostih in sredstvih; |
|
|
(o) zahtevajo oblikovanje natančnega reševalnega mehanizma, ki se ga redno posodablja in ki vključuje strukturiran mehanizem za zgodnje posredovanje, ukrepe za hitro izvedbo sanacijskih ukrepov in načrt ukrepov v primeru stečaja; |
|
|
(p) prekličejo dovoljenja in odvzamejo potne liste; |
|
|
(q) hitro in kar najbolj sistematično sprejmejo protokole za dosego enotnega odziva na ravni Unije, da bi preprečili motnje na trgu ali jih odpravili. |
Predlog spremembe 82 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Organ lahko pripravi tehnične standarde na področjih, ki so natančno določena v zakonodaji iz člena 1(2). Organ osnutke standardov predloži Komisiji v potrditev. |
1. Organ lahko pripravi regulativne standarde za dokončanje, posodobitev ali spremembo sestavnih delov, ki niso bistveni za zakonodajne akte iz člena 1(2). Regulativni standardi ne določajo strateških odločitev, njihova vsebina pa je omejena z zakonodajnimi akti, ki so podlaga zanje. |
|
Preden organ te osnutke predloži Komisiji, po potrebi organizira odprta javna posvetovanja o tehničnih standardih ter analizira morebitne s tem povezane stroške in koristi. |
2. Organ pred sprejetjem osnutka regulativnih standardov izvede odprta javna posvetovanja o teh standardih ter analizira morebitne s tem povezane stroške in koristi. Za mnenje ali nasvet zaprosi tudi interesno skupino za vrednostne papirje in trge iz člena 22. |
|
|
3. Organ osnutke regulativnih standardov predloži v potrditev Komisiji, sočasno pa tudi Evropskemu parlamentu in Svetu. |
|
Komisija v treh mesecih po prejemu osnutkov standardov odloči, ali jih bo potrdila. Komisija lahko ta rok podaljša za en mesec. Komisija lahko osnutke standardov potrdi le delno ali s spremembami, če je to v interesu Skupnosti. |
4. Komisija v treh mesecih po prejemu osnutkov regulativnih standardov odloči, ali jih bo potrdila, zavrnila ali spremenila. Komisija lahko ta rok podaljša za en mesec. O svoji odločitvi obvesti Evropski parlament in Svet ter navede razloge zanjo. |
|
Kadar Komisija ne potrdi standardov ali jih potrdi samo delno ali s spremembami, o razlogih za tako odločitev obvesti organ. |
5. Če osnutki regulativnih standardov niso združljivi s pravom Evropske unije, če ne upoštevajo načela sorazmernosti ali so v nasprotju s temeljnimi načeli enotnega trga za finančne storitve, kot izhajajo iz zakonodaje Unije za področje finančnih storitev, jih Komisija lahko spremeni. |
Predlog spremembe 83 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Komisija sprejme standarde v obliki uredb ali sklepov ter jih objavi v Uradnem listu Evropske unije. |
črtano |
Predlog spremembe 84 Predlog uredbe Člen 7 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Člen 7a |
|
|
Prenos pooblastil |
|
|
1. Pooblastila za sprejemanje regulativnih standardov iz člena 7 se za nedoločen čas prenesejo na Komisijo. |
|
|
2. Komisija sprejme osnutke regulativnih standardov v obliki uredb ali sklepov. |
|
|
3. Komisija takoj po sprejetju regulativnega standarda o tem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet. |
|
|
4. Pooblastila za sprejemanje regulativnega standarda se Komisiji podelijo pod pogoji iz členov 7b do 7d. |
|
|
5. V poročilu iz člena 35 predsednik organa obvesti Evropski parlament in Svet o potrjenih regulativnih standardih in o tem, kateri pristojni organi ne ravnajo v skladu z njimi. |
Predlog spremembe 85 Predlog uredbe Člen 7 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Člen 7b |
|
|
Nasprotovanje regulativnim standardom |
|
|
1. Evropski parlament ali Svet lahko regulativnemu standardu nasprotuje v štirih mesecih od datuma uradnega obvestila. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta je mogoče to obdobje podaljšati za dva meseca. |
|
|
2. Če po izteku tega obdobja niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje regulativnemu standardu, se ta objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati na tam navedeni datum. |
|
|
3. Pred iztekom tega obdobja ter v izrednih in ustrezno utemeljenih primerih lahko Evropski parlament in Svet obvestita Komisijo, da regulativnemu standardu ne nameravata nasprotovati. V takšnih primerih se regulativni standard objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati na tam navedeni datum. |
|
|
4. Če Evropski parlament ali Svet nasprotuje regulativnemu standardu, ta ne začne veljati. Institucija, ki nasprotuje regulativnemu standardu, svojo odločitev utemelji. |
Predlog spremembe 86 Predlog uredbe Člen 7 c (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Člen 7c |
|
|
Nepotrditev ali sprememba osnutkov regulativnih standardov |
|
|
1. Če Komisija ne potrdi osnutka regulativnega standarda ali jih spremeni, o tem obvesti organ, Evropski parlament in Svet ter navede razloge za to. |
|
|
2. Evropski parlament ali Svet se lahko skupaj s predsednikom organa v mesecu dni sestane s pristojnim komisarjem na ad hoc sestanku pristojnega odbora Evropskega parlamenta ali Sveta, na katerem se predstavijo in razložijo razlike v stališčih. |
Predlog spremembe 87 Predlog uredbe Člen 7 d (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Člen 7d |
|
|
Preklic prenesenih pooblastil |
|
|
1. Prenesena pooblastila iz člena 7 lahko Evropski parlament ali Svet prekliče. |
|
|
2. V sklepu o preklicu pooblastil so navedeni razlogi za preklic in z njim preneha veljati prenos pooblastil. |
|
|
3. Institucija, ki je začela notranji postopek o morebitnem preklicu pooblastil, o tem obvesti drugo institucijo in Komisijo v doglednem času pred sprejetjem končne odločitve, pri čemer navede pooblastila za regulativni standard, ki bi lahko bila preklicana, ter morebitne razloge za preklic. |
Predlog spremembe 88 Predlog uredbe Člen 7 e (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Člen 7e |
|
|
Izvedbeni standardi |
|
|
1. Organ lahko razvije osnutke standardov za izvajanje pravno zavezujočih aktov Evropske unije na področjih, ki so natančno določena v sedanji uredbi ter v zakonodajnih aktih iz člena 1(2). |
|
|
2. Organ pred sprejetjem osnutka izvedbenih standardov izvede odprta javna posvetovanja o teh standardih ter analizira morebitne s tem povezane stroške in koristi. Za mnenje zaprosi tudi interesno skupino za vrednostne papirje in trge iz člena 22. |
|
|
3. Organ osnutke izvedbenih standardov predloži v potrditev Komisiji v skladu s členom 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije, sočasno pa tudi Evropskemu parlamentu in Svetu. |
|
|
4. Komisija v treh mesecih po prejemu osnutkov izvedbenih standardov odloči, ali jih bo potrdila, zavrnila ali spremenila. Komisija lahko ta rok podaljša za en mesec. O svoji odločitvi obvesti Evropski parlament in Svet ter navede razloge zanjo. |
|
|
5. Če osnutki izvedbenih standardov niso združljivi s pravom Evropske unije, če ne upoštevajo načela sorazmernosti ali so v nasprotju s temeljnimi načeli notranjega trga za finančne storitve, jih Komisija lahko spremeni. |
|
|
6. Če Komisija ne potrdi osnutka izvedbenih standardov ali jih spremeni, o tem obvesti organ, Evropski parlament in Svet ter navede razloge za to. |
|
|
7. Po zaključku ustreznega postopka se standardi objavijo v Uradnem listu Evropske unije. |
Predlog spremembe 89 Predlog uredbe Člen 8 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Za vzpostavitev doslednih, smotrnih in učinkovitih nadzornih praks znotraj sistema ESFS ter zagotovitev skupne, enotne in usklajene uporabe zakonodaje Skupnosti organ izdaja smernice in priporočila, naslovljena na pristojne organe ali udeležence na finančnem trgu. |
1. Za vzpostavitev doslednih, smotrnih in učinkovitih nadzornih praks znotraj sistema ESFS ter zagotovitev skupne, enotne in usklajene uporabe zakonodaje Unije organ izdaja smernice in priporočila, naslovljena na pristojne organe ali finančne institucije. |
|
|
2. Organ izvede odprta javna posvetovanja o smernicah in priporočilih ter analizira morebitne s tem povezane stroške in koristi. Za mnenje ali nasvet zaprosi tudi interesno skupino za vrednostne papirje in trge iz člena 22. Takšna posvetovanja, analize in mnenja ter svetovanje so sorazmerni glede na obseg, naravo in učinek smernice ali priporočila. |
|
|
3. Vsak pristojni organ v dveh mesecih od izdaje smernice ali priporočila sprejme odločitev, ali bo ravnal v skladu s to smernico ali priporočilom. Če je pristojni organ ne namerava upoštevati, o tem obvesti organ in navede svoje razloge za to. Organ razloge objavi. |
|
Pristojni organi si na vse mogoče načine prizadevajo za uskladitev s temi smernicami in priporočili. |
4. Predsednik organa v poročilu o svojih dejavnostih iz člena 35(2) seznani Evropski parlament, Svet in Komisijo o izdanih smernicah in priporočilih, pri čemer navede, kateri nacionalni organi jih ne izpolnjujejo, in predstavi, kako namerava zagotoviti, da jih bodo izpolnjevali v prihodnosti. |
|
Kadar pristojni organ ne upošteva teh smernic ali priporočil, o svojih razlogih za tako ravnanje obvesti organ. |
|
Predlog spremembe 90 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Kadar pristojni organ ni pravilno uporabil zakonodaje iz člena 1(2), zlasti če ni preveril, ali udeleženec na finančnem trgu izpolnjuje zahteve iz navedene zakonodaje, ima organ pooblastila iz odstavkov 2, 3 in 6 tega člena. |
1. Kadar pristojni organ ni pravilno uporabil zakonodaje iz člena 1(2), vključno z regulativnimi in izvedbenimi standardi, opredeljenimi v skladu s členi 7 in 7e, zlasti če ni preveril, ali finančna institucija izpolnjuje zahteve iz navedene zakonodaje, ima organ pooblastila iz odstavkov 2, 3 in 6 tega člena. |
Predlog spremembe 91 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Organ lahko na zahtevo enega ali več pristojnih organov, Komisije ali na lastno pobudo ter po tem, ko je o zadevi obvestil ustrezni pristojni organ, preiskuje domnevno nepravilno uporabo prava Skupnosti. |
2. Organ lahko na zahtevo enega ali več pristojnih organov, Komisije, Evropskega parlamenta, Sveta ali interesne skupine za vrednostne papirje in trge ali na lastno pobudo ter po tem, ko je o zadevi obvestil ustrezni pristojni organ, preiskuje domnevno nepravilno uporabo prava Unije. |
|
Pristojni organ brez poseganja v pooblastila iz člena 20 organu takoj zagotovi vse informacije, ki jih organ potrebuje za svojo preiskavo. |
3. Pristojni organ brez poseganja v pooblastila iz člena 20 organu takoj zagotovi vse informacije, ki jih organ potrebuje za svojo preiskavo. |
Predlog spremembe 92 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Organ lahko najpozneje v dveh mesecih po začetku preiskave na zadevni pristojni organ naslovi priporočilo, v katerem navede ukrepe, potrebne za uskladitev z zakonodajo Skupnosti. |
4. Organ lahko najpozneje v dveh mesecih po začetku preiskave na zadevni pristojni organ naslovi priporočilo, v katerem navede ukrepe, potrebne za uskladitev z zakonodajo Unije. Organ zagotovi spoštovanje pravice naslovnikov odločbe, da podajo izjavo. |
|
Pristojni organ v desetih delovnih dneh po prejemu priporočila Organ obvesti o ukrepih, ki jih je sprejel ali jih namerava sprejeti za zagotovitev skladnosti z zakonodajo Skupnosti. |
5. Pristojni organ v desetih delovnih dneh po prejemu priporočila Organ obvesti o ukrepih, ki jih je sprejel ali jih namerava sprejeti za zagotovitev skladnosti z zakonodajo Unije. |
Predlog spremembe 93 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4. Če pristojni organ v enem mesecu od prejema priporočila organa ne zagotovi skladnosti z zakonodajo Skupnosti, lahko Komisija na podlagi prejetega obvestila organa ali na lastno pobudo sprejme odločbo, s katero od pristojnega organa zahteva sprejetje ukrepov, potrebnih za uskladitev z zakonodajo Skupnosti. |
6. Če pristojni organ v desetih delovnih dneh od prejema priporočila organa, kakor je določeno v tretjem odstavku, ne zagotovi skladnosti z zakonodajo Unije, organ sprejme odločbo, s katero od pristojnega organa zahteva sprejetje ukrepov, potrebnih za uskladitev z zakonodajo Unije. |
|
Komisija sprejme tako odločbo najpozneje tri mesece po sprejetju priporočila. Komisija lahko ta rok podaljša za en mesec. |
Organ sprejme tako odločbo najpozneje mesec dni po sprejetju priporočila. |
|
Komisija zagotovi spoštovanje pravice naslovnikov odločbe, da podajo izjavo. |
|
|
Organ in pristojni organi Komisiji zagotovijo vse potrebne informacije. |
|
Predlog spremembe 94 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 5 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
5. Pristojni organ v desetih delovnih dneh od prejema odločbe iz odstavka 4 Komisijo in organ obvesti o ukrepih, ki jih je sprejel ali jih namerava sprejeti za izvedbo te odločbe Komisije. |
7. Pristojni organ v desetih delovnih dneh od prejema odločbe iz odstavka 4 Komisijo in organ obvesti o ukrepih, ki jih je sprejel ali jih namerava sprejeti za izvedbo te odločbe organa. |
Predlog spremembe 95 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 6 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
6. Če pristojni organ ne ravna v skladu z odločbo iz odstavka 4 tega člena v roku iz tega odstavka in če je treba čim prej ukrepati zaradi neizpolnjevanja obveznosti pristojnega organa, da se ohranijo ali obnovijo nevtralni konkurenčni pogoji na trgu ali se zagotovita pravilno delovanje in integriteta finančnega sistema, lahko organ, kadar se ustrezne zahteve zakonodaje iz člena 1(2) neposredno uporabljajo za udeležence na finančnem trgu, brez poseganja v pooblastila Komisije na podlagi člena 226 Pogodbe sprejme individualno odločbo, naslovljeno na udeleženca na finančnem trgu, v katerem zahteva ukrepe, potrebne za izpolnitev njenih obveznosti na podlagi prava Skupnosti, vključno s prenehanjem posamezne dejavnosti. |
8. Če pristojni organ ne ravna v skladu z odločbo iz odstavka 5 tega člena v roku iz tega odstavka in če je treba čim prej ukrepati zaradi neizpolnjevanja obveznosti pristojnega organa, da se ohranijo ali obnovijo nevtralni konkurenčni pogoji na trgu ali se zagotovita pravilno delovanje in integriteta finančnega sistema, organ brez poseganja v pooblastila Komisije na podlagi člena 258 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme individualno odločbo, naslovljeno na finančno institucijo, v kateri zahteva ukrepe, potrebne za izpolnitev njenih obveznosti na podlagi prava Unije, vključno s prenehanjem posamezne dejavnosti. |
|
Odločba organa je v skladu z odločbo, ki jo na podlagi odstavka 4 sprejme Komisija. |
Odločba organa je v skladu z odločbo, ki jo sprejme na podlagi odstavka 4. Komisija krije vse pravne ali sodne stroške v breme organa, ki nastanejo zaradi uporabe tega člena. |
Predlog spremembe 96 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 7 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
7. Odločbe, sprejete na podlagi odstavka 6, prevladajo nad vsemi predhodnimi odločbami o isti zadevi, ki so jih sprejeli pristojni organi. |
9. Odločbe, sprejete na podlagi odstavka 8, se uporabljajo za vse pomembnejše finančne institucije, ki delujejo na območju sodne pristojnosti ter prevladajo nad vsemi predhodnimi odločbami o isti zadevi, ki so jih sprejeli pristojni organi. |
|
Kakršni koli ukrepi pristojnih organov v zvezi z dejstvi, ki jih obravnava odločba na podlagi odstavka 4 ali 6, so v skladu s temi odločbami. |
Kakršni koli ukrepi pristojnih organov v zvezi z dejstvi, ki jih obravnava odločba na podlagi odstavka 5 ali 8, so v skladu s temi odločbami. |
Predlog spremembe 97 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 7 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
7a. Predsednik v poročilu iz člena 35(2) navede, kateri pristojni organi in finančne institucije niso spoštovali odločb iz odstavkov 4 in 6. |
Predlog spremembe 98 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. V primeru neugodnih razmer, ki lahko resno ogrozijo pravilno delovanje in integriteto finančnih trgov ali stabilnost celotnega finančnega sistema v Skupnosti ali dela tega sistema, lahko Komisija na lastno pobudo ali na zahtevo organa, Sveta ali odbora ESRB sprejme odločbo, naslovljeno na organ, v kateri opredeli obstoj izrednih razmer v smislu te uredbe. |
1. V primeru neugodnih razmer, ki lahko resno ogrozijo pravilno delovanje in integriteto finančnih trgov ali stabilnost celotnega finančnega sistema v Uniji ali dela tega sistema, lahko odbor ESRB na lastno pobudo ali na zahtevo organa, Sveta, Evropskega parlamenta ali Komisije izda opozorilo, s katerim razglasi obstoj izrednih razmer, s tem pa organu brez nadaljnjih zahtev omogoči, da sprejme posamezne odločbe iz odstavka 3. |
Predlog spremembe 99 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
1a. Odbor ESRB po objavi opozorila sočasno obvesti Evropski parlament, Svet, Komisijo in organ. O sklepu, ki ga pripravi odbor ESRB, se opravi naknadna izmenjava mnenj med predsednikom odbora ESRB, Evropskim parlamentom in pristojnim komisarjem, začne pa veljati čim prej. |
Predlog spremembe 100 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 1 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
1b. Ko je bilo opozorilo izdano, organ dejavno spodbuja in, kjer oceni, da je to potrebno, usklajuje vse ukrepe, ki so jih sprejeli ustrezni pristojni organi. |
Predlog spremembe 101 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Kadar Komisija sprejme odločbo na podlagi odstavka 1, lahko organ sprejme individualne odločbe, s katerimi od pristojnih organov zahteva izvajanje potrebnih ukrepov v skladu z zakonodajo iz člena 1(2) za obvladovanje vseh tveganj, ki lahko ogrozijo pravilno delovanje in integriteto finančnih trgov ali stabilnost celotnega finančnega sistema ali dela tega sistema, tako da zagotovijo, da udeleženci na finančnem trgu in pristojni organi izpolnjujejo zahteve, določene v navedeni zakonodaji. |
2. Kadar ESRB sprejme odločbo na podlagi odstavka 1, organ sprejme posamezne odločbe, da bi zagotovil, da pristojni organi sprejmejo potrebne ukrepe v skladu s to uredbo za obvladovanje vseh tveganj, ki lahko ogrozijo pravilno delovanje in integriteto finančnih trgov ali stabilnost celotnega finančnega sistema ali dela tega sistema, tako da zagotovijo, da finančne institucije in pristojni organi izpolnjujejo zahteve, določene v navedeni zakonodaji. |
Predlog spremembe 102 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Kadar pristojni organ ne ravna v skladu z odločbo organa iz odstavka 2 v roku, ki je določen v odločbi, lahko organ, kadar se ustrezne zahteve zakonodaje iz člena 1(2) neposredno uporabljajo za udeležence na finančnem trgu, brez poseganja v pooblastila Komisije na podlagi člena 226 Pogodbe sprejme posamezno odločbo, naslovljeno na udeleženca na finančnem trgu, s katero zahteva ukrepe, potrebne za izpolnitev njenih obveznosti na podlagi navedene zakonodaje, vključno s prenehanjem posameznih dejavnosti. |
3. Kadar pristojni organ ne ravna v skladu z odločbo organa iz odstavka 2 v roku, ki je določen v odločbi, organ brez poseganja v pooblastila Komisije na podlagi člena 258 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme posamezno odločbo, naslovljeno na finančno institucijo, s katero zahteva ukrepe, potrebne za izpolnitev njenih obveznosti na podlagi navedene zakonodaje, vključno s prenehanjem posameznih dejavnosti |
Predlog spremembe 103 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 3 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
3a. Če naslovnik odločbe noče ravnati v skladu z zakonodajo Unije ali posebno odločbo organa, lahko organ začne postopek na nacionalnem sodišču, vključno z uporabo začasnih zaščitnih ukrepov. |
Predlog spremembe 104 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 4 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
4a. ESRB pregleda sklep iz odstavka 1 na lastno pobudo ali zahtevo Evropskega parlamenta, Sveta, Komisije ali organa ter razglasi prekinitev izrednih razmer, ko je to ustrezno. |
Predlog spremembe 105 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 4 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
4b. Predsednik v poročilu iz člena 35(2) navede posamezne odločbe, naslovljene na nacionalne organe in finančne institucije v skladu z odstavkoma 3 in 4. |
Predlog spremembe 106 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Kadar se pristojni organ ne strinja s postopkom ali vsebino ukrepanja ali neukrepanja drugega pristojnega organa na področjih, na katerih zakonodaja iz člena 1(2) zahteva sodelovanje, usklajevanje ali skupno odločanje pristojnih organov iz več kot ene države članice, lahko organ brez poseganja v pooblastila iz člena 9 na zahtevo enega ali več zadevnih pristojnih organov na podlagi postopka iz odstavka 2 organom pomaga pri doseganju sporazuma. |
1. Kadar se pristojni organ ne strinja s postopkom ali vsebino ukrepanja ali neukrepanja drugega pristojnega organa na področjih, na katerih zakonodaja iz člena 1(2) zahteva sodelovanje, usklajevanje ali skupno odločanje pristojnih organov iz več kot ene države članice, je organ brez poseganja v pooblastila iz člena 9 na lastno pobudo ali na zahtevo enega ali več zadevnih pristojnih organov na podlagi postopka iz odstavkov 2 do 4 glavni, ki organom pomaga pri doseganju sporazuma. |
Predlog spremembe 107 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Organ določi rok za spravo med pristojnimi organi ob upoštevanju vseh ustreznih rokov, navedenih v zakonodaji iz člena 1(2), ter zapletenosti in nujnosti zadeve. |
2. Organ določi rok za spravo med pristojnimi organi ob upoštevanju vseh ustreznih rokov, navedenih v zakonodaji iz člena 1(2), ter zapletenosti in nujnosti zadeve. V tej fazi organ deluje v vlogi posrednika. |
Predlog spremembe 108 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Če zadevni pristojni organi ob koncu spravnega postopka ne dosežejo sporazuma, lahko organ sprejme odločbo, s katero v skladu s pravom Skupnosti od njih zahteva, da za rešitev spora sprejmejo posebne ukrepe ali se ukrepov vzdržijo. |
3. Če ustrezni pristojni organi ob koncu spravnega postopka ne dosežejo sporazuma, organ v skladu z drugim podostavkom člena 29(1) sprejme za ustrezne pristojne organe zavezujočo odločbo, s katero v skladu s pravom Unije razreši nesoglasje in od njih zahteva, da sprejmejo posebne ukrepe. |
Predlog spremembe 109 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4. Kadar pristojni organ ne ravna v skladu z odločbo organa in zato ne zagotavlja, da udeleženec na finančnem trgu izpolnjuje zahteve, ki se na podlagi zakonodaje iz člena 1(2) neposredno uporabljajo zanjo, lahko organ brez poseganja v pooblastila Komisije na podlagi člena 226 Pogodbe sprejme individualno odločbo, naslovljeno na udeleženca na finančnem trgu, s katero zahteva ukrepe, potrebne za izpolnitev njenih obveznosti na podlagi prava Skupnosti, vključno s prenehanjem posamezne dejavnosti. |
4. Kadar pristojni organ ne ravna v skladu z odločbo organa in zato ne zagotavlja, da finančna institucija izpolnjuje zahteve, ki se na podlagi zakonodaje iz člena 1(2) neposredno uporabljajo zanjo, organ brez poseganja v pooblastila Komisije na podlagi člena 258 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme individualno odločbo, naslovljeno na finančno institucijo, s katero zahteva ukrepe, potrebne za izpolnitev njenih obveznosti na podlagi prava Unije, vključno s prenehanjem posamezne dejavnosti. |
Predlog spremembe 110 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 4 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
4a. Odločbe, sprejete na podlagi odstavka 4, prevladajo nad vsemi predhodnimi odločbami o isti zadevi, ki so jih sprejeli pristojni organi. |
|
|
Kakršni koli ukrepi pristojnih organov v zvezi z dejstvi, ki jih obravnava odločba na podlagi odstavka 3 ali 4, so v skladu s temi odločbami. |
Predlog spremembe 111 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 4 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
4b. Predsednik v poročilu iz člena 35(2) navede posamezne odločbe, naslovljene na pristojne organe in finančne institucije v skladu z odstavkoma 3 in 4. |
Predlog spremembe 112 Predlog uredbe Člen 11 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Člen 11a |
|
|
Reševanje nesoglasij med pristojnimi organi na medsektorski ravni |
|
|
Skupni odbor v skladu s postopkom iz člena 11 odpravi nesoglasja, do katerih lahko pride med pristojnimi organi, ki delujejo v skladu s členom 42. |
Predlog spremembe 113 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Organ prispeva k spodbujanju učinkovitega in usklajenega delovanja kolegijev nadzornih organov ter krepitvi skladnosti uporabe zakonodaje Skupnosti v kolegijih. |
1. Organ prispeva k spodbujanju in spremljanju učinkovitega, uspešnega in usklajenega delovanja kolegijev nadzornih organov iz člena 1(2) ter krepitvi skladnosti uporabe prava Unije v kolegijih. Osebju organa je omogočeno sodelovanje v vseh dejavnostih, vključno s pregledi na kraju samem, ki jih skupno izvajata dva ali več pristojnih organov. |
Predlog spremembe 114 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Organ v kolegijih nadzornih organov sodeluje kot opazovalec, kot meni, da je ustrezno. Za namene tega sodelovanja se šteje kot „pristojni organ“ v smislu ustrezne zakonodaje in prejema vse ustrezne informacije, ki jih zahteva, ter jih posreduje vsem članom kolegija. |
2. Organ v kolegijih nadzornih organov sodeluje, kot meni, da je ustrezno. Za ta namen se šteje kot „pristojni organ“ v smislu ustrezne zakonodaje. Organ opravlja vsaj naslednje dejavnosti: |
|
|
(a) zbira in izmenjuje vse ustrezne informacije v okviru rednega poslovanja in v izrednih razmerah, da bi olajšal delo kolegijev nadzornih organov ter vzpostavil in upravljal osrednji sistem, s katerim pristojnim organom, zastopanim v kolegijih nadzornih organov, zagotovi dostop do takih informacij; |
|
|
(b) sproži in usklajuje teste izjemnih situacij na ravni celotne Evropske unije, s katerimi se oceni prilagodljivost finančnih institucij, zlasti tistih iz člena 12 b, na neugodne razmere na trgu, in zagotavlja, da se na nacionalni ravni za take teste uporablja čim bolj usklajena metodologija; |
|
|
(c) načrtuje in vodi nadzorne dejavnosti pri tekočih zadevah in v izrednih razmerah, vključno z ocenjevanjem tveganj, ki so jim ali bi jim lahko bile izpostavljene finančne institucije; ter |
|
|
(d) nadzoruje naloge, ki jih izvajajo pristojni organi. |
Predlog spremembe 115 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 3 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
3a. Organ lahko za uskladitev nadzornega delovanja in najboljših praks, ki so jih sprejeli kolegiji nadzornih organov, izda regulativne in izvedbene standarde, smernice in priporočila, sprejete v skladu s členi 7, 7e in 8. Organi odobrijo pisne predpise za delovanje vsakega kolegija, da bi zagotovili njihovo medsebojno usklajeno delovanje. |
Predlog spremembe 116 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 3 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
3b. Pravno zavezujoča posredniška vloga bi morala organu omogočiti, da rešuje spore med pristojnimi organi v skladu s postopkom iz člena 11. Če v ustreznem kolegiju nadzornih organov ni mogoče doseči soglasja, organ lahko sprejme nadzorne odločitve, ki se uporabijo neposredno za udeležene institucije. |
Predlog spremembe 117 Predlog uredbe Člen 12 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Člen 12a |
|
|
Splošne določbe |
|
|
1. Organ nameni posebno pozornost tveganjem prekinitve finančnih storitev, ki jo (i) povzroči oslabitev celotnega finančnega sistema ali njegovih delov in ki (ii) lahko ima resne negativne posledice za notranji trg in realno gospodarstvo (sistemsko tveganje), ter obravnava ta tveganja. Vse vrste finančnih posrednikov, trgov in infrastrukture so lahko do določene mere sistemsko pomembne. |
|
|
2. Organ v sodelovanju z Evropskim odborom za sistemska tveganja oblikuje skupno zbirko kakovostnih in količinskih kazalnikov (prikaz tveganja), ki bodo služili kot osnova za "nadzorno bonitetno oceno" čezmejnih institucij, opredeljenih v členu 12b. Ta bonitetna ocena se redno pregleduje, da se upoštevajo bistvene spremembe profila tveganja institucije. Nadzorna bonitetna ocena je odločilni element za odločitev o neposrednem nadzoru ali posegu v instituciji v težavah. |
|
|
3. Organ brez poseganja v zakonodajne akte iz člena 1(2) po potrebi predlaga dodatne osnutke regulativnih in izvedbenih standardov ter smernice in priporočila za institucije iz člena 12b. |
|
|
4. Organ opravlja nadzor čezmejnih finančnih institucij, ki bi lahko povzročile sistemsko tveganje iz člena 12b. Organ v teh primerih deluje prek pristojnih organov. |
|
|
5. Organ ustanovi enoto za reševanje, pooblaščeno za izvedbo jasno določenega upravljanja in načina obvladovanja krize od zgodnjih posegov do reševanja in nesolventnosti, ter vodi te postopke. |
|
|
6. Vse finančne institucije iz člena 12b morajo biti vključene v Evropski sklad za stabilnost, kot določa člen 12d. Finančne institucije, ki delujejo v eni državi članici, imajo možnost pridružitve Skladu za stabilnost. Prispevki v Evropski sklad nadomestijo prispevke v nacionalne sklade podobne narave. |
Predlog spremembe 118 Predlog uredbe Člen 12 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Člen 12b |
|
|
Opredelitev sistemskih institucij, ki bi lahko povzročile sistemsko tveganje |
|
|
1. Odbor nadzornikov po posvetovanju z ESRB lahko v skladu s postopkom iz člena 29(1) opredeli čezmejne institucije, ki jih mora zaradi sistemskega tveganja, ki bi ga lahko povzročile, neposredno nadzorovati organ ali jih obravnavati enota za reševanje iz člena 12c. |
|
|
2. Merila za opredelitev teh institucij so skladna z merili, ki so jih oblikovali Odbor za finančno stabilnost, Mednarodni denarni sklad in Banka za mednarodne poravnave. |
Predlog spremembe 119 Predlog uredbe Člen 12 c (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Člen 12c |
|
|
Enota za reševanje |
|
|
1. Enota za reševanje ohranja finančno stabilnost in čim bolj zmanjšuje prenos težav institucij v težavah, opredeljenih v členu 12b, na preostali del sistema in gospodarstvo na splošno. Omejuje stroške za davkoplačevalce ob spoštovanju načela sorazmernosti in hierarhije upnikov ter zagotavlja enako obravnavanje na čezmejni ravni. |
|
|
2. Enota za reševanje je pooblaščena za izpolnjevanje nalog iz odstavka 1, da bi sanirala svoje institucije v težavah ali sprejela odločitev o prenehanju delovanja institucij, nezmožnih za poslovanje. Med drugimi ukrepi lahko zahteva dodaten kapital ali likvidna sredstva, prilagoditev poslovnih dejavnosti, izboljšanje postopkov, imenovanje ali nadomestitev vodstva, priporoči pomoč v jamstvih, posojilih in likvidnosti, celotne ali delne prodaje, spremembo dolga v delniški kapital ali institucijo vključi v začasno javno lastništvo. |
|
|
3. Enota za reševanje vključuje strokovnjake, ki jih imenuje odbor nadzornikov organa in imajo strokovno znanje in izkušnje pri prestrukturiranju, spremembi poslovanja in likvidaciji finančnih institucij. |
Predlog spremembe 120 Predlog uredbe Člen 12 d (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Člen 12 d |
|
|
Evropski sklad za stabilnost |
|
|
1. Evropski sklad za stabilnost za vrednostne papirje in trge (Sklad za stabilnost) se ustanovi, da bi izboljšali internalizacijo stroškov finančnega sistema ter pomagali pri reševanju krize za čezmejne finančne institucije v težavah. Finančne institucije, ki delujejo le v eni državi članici, imajo možnost, da se pridružijo skladu. Sklad za stabilnost sprejme ustrezne ukrepe, da bi preprečili moralno tveganje zaradi razpoložljivosti pomoči. |
|
|
2. Sklad za stabilnost se financira z neposrednimi prispevki vseh finančnih institucij, opredeljenih v členu 12b(1). Ti prispevki so sorazmerni s stopnjo tveganja in deležem, ki ga vsaka od njih prispeva k sistemskemu tveganju, ter spremembami splošnega tveganja v času, kakor so opredeljeni v njihovem prikazu tveganja. Raven zahtevanih prispevkov upošteva širše gospodarske pogoje in potrebo finančnih institucij po ohranitvi kapitala za druge regulativne in poslovne zahteve. |
|
|
3. Sklad za stabilnost upravlja odbor, ki ga imenuje organ za obdobje petih let. Člani odbora se izberejo izmed osebja, ki ga predlagajo nacionalni organi. Sklad za stabilnost oblikuje tudi posvetovalni odbor, ki vključuje predstavnike finančnih institucij brez glasovalne pravice, ki sodelujejo v Skladu za stabilnost. Odbor sklada za stabilnost lahko predlaga, da organ odda upravljanje svoje likvidnosti uglednim institucijam (kot je EIB). Ta sredstva je treba vložiti v varne in likvidne instrumente. |
|
|
4. Če zbrana sredstva, ki so jih prispevale institucije, ne zadostujejo za rešitev krize, sklad za stabilnost lahko poveča svoja sredstva z izdajo dolžniških certifikatov ali drugimi finančnimi sredstvi. |
Predlog spremembe 121 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Organ olajša prenos nalog in odgovornosti med pristojnimi organi z opredelitvijo tistih nalog in odgovornosti, ki jih je mogoče prenesti ali skupno izvajati, ter s spodbujanjem najboljših praks. |
2. Organ spodbuja in olajša prenos nalog in odgovornosti med pristojnimi organi z opredelitvijo tistih nalog in odgovornosti, ki jih je mogoče prenesti ali skupno izvajati, ter s spodbujanjem najboljših praks. |
Predlog spremembe 122 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 2 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
2a. Posledica prenosa odgovornosti je prerazporeditev pristojnosti, določenih v zakonodaji iz člena 1(2). Za postopek, izvrševanje ter upravni in pravosodni pregled prenesenih pristojnosti se uporablja pravo organa, na katerega se prenesejo naloge. |
Predlog spremembe 123 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 3 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
3a. Dvostranski sporazumi o prenosu pooblastil se ne sklepajo v zvezi s tistimi institucijami, ki so opredeljene v členu 12b. |
Predlog spremembe 124 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 3 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
3b. Organ na organe v državah članicah prenese naloge in pristojnosti za nadzorovanje bonitetnega nadzora institucij iz člena 12a. |
Predlog spremembe 125 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 1 – uvodni del | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Organ ima dejavno vlogo pri razvoju skupne evropske kulture na področju nadzora in doslednih nadzornih praks ter zagotavljanju enotnih postopkov in usklajenih pristopov po vsej Skupnosti, zato izvaja vsaj naslednje dejavnosti: |
1. Organ ima dejavno vlogo pri razvoju skupne evropske kulture na področju nadzora in doslednih nadzornih praks ter zagotavljanju enotnih postopkov in usklajenih pristopov po vsej Uniji, zato izvaja vsaj naslednje dejavnosti: |
Predlog spremembe 126 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 1 – točka c | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(c) prispeva k razvoju visoko kakovostnih in enotnih nadzornih standardov, vključno s standardi poročanja; |
(c) prispeva k razvoju visoko kakovostnih in enotnih nadzornih standardov, vključno z globalnimi računovodskimi standardi in standardi poročanja; |
Predlog spremembe 127 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 1 – točka d | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(d) ocenjuje uporabo ustreznih tehničnih standardov, ki jih sprejme Komisija, smernic in priporočil, ki jih izda organ, ter po potrebi predlaga spremembe; |
(d) ocenjuje uporabo ustreznih regulativnih in izvedbenih standardov, ki jih sprejme Komisija, smernic in priporočil, ki jih izda organ, ter po potrebi predlaga spremembe; |
Predlog spremembe 128 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Organ redno opravlja analize medsebojnih strokovnih pregledov nekaterih ali vseh dejavnosti pristojnih organov, da bi se dodatno izboljšala skladnost rezultatov nadzora. V ta namen organ razvija metode za zagotovitev objektivnega ocenjevanja in primerjave med pregledanimi organi. |
1. Organ redno pripravlja in opravlja analize medsebojnih strokovnih pregledov nekaterih ali vseh dejavnosti pristojnih organov, da bi se dodatno izboljšala skladnost rezultatov nadzora. V ta namen organ razvija metode za zagotovitev objektivnega ocenjevanja in primerjave med pregledanimi organi. |
Predlog spremembe 129 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 2 – točka a | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(a) ustreznosti institucionalnih dogovorov, financiranja in strokovnega znanja zaposlenih v pristojnem organu, zlasti ob upoštevanju učinkovite uporabe zakonodaje iz člena 1(2) in zmogljivosti za odzivanje na razvoj na trgu; |
(a) ustreznosti institucionalnih dogovorov, financiranja in strokovnega znanja zaposlenih v pristojnem organu, zlasti ob upoštevanju učinkovite uporabe regulativnih in izvedbenih standardov iz členov 7 in 7e ter zakonodaje iz člena 1(2) in zmogljivosti za odzivanje na razvoj na trgu; |
Predlog spremembe 130 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 2 – točka b | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(b) stopnje približevanja, doseženega pri uporabi prava Skupnosti in nadzorni praksi, vključno s tehničnimi standardi, smernicami in priporočili, sprejetimi na podlagi členov 7 in 8, ter obsega, do katerega nadzorna praksa izpolnjuje cilje iz prava Skupnosti; |
(b) stopnje približevanja, doseženega pri uporabi prava Unije in nadzorni praksi, vključno z regulativnimi in izvedbenimi standardi, smernicami in priporočili, sprejetimi na podlagi členov 7, 7e in 8, ter obsega, do katerega nadzorna praksa izpolnjuje cilje iz prava Unije; |
Predlog spremembe 131 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Organ lahko na podlagi medsebojnega strokovnega pregleda izdaja priporočila za zadevne pristojne organe. |
3. Organ lahko na podlagi medsebojnega strokovnega pregleda sprejme osnutke regulativnih ali izvedbenih standardov v skladu s členi 7 do 7e, v skladu s členom 8 izdaja smernice in priporočila ali sprejme odločbo, naslovljeno na pristojne organe. |
Predlog spremembe 132 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 3 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
3a. Organ zagotovi, da so rezultati medsebojnih strokovnih pregledov in najboljša praksa, ki jo je mogoče opredeliti na podlagi teh pregledov, dostopni javnosti. |
Predlog spremembe 133 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Organ izpolnjuje splošno vlogo usklajevanja pristojnih organov, tudi ko lahko neugodne razmere ogrozijo pravilno delovanje in integriteto finančnih trgov ali stabilnost finančnega sistema v Skupnosti. |
Organ izpolnjuje splošno vlogo usklajevanja pristojnih organov, tudi ko lahko neugodne razmere ogrozijo pravilno delovanje in integriteto finančnih trgov ali stabilnost finančnega sistema v Uniji. |
Predlog spremembe 134 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 2 – uvodni del | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Organ spodbuja usklajene odzive Skupnosti med drugim z: |
Organ spodbuja usklajene in konsolidirane odzive Unije med drugim z: |
Predlog spremembe 135 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 2 – točka 4 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(4a) sprejemanjem vseh ustreznih ukrepov v okviru svojih pooblastil, da se zagotovi usklajevanje pristojnih organov v primeru sprememb, ki bi lahko ogrozile delovanje finančnih trgov; |
Predlog spremembe 136 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 2 – točka 4 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(4b) delovanjem v vlogi osrednje točke za predpisano poročanje institucij, ki delujejo v več kot eni državi članici. |
Predlog spremembe 137 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 2 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Države članice zagotovijo organu vse podatke iz predpisanih poročil, ki so jih prejele od institucij iz točke 4 drugega odstavka. Organ po prejetju teh podatkov da informacije na voljo pristojnim nacionalnim organom. |
Predlog spremembe 138 Predlog uredbe Člen 17 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Organ v okviru svoje pristojnosti spremlja in ocenjuje razvoj na trgu ter po potrebi obvešča Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine, Evropski bančni organ, odbor ESRB ter Evropski parlament, Svet in Komisijo o ustreznih mikrobonitetnih trendih, mogočih tveganjih in ranljivostih. |
1. Organ v okviru svoje pristojnosti spremlja in ocenjuje razvoj na trgu ter po potrebi obvešča Evropski nadzorni organ (zavarovanja in poklicne pokojnine), Evropski nadzorni organ (bančništvo), odbor ESRB ter Evropski parlament, Svet in Komisijo o ustreznih mikrobonitetnih trendih, mogočih tveganjih in ranljivostih. Organ v svoje ocene vključi ekonomsko analizo trgov za finančne institucije ter presojo vpliva morebitnega razvoja na trgu nanje. |
|
Organ v sodelovanju z odborom ESRB zlasti začne in usklajuje ocene na ravni celotne Skupnosti v zvezi s prilagodljivostjo ključnih udeležencev na finančnem trgu na neugoden razvoj na trgu. V ta namen za uporabo v pristojnih organih razvija: |
2. Organ v sodelovanju z odborom ESRB zlasti začne in usklajuje ocene na ravni celotne Unije v zvezi s prilagodljivostjo finančnih institucij na neugoden razvoj na trgu. V ta namen za uporabo v pristojnih organih razvija: |
|
(a) skupno metodologijo za ocenjevanje učinka ekonomskih scenarijev na finančno stanje ključnih udeležencev na finančnem trgu; |
(a) skupno metodologijo za ocenjevanje učinka ekonomskih scenarijev na finančno stanje institucije; |
|
(b) skupne pristope k poročanju o rezultatih teh ocen prilagodljivosti ključnih udeležencev na finančnem trgu. |
(b) skupne pristope k poročanju o rezultatih teh ocen prilagodljivosti finančnih institucij; |
|
|
(ba) skupne metodologije za ocenjevanje vpliva posebnih produktov ali postopkov razširjanja produktov na finančno stanje institucije ter deponente, vlagatelje in obveščanje potrošnikov; |
Predlog spremembe 139 Predlog uredbe Člen 17 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Organ zagotavlja ustrezno obravnavo medsektorskega razvoja, tveganj in ranljivosti s tesnim sodelovanjem z Evropskim organom za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Evropskim bančnim organom. |
3. Organ zagotavlja ustrezno obravnavo medsektorskega razvoja, tveganj in ranljivosti s tesnim sodelovanjem z Evropskim nadzornim organom (zavarovanja in poklicne pokojnine), Evropskim nadzornim organom (bančništvo) ter prek skupnega odbora. |
Predlog spremembe 140 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Organ lahko brez poseganja v pristojnosti institucij Skupnosti razvija stike z nadzornimi organi iz tretjih držav. Sprejema lahko upravne dogovore z mednarodnimi organizacijami in upravami tretjih držav. |
Brez poseganja v pristojnosti institucij Unije in pristojnih organov organ zastopa Unijo na vseh mednarodnih forumih v zvezi z regulacijo in nadzorom nad institucijami, za katere velja zakonodaja iz člena 1(2). |
Predlog spremembe 141 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Organ razvija stike z nadzornimi organi iz tretjih držav. Sprejema lahko upravne dogovore z mednarodnimi organizacijami in upravami tretjih držav. Taka ureditev državam članicam in pristojnim organom ne preprečuje sklepanja dvostranskih in večstranskih dogovorov s tretjimi državami. |
Predlog spremembe 142 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Organ pomaga pri pripravi odločb o enakovrednosti v zvezi z nadzornimi ureditvami v tretjih državah v skladu z zakonodajo iz člena 1(2). |
Organ pomaga pri pripravi odločb o enakovrednosti v zvezi z nadzornimi ureditvami v tretjih državah v skladu z zakonodajo iz člena 1(2). Komisija v skladu s členi 7a do 7d sprejme regulativne standarde za oceno enakovrednosti iz tega člena. |
Predlog spremembe 143 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 2 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Predsednik organa v poročilu iz člena 35(2) navede upravne dogovore in ustrezne odločitve, o katerih se dogovori z mednarodnimi organizacijami ali upravami v tretjih državah. |
Predlog spremembe 144 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. V zvezi z ocenjevanjem varnega in skrbnega poslovanja pri združitvah in pridobitvah, ki spada na področje uporabe Direktive 2007/44/ES, lahko organ na lastno pobudo ali na zahtevo katerih koli pristojnih organov izda in objavi mnenje o oceni varnega in skrbnega poslovanja, ki jo opravi kateri koli organ države članice. Uporablja se člen 20. |
2. V zvezi z ocenjevanjem varnega in skrbnega poslovanja pri združitvah in pridobitvah, ki spada na področje uporabe Direktive 2007/44/ES, lahko organ na lastno pobudo ali na zahtevo katerih koli pristojnih organov spremlja ocenjevanje in zagotavlja usmerjanje z namenom poenostavitve in zagotavljanja enakih konkurenčnih pogojev za vse ter izda in objavi mnenje o oceni varnega in skrbnega poslovanja, ki jo opravi kateri koli organ države članice. Uporablja se člen 20. |
Predlog spremembe 145 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 2 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
2a. Organ lahko na podlagi skupnih smernic spremeni nadzorni postopek iz Direktive 2007/44/ES. Po prejetju uradnega obvestila se organ uskladi z ustreznimi nacionalnimi organi. |
Predlog spremembe 146 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 1 – pododstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Organ lahko zahteva tudi, da se mu informacije zagotavljajo v rednih časovnih presledkih. |
Organ lahko zahteva tudi, da se mu informacije zagotavljajo v rednih časovnih presledkih. Za te zahteve se uporabljajo skupne oblike poročanja, ki se po potrebi izpolnijo na združeni ravni. |
Predlog spremembe 147 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 1 – pododstavek 2 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Če pristojni organi niso obvezani zbirati zahtevanih informacij, lahko organ spremeni regulativne ali izvedbene standarde, ki se nanašajo na zahteve glede poročanja. |
Predlog spremembe 148 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 1 – pododstavek 2 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Organ lahko na zahtevo pristojnega organa države članice zagotovi vse informacije, ki jih pristojni organ potrebuje za opravljanje svojih nalog, kadar ima ta pristojni organ na voljo ustrezno ureditev glede zaupnosti. |
Predlog spremembe 149 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 1 – pododstavek 2 c (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Da se prepreči podvajanje obveznosti poročanja, organ najprej upošteva obstoječe statistične podatke, ki sta jih pripravila, razširila in razvila Evropski statistični sistem in Evropski sistem centralnih bank. |
Predlog spremembe 150 Predlog uredbe Člen 21 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Evropski organ za vrednostne papirje in trge sodeluje z odborom ESRB. |
1. Organ tesno in redno sodeluje z odborom ESRB. |
Predlog spremembe 151 Predlog uredbe Člen 21 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Organ tesno sodeluje z odborom ESRB. Odboru ESRB zagotavlja redne in posodobljene informacije, potrebne za izpolnjevanje njegovih nalog. Kakršni koli podatki, potrebni za izpolnjevanje nalog, ki niso v povzeti ali zbirni obliki, se na obrazloženo zahtevo takoj predložijo odboru ESRB, kot je določeno v členu [15] Uredbe (ES) št. …/…[ESRB]. |
2. Organ odboru ESRB zagotavlja redne in posodobljene informacije, potrebne za izpolnjevanje njegovih nalog. Kakršni koli podatki, potrebni za izpolnjevanje nalog, ki niso v povzeti ali zbirni obliki, se na obrazloženo zahtevo takoj predložijo odboru ESRB, kot je določeno v členu [15] Uredbe (EU) št. …/2010 [ESRB]. Organ razvije ustrezen protokol za razkritje zaupnih informacij v zvezi s posameznimi finančnimi institucijami. |
Predlog spremembe 152 Predlog uredbe Člen 21 – odstavek 6 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
6. Organ pri opravljanju svojih nalog, določenih v tej uredbi, čim bolj upošteva opozorila in priporočila odbora ESRB. |
6. Organ pri opravljanju svojih nalog, določenih v tej uredbi, upošteva opozorila in priporočila ESRB. |
Predlog spremembe 153 Predlog uredbe Člen 22 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Za posvetovanje z zainteresiranimi stranmi na področjih, pomembnih za naloge organa, se ustanovi interesna skupina za vrednostne papirje in trge. |
1. Da bi omogočili lažje posvetovanje z zainteresiranimi stranmi na področjih, pomembnih za naloge organa, se ustanovi interesna skupina (interesna skupina) za vrednostne papirje in trge. Posvetovanje z interesno skupino poteka o vseh ustreznih odločitvah in ukrepih organa. Če je treba ukrepe nujno sprejeti in posvetovanje postane onemogočeno, se o tem čim prej obvesti interesno skupino. |
|
|
Interesna skupina se sestane vsaj štirikrat na leto. |
Predlog spremembe 154 Predlog uredbe Člen 22 – odstavek 2 – pododstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Interesna skupina za vrednostne papirje in trge je sestavljena iz 30 članov, ki sorazmerno zastopajo udeležence na finančnem trgu v Skupnosti, njihovo osebje ter potrošnike, vlagatelje in uporabnike finančnih storitev. |
2. Interesna skupina za vrednostne papirje in trge je sestavljena iz 30 članov, ki sorazmerno zastopajo udeležence na finančnem trgu v Uniji, njihovo osebje ter potrošnike, vlagatelje in uporabnike finančnih storitev. Vsaj pet članov je neodvisnih vrhunskih akademikov. Članov, ki zastopajo udeležence na trgu, ne sme biti več kot deset. |
Predlog spremembe 155 Predlog uredbe Člen 22 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Člane interesne skupine za vrednostne papirje in trge na podlagi predlogov ustreznih zainteresiranih strani imenuje odbor nadzornikov organa. |
3. Člane interesne skupine na podlagi predlogov ustreznih zainteresiranih strani imenuje odbor nadzornikov organa. |
|
Odbor nadzornikov pri odločanju čim bolj zagotavlja ustrezno geografsko uravnoteženost in zastopanost zainteresiranih strani iz celotne Skupnosti. |
Odbor nadzornikov pri odločanju zagotavlja, da vsi člani, ki ne zastopajo poklicnih udeležencev na trgu ali njihovih zaposlenih, razkrijejo vsako morebitno navzkrižje interesov. |
|
Organ zagotavlja ustrezno administrativno podporo za interesno skupino za vrednostne papirje in trge. |
|
Predlog spremembe 156 Predlog uredbe Člen 22 – odstavek 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4. Člani interesne skupine za vrednostne papirje in trge so imenovani za obdobje dveh let in pol, po katerem se organizira nov izbirni postopek. |
4. Organ zagotovi vse potrebne informacije in ustrezno administrativno podporo za interesno skupino. Za člane interesne skupine, ki zastopajo neprofitne organizacije, se določi ustrezno nadomestilo. Skupina lahko ustanovi delovne skupine za tehnična vprašanja, v katere se lahko imenujejo tudi dodatni strokovnjaki, s čimer bi zagotovili potrebno tehnično strokovno znanje. |
|
Člani so lahko imenovani za dva zaporedna mandata. |
Člani interesne skupine so imenovani za obdobje petih let, po katerem se organizira nov izbirni postopek. |
Predlog spremembe 157 Predlog uredbe Člen 22 – odstavek 5 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
5. Interesna skupina za vrednostne papirje in trge lahko izdaja mnenja in nasvete za organ o kakršnem koli vprašanju v zvezi z nalogami organa, določenimi v členih 7 in 8. |
5. Interesna skupina izdaja mnenja in nasvete za organ o kakršnem koli vprašanju v zvezi z nalogami organa, tudi v zvezi z doseganjem skupnih stališč z evropskim nadzornim organom (bančništvo) in evropskim nadzornim organom (zavarovanja in poklicne pokojnine), kot določa člen 42, s posebnim poudarkom na nalogah v členih 7 do 7e, 8, 10, 14, 15 in 17. Interesna skupina lahko vpliva na dnevni red sestankov organa. Pri tem lahko s prispevki sodelujejo vsi predstavniki skupin. Končno odločitev o predlaganih točkah dnevnega reda sprejme interesna skupina, pri čemer ima vsaka njena podskupina pravico, da so točke, ki jih predlaga, na dnevnem redu. Posamezne podskupine zainteresiranih strani lahko predložijo organu mnenja in nasvete. Takšna mnenja in nasveti ne bodo nujno odražala mnenj večine v interesni skupini. |
Predlog spremembe 158 Predlog uredbe Člen 22 – odstavek 6 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
6. Interesna skupina za vrednostne papirje in trge sprejme svoj poslovnik. |
6. Interesna skupina sprejme svoj poslovnik z dvotretjinsko večino svojih članov. |
Predlog spremembe 159 Predlog uredbe Člen 23 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Organ zagotavlja, da nobena od odločb, sprejetih na podlagi člena 10 ali 11, v ničemer ne posega v fiskalne pristojnosti držav članic. |
črtano |
Predlog spremembe 160 Predlog uredbe Člen 23 – odstavek 2 – pododstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Kadar država članica meni, da odločba, sprejeta na podlagi člena 11, posega v njene fiskalne pristojnosti, lahko v enem mesecu po tem, ko je bil pristojni organ uradno obveščen o odločbi organa, obvesti organ in Komisijo, da pristojni organ odločbe ne bo izvajal. |
2. Kadar država članica meni, da odločba, sprejeta na podlagi člena 10(2) ali člena 11, posega neposredno in bistveno v njene fiskalne pristojnosti, v desetih delovnih dneh po tem, ko je bil pristojni organ uradno obveščen o odločbi organa, obvesti organ, Komisijo in Evropski parlament, če bo ali ne bo izpolnila te določbe. |
Predlog spremembe 161 Predlog uredbe Člen 23 – odstavek 2 – pododstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Država članica v uradnem obvestilu utemelji, zakaj ta odločba posega v njene fiskalne pristojnosti, in jasno navede, na kakšen način. |
Država članica v uradnem obvestilu utemelji, zakaj ta odločba posega v njene fiskalne pristojnosti, in zagotovi oceno učinka, iz katere je razvidno, v kolikšni meri. |
Predlog spremembe 162 Predlog uredbe Člen 23 – odstavek 2 – pododstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
V tem primeru se odločba organa začasno prekliče. |
črtano |
Predlog spremembe 163 Predlog uredbe Člen 23 – odstavek 2 – pododstavek 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Organ v enem mesecu po prejemu uradnega obvestila države članice to državo članico obvesti, ali bo svojo odločbo ohranil, jo spremenil ali razveljavil. |
2a. Organ v enem mesecu po prejemu uradnega obvestila države članice to državo članico obvesti, ali bo svojo odločbo ohranil, jo spremenil ali razveljavil. |
Predlog spremembe 164 Predlog uredbe Člen 23 – odstavek 2 – pododstavek 5 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Če organ ohrani svojo odločbo, Svet na podlagi kvalificirane večine, kot je določeno v členu 205 Pogodbe, v dveh mesecih odloči, ali se odločba organa ohrani ali razveljavi. |
2b. Če organ ohrani ali spremeni svojo odločbo, Svet sprejme sklep, ali se odločba organa ohrani ali razveljavi. |
|
|
Sklep o ohranitvi odločbe organa se sprejme z navadno večino članov. Sklep o preklicu odločbe organa se sprejme s kvalificirano večino njegovih članov. V nobenem od teh primerov se ne upošteva glas zadevnih članov. Kvalificirana večina je večina najmanj 55 % članov Sveta, ki predstavlja vsaj 65 % prebivalstva Unije, pri čemer je izključena ustrezna država članica in prebivalstvo države članice. |
Predlog spremembe 165 Predlog uredbe Člen 23 – odstavek 2 – pododstavek 6 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Če se Svet odloči, da ohrani odločbo organa, ali odločitve ne sprejme v dveh mesecih, se začasni preklic te odločbe takoj odpravi. |
črtano |
Predlog spremembe 166 Predlog uredbe Člen 23 – odstavek 3 – pododstavek 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Kadar Svet v desetih delovnih dneh ne sprejme odločitve, se šteje, da se odločba organa ohrani. |
Kadar Svet v desetih delovnih dneh v primeru člena 10 in v enem mesecu v primeru člena 11 ne sprejme odločitve, se šteje, da se odločba organa ohrani. |
Predlog spremembe 167 Predlog uredbe Člen 23 – odstavek 3 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
3a. Če se na podlagi odločbe iz člena 10 uporabijo sredstva iz skladov, ustanovljenih v skladu s členoma 12 d ali 12 e, države članice ne pozovejo Sveta, da ohrani ali prekliče odločbo, ki jo je sprejel organ. |
Predlog spremembe 168 Predlog uredbe Člen 24 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Organ pred sprejetjem odločb iz člena 9(6), člena 10(2) in (3) ter člena 11(3) in (4) obvesti naslovnika o nameravanem sprejetju odločb in določi rok, do katerega lahko naslovnik predloži svoje mnenje o zadevi, pri čemer se v celoti upošteva nujnost zadeve. |
1. Organ pred sprejetjem odločb iz te uredbe obvesti naslovnika o nameravanem sprejetju odločb in določi rok, do katerega lahko naslovnik predloži svoje mnenje o zadevi, pri čemer se v celoti upoštevajo nujnost, zapletenost in možne posledice zadeve. |
Predlog spremembe 169 Predlog uredbe Člen 24 – odstavek 5 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
5. Odločbe, ki jih organ sprejme na podlagi členov 9, 10 in 11, so javno objavljene, pri čemer sta navedeni identiteta zadevnega pristojnega organa ali udeleženca na finančnem trgu in glavna vsebina odločbe, pri čemer se upošteva upravičen interes udeležencev na finančnem trgu glede varovanja poslovnih skrivnosti. |
5. Odločbe, ki jih organ sprejme na podlagi členov 9, 10 in 11, so javno objavljene, pri čemer sta navedeni identiteta zadevnega pristojnega organa ali finančne institucije in glavna vsebina odločbe, razen če je taka objava v navzkrižju z upravičenim interesom finančnih institucij glede varovanja poslovnih skrivnosti ali če bi lahko resno ogrozila pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega finančnega sistema Evropske unije ali dela tega sistema. |
Predlog spremembe 170 Predlog uredbe Člen 25 – odstavek 1 – točka b | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(b) vodja pristojnega organa v vsaki državi članici. Če je pristojnih organov v državi članici več, se organi dogovorijo, kateri od vodij bo njihov predstavnik v odboru nadzornikov; |
(b) vodja pristojnega organa v vsaki državi članici. Če je več kot en pristojen organ v državi članici odgovoren za izvajanje prava Unije, se med seboj odločijo, kako bodo izvajali to predstavništvo, vključno z vsemi glasovanji na podlagi člena 29, ki bodo skupna; |
Predlog spremembe 171 Predlog uredbe Člen 25 – odstavek 1 – točka f a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(fa) dva predstavnika interesne skupine brez glasovalne pravice, od katerih eden zastopa neprofitne organizacije. |
Predlog spremembe 172 Predlog uredbe Člen 25 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Vsak pristojni organ in, če je pristojnih organov več, ti organi skupaj, so odgovorni za imenovanje namestnika na visoki ravni, ki ga izberejo znotraj organa ali med organi in ki lahko nadomesti člana odbora nadzornikov iz odstavka 1(b), če se ta oseba seje ne more udeležiti. |
2. Vsak pristojni organ je odgovoren za imenovanje namestnika na visoki ravni, ki ga izbere med svojim osebjem in ki lahko nadomesti člana odbora nadzornikov iz odstavka 1(b), če se ta oseba seje ne more udeležiti. |
Predlog spremembe 173 Predlog uredbe Člen 25 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Člana odbora nadzornikov iz odstavka 1(b) za namene ravnanja v skladu s področjem uporabe Direktive 97/9/ES lahko po potrebi spremlja predstavnik ustreznih organov, ki v posamezni državi članici upravljajo odškodninske sheme za vlagatelje, pri čemer ta predstavnik nima glasovalne pravice. |
črtano |
Predlog spremembe 174 Predlog uredbe Člen 26 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Za namene člena 11 odbor nadzornikov skliče skupino za lažje reševanje sporov, ki jo sestavljajo predsednik in dva člana, ki nista predstavnika pristojnih organov, vpletenih v spor. |
2. Za namene člena 11 odbor nadzornikov skliče neodvisno skupino za lažje nepristransko reševanje sporov, ki jo sestavljajo predsednik in dva člana, ki nista predstavnika pristojnih organov, vpletenih v spor, in v sporu nimata nikakršnega interesa. |
Predlog spremembe 175 Predlog uredbe Člen 26 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Odbor nadzornikov na predlog te skupine sprejme odločbo na podlagi člena 11. |
črtano |
Predlog spremembe 176 Predlog uredbe Člen 27 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Predsednik odbora nadzornikov in njegovi člani z glasovalno pravico pri opravljanju nalog, ki so jim dodeljene s to uredbo, delujejo neodvisno in objektivno v interesu Skupnosti ter niti ne zahtevajo niti ne sprejemajo navodil institucij ali organov Skupnosti, vlade države članice ali katerih koli drugih javnih ali zasebnih organov. |
1. Predsednik odbora nadzornikov in njegovi člani z glasovalno pravico pri opravljanju nalog, ki so jim dodeljene s to uredbo, delujejo neodvisno in objektivno v izključnem interesu Unije kot celote ter niti ne zahtevajo niti ne sprejemajo navodil institucij ali organov Unije, vlade države članice ali katerih koli drugih javnih ali zasebnih organov. |
Predlog spremembe 177 Predlog uredbe Člen 27 – odstavek 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
1a. Države članice, institucije Unije in vsi drugi javni ali zasebni organi ne poskušajo vplivati na člane odbora nadzornikov pri opravljanju njihovih nalog, povezanih z organom. |
Predlog spremembe 178 Predlog uredbe Člen 28 – odstavek 4 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
4a. Odbor nadzornikov na predlog upravnega odbora sprejme letno poročilo o dejavnostih organa na podlagi osnutka poročila iz člena 38(7) ter to poročilo do 15. junija posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču ter Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru. Poročilo se objavi. |
Predlog spremembe 179 Predlog uredbe Člen 29 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Odbor nadzornikov odloča na podlagi kvalificirane večine svojih članov, kot je opredeljeno v členu 205 Pogodbe, v zvezi z dokumenti iz členov 7 in 8 ter vsemi ukrepi in odločbami, sprejetimi na podlagi poglavja VI. |
1. Odbor nadzornikov odloča na podlagi navadne večine svojih članov. |
|
Vse druge odločitve odbora nadzornikov se sprejmejo z navadno večino članov. |
|
Predlog spremembe 180 Predlog uredbe Člen 29 – odstavek 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
1a. Odbor nadzornikov odločitve sprejema z navadno večino svojih članov po načelu, da ima vsak član en glas. Odbor nadzornikov odloča na podlagi kvalificirane večine svojih članov, kot je opredeljeno v členu 16 Pogodbe o Evropski uniji, v zvezi z dokumenti iz členov 7 in 8 ter vsemi ukrepi in odločbami, sprejetimi na podlagi poglavja VI. |
Predlog spremembe 181 Predlog uredbe Člen 29 – odstavek 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4. V poslovniku je natančno določena ureditev glasovanja, vključno s pravili glede sklepčnosti, če je to ustrezno. Člani brez glasovalne pravice in opazovalci, razen predsednika in izvršnega direktorja, se ne udeležujejo razprav v odboru nadzornikov, ki zadevajo posamezne udeležence na finančnem trgu, razen če je v členu 61 ali zakonodaji iz člena 1(2) določeno drugače. |
4. V poslovniku je natančno določena ureditev glasovanja, vključno s pravili glede sklepčnosti, če je to ustrezno. Člani brez glasovalne pravice in opazovalci, razen predsednika in izvršnega direktorja, se ne udeležujejo razprav v odboru nadzornikov, ki zadevajo posamezne finančne institucije, razen če je v členu 61 ali zakonodaji iz člena 1(2) določeno drugače. |
Predlog spremembe 182 Predlog uredbe Člen 30 – odstavek 1 – pododstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Upravni odbor sestavljajo predsednik, predstavnik Komisije in štirje člani, ki jih med svojimi člani izbere odbor nadzornikov. |
1. Upravni odbor sestavlja pet članov: predsednik in štirje člani, ki jih med svojimi člani z glasovalno pravico izbere odbor nadzornikov. |
Predlog spremembe 183 Predlog uredbe Člen 30 – odstavek 1 – pododstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Vsak član razen predsednika ima namestnika, ki lahko zamenja člana upravnega odbora, če se ta oseba seje ne more udeležiti. |
črtano |
Predlog spremembe 184 Predlog uredbe Člen 30 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Sklepi upravnega odbora se sprejemajo na podlagi večine prisotnih članov. Vsak član ima en glas. |
|
|
Izvršni direktor lahko sodeluje na sejah upravnega odbora, vendar nima glasovalne pravice. |
2. Izvršni direktor in predstavnik Komisije sodelujeta na sejah upravnega odbora, vendar nimata glasovalne pravice. Upravni odbor sprejme in objavi svoj poslovnik. |
|
Upravni odbor sprejme in objavi svoj poslovnik. |
|
Predlog spremembe 185 Predlog uredbe Člen 30 – odstavek 3 – pododstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Seje upravnega odbora skliče predsednik na lastno pobudo ali zahtevo vsaj ene tretjine članov ter jih tudi vodi. |
3. Seje upravnega odbora skliče predsednik na lastno pobudo ali zahtevo vsaj ene tretjine članov ter jih tudi vodi. Upravni odbor se srečuje vsaj pred vsako sejo odbora nadzornikov in tako pogosto, kot se mu zdi potrebno. |
Predlog spremembe 186 Predlog uredbe Člen 31 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Člani upravnega odbora delujejo neodvisno in objektivno v interesu Skupnosti, pri čemer niti ne zahtevajo niti ne sprejemajo navodil institucij ali organov Skupnosti, katere koli vlade države članice ali katerega koli drugega javnega ali zasebnega organa. |
Člani upravnega odbora delujejo neodvisno in objektivno v izključnem interesu Unije kot celote, pri čemer niti ne zahtevajo niti ne sprejemajo navodil institucij ali organov Unije, katere koli vlade države članice ali katerega koli drugega javnega ali zasebnega organa. |
Predlog spremembe 187 Predlog uredbe Člen 32 – odstavek 6 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
6. Upravni odbor po posvetovanju z odborom nadzornikov na podlagi osnutka poročila iz člena 38(7) sprejme letno poročilo o dejavnostih organa ter to poročilo do 15. junija posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču ter Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru. Poročilo se objavi. |
6. Upravni odbor po posvetovanju z odborom nadzornikov sprejme četrtletna poročila, ki jih predsednik organa predloži Evropskemu parlamentu v skladu s členom 35(2). |
Predlog spremembe 188 Predlog uredbe Člen 32 – odstavek 6 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
6. Upravni odbor sprejme tudi letno poročilo, ki ga predsednik organa predloži Evropskemu parlamentu. |
Predlog spremembe 189 Predlog uredbe Člen 33 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Predsednika z odprtim izbirnim postopkom imenuje odbor nadzornikov na podlagi dosežkov, znanja in spretnosti, poznavanja udeležencev na finančnem trgu in trgov ter izkušenj, pomembnih za finančni nadzor in regulacijo. |
2. Predsednika z odprtim izbirnim postopkom, ki ga organizira in vodi Komisija, imenuje Evropski parlament na podlagi dosežkov, znanja in spretnosti, poznavanja finančnih institucij in trgov ter izkušenj, pomembnih za finančni nadzor in regulacijo. |
|
Kandidata, ki ga izbere odbor nadzornikov, mora pred imenovanjem potrditi Evropski parlament. |
Komisija Evropskemu parlamentu predloži ožji seznam treh kandidatov. Evropski parlament po opravljenem zaslišanju teh kandidatov izbere enega od njih. Tako izbranega kandidata imenuje odbor nadzornikov. Odbor nadzornikov med svojimi člani izbere tudi namestnika, ki bo v odsotnosti predsednika opravljal njegove funkcije. Namestnik ni član upravnega odbora. |
|
Odbor nadzornikov med svojimi člani izbere tudi namestnika, ki bo v odsotnosti predsednika opravljal njegove funkcije. |
|
Predlog spremembe 190 Predlog uredbe Člen 33 – odstavek 4 – pododstavek 1 – uvodni del | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4. V devetih mesecih pred koncem petletnega mandata predsednika odbor nadzornikov ovrednoti: |
4. V devetih mesecih pred koncem petletnega mandata predsednika Evropski parlament ovrednoti: |
Predlog spremembe 191 Predlog uredbe Člen 33 – odstavek 5 – pododstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
5. Predsednika se lahko s položaja odstavi le na podlagi sklepa odbora nadzornikov, ki ga mora potrditi Evropski parlament. |
5. Predsednika lahko s položaja odstavi le Evropski parlament v skladu s sklepom odbora nadzornikov. |
Predlog spremembe 192 Predlog uredbe Člen 34 – odstavek 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Države članice, institucije Unije in vsi drugi javni ali zasebni organi ne poskušajo vplivati na izvršnega direktorja pri opravljanju njegovih nalog. |
Predlog spremembe 193 Predlog uredbe Člen 35 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Evropski parlament lahko predsednika ali njegovega namestnika ob popolnem spoštovanju njegove neodvisnosti pozove, naj redno podaja izjave pred pristojnim odborom in odgovarja na vprašanja članov tega odbora. |
1. Predsednik vsaj vsako četrtletje poda izjavo pred Evropskim parlamentom in odgovori na vsa vprašanja njegovih poslancev. |
Predlog spremembe 194 Predlog uredbe Člen 35 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Evropski parlament lahko predsednika pozove tudi, naj predloži poročilo o opravljanju svojih dolžnosti. |
2. Predsednik Evropskemu parlamentu na zahtevo in vsaj 15 dni, preden poda izjavo iz odstavka 1, predloži poročilo o dejavnostih organa. Poročilo vsebuje odgovore, podane na mnenje, ki ga je izdala interesna skupina. Vsebuje tudi vse ustrezne informacije, ki jih ad hoc zahteva Evropski parlament. |
Predlog spremembe 195 Predlog uredbe Člen 35 – odstavek 2 (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
2a. Predsednik tudi predloži letno poročilo o izvajanju svojih nalog Evropskemu parlamentu. |
Predlog spremembe 196 Predlog uredbe Člen 36 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Izvršnega direktorja z odprtim izbirnim postopkom imenuje odbor nadzornikov na podlagi dosežkov, znanja in spretnosti, poznavanja udeležencev na finančnem trgu in trgov ter izkušenj, pomembnih za finančni nadzor in regulacijo, in izkušenj s področja vodenja. |
2. Izvršnega direktorja z odprtim izbirnim postopkom, ki ga organizira in vodi Komisija, in po potrditvi Evropskega parlamenta imenuje odbor nadzornikov na podlagi dosežkov, znanja in spretnosti, poznavanja finančnih institucij in trgov ter izkušenj, pomembnih za finančni nadzor in regulacijo, in izkušenj s področja vodenja. |
Predlog spremembe 197 Predlog uredbe Člen 37 – odstavek 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
V skladu s kadrovskimi predpisi iz člena 54 izvršnega direktorja po prenehanju mandata še vedno zavezuje dolžnost, da ravna pošteno in diskretno glede sprejemanja nekaterih imenovanj ali ugodnosti. |
Predlog spremembe 198 Predlog uredbe Člen 37 – odstavek 1 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Države članice, institucije Unije in vsi drugi javni ali zasebni organi ne poskušajo vplivati na izvršnega direktorja pri opravljanju njegovih nalog. |
Predlog spremembe 199 Predlog uredbe Člen 39 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Organ je del evropskega sistema finančnih nadzornih organov (ESFS), ki deluje kot mreža nadzornih organov. |
črtano |
|
2. Sistem ESFS sestavljajo: |
|
|
(a) organi iz držav članic, kot je opredeljeno v členu 1(2) te uredbe, členu 1(2) Uredbe (ES) št. .../2009 [EIOPA] in členu 1(2) Uredbe (ES) št. …/… [EBA]; |
|
|
(b) Evropski bančni organ; |
|
|
(c) Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine, ustanovljen na podlagi člena 1 Uredbe (ES) št. .../... [EIOPA]; |
|
|
(d) Evropski bančni organ, ustanovljen na podlagi člena 1 Uredbe (ES) št. .../... [EBA]; |
|
|
(e) skupni odbor evropskih nadzornih organov iz člena 40; |
|
|
(f) Komisija za namene izvajanja nalog iz členov 7, 9, in 10. |
|
|
3. Organ prek skupnega odbora evropskih nadzornih organov, ustanovljenega s členom 40, redno in tesno sodeluje z Evropskim organom za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Evropskim bančnim organom, zagotavlja medsektorsko usklajenost njihovih prizadevanj ter oblikuje skupna stališča na področju nadzora nad finančnimi konglomerati in drugih medsektorskih vprašanj. |
|
Predlog spremembe 200 Predlog uredbe Poglavje IV – oddelek 2 – naslov | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
SKUPNI ODBOR EVROPSKIH NADZORNIH ORGANOV |
EVROPSKI NADZORNI ORGAN (SKUPNI ODBOR) |
Predlog spremembe 201 Predlog uredbe Člen 40 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Ustanovi se skupni odbor evropskih nadzornih organov. |
1. Ustanovi se Evropski nadzorni organ (skupni odbor), ki ima svoj sedež v Frankfurtu. |
Predlog spremembe 202 Predlog uredbe Člen 40 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Skupni odbor deluje kot forum, v katerem organ redno in tesno sodeluje ter zagotavlja medsektorsko usklajenost z Evropskim organom za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Evropskim bančnim organom. |
2. Skupni odbor deluje kot forum, v katerem organ redno in tesno sodeluje ter zagotavlja medsektorsko usklajenost z drugimi evropskimi nadzornimi organi, zlasti pri: |
|
|
– finančnih konglomeratih, |
|
|
– računovodstvu in revizijah, |
|
|
– mikrobonitetnih analizah medsektorskega razvoja, tveganj in občutljivih točk za finančno stabilnost, |
|
|
– naložbenih produktih za male vlagatelje, |
|
|
– ukrepih proti pranju denarja, |
|
|
– izmenjavi informacij z Evropskim odborom za sistemska tveganja ter razvijanju odnosa med tem odborom in evropskimi nadzornimi organi. |
Predlog spremembe 203 Predlog uredbe Člen 40 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Organ prispeva ustrezna sredstva za upravno pomoč skupnemu odboru evropskih nadzornih organov. To vključuje kadrovske, upravne, infrastrukturne in operativne stroške. |
3. Skupni odbor ima stalen sekretariat, ki ga sestavljajo uslužbenci, začasno napoteni iz treh evropskih nadzornih organov. Organ prispeva ustrezna sredstva za upravne, infrastrukturne in operativne izdatke. |
Predlog spremembe 204 Predlog uredbe Člen 40 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Če institucija, opredeljena v členu 12b(1), deluje v različnih sektorjih, skupni odbor odloči, kateri evropski nadzorni organ bo deloval kot vodilni pristojni organ, in/ali sprejme zavezujoče odločbe za reševanje težav med evropskimi nadzornimi organi. |
Predlog spremembe 205 Predlog uredbe Člen 41 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Skupni odbor sestavljajo predsednik organa in predsednika Evropskega odbora za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Evropskega bančnega odbora, po potrebi pa tudi predsednik pododbora, ustanovljenega na podlagi člena 43. |
1. Skupni odbor ima odbor, ki ga sestavljajo predsedniki evropskih nadzornih organov, po potrebi pa tudi predsednik pododbora, ustanovljenega na podlagi člena 43. |
Predlog spremembe 206 Predlog uredbe Člen 41 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Izvršni direktor, Komisija in odbor ESRB so kot opazovalci povabljeni na seje skupnega odbora evropskih nadzornih organov in pododborov iz člena 43. |
2. Izvršni direktor, predstavnik Komisije in odbor ESRB so kot opazovalci povabljeni na seje upravnega odbora skupnega odbora in pododborov iz člena 43. |
Predlog spremembe 207 Predlog uredbe Člen 41 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Predsednik skupnega odbora evropskih nadzornih organov je po načelu letne rotacije imenovan med predsedniki Evropskega bančnega organa, Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Evropskega organa za vrednostne papirje in trge. |
3. Predsednik skupnega odbora je po načelu letne rotacije imenovan med predsedniki Evropskega nadzornega organa (bančništvo), Evropskega nadzornega organa (zavarovanja in poklicne pokojnine) ter organa. Predsednik skupnega odbora je podpredsednik Evropskega odbora za sistemska tveganja. |
Predlog spremembe 208 Predlog uredbe Člen 41 – odstavek 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4. Skupni odbor evropskih nadzornih organov sprejme in objavi svoj poslovnik. V pravilih se lahko določijo dodatni udeleženci sej skupnega odbora. |
4. Skupni odbor sprejme in objavi svoj poslovnik. V pravilih se lahko določijo dodatni udeleženci sej skupnega odbora. |
|
Skupni odbor evropskih nadzornih organov se sestaja vsaj enkrat na dva meseca. |
Odbor skupnega odbora se sestaja vsaj enkrat na dva meseca. |
Predlog spremembe 209 Predlog uredbe Člen 42 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Organ v okviru svojih nalog iz poglavja II in zlasti ob upoštevanju izvajanja Direktive 2002/87/ES po potrebi sprejema skupna stališča z Evropskim organom za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Evropskim bančnim organom, kot je to ustrezno. |
Organ v okviru svojih nalog iz poglavja II in zlasti ob upoštevanju izvajanja Direktive 2002/87/ES po potrebi sprejema skupna stališča z Evropskim nadzornim organom (zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskim nadzornim organom (bančništvo), kot je to ustrezno. |
|
Organ vzporedno z Evropskim organom za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Evropskim bančnim organom po potrebi sprejema dokumente iz člena 7, 9, 10 ali 11 te uredbe v zvezi z izvajanjem Direktive 2002/87/ES in katere koli druge zakonodaje iz člena 1(2), ki tudi spada na področje pristojnosti Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine ali Evropskega bančnega organa. |
|
Predlog spremembe 210 Predlog uredbe Člen 44 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Sestava |
Odbor za pritožbe |
|
1. Odbor za pritožbe je skupno telo Evropskega bančnega organa, Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Evropskega organa za vrednostne papirje in trge. |
1. Odbor za pritožbe je skupno telo treh evropskih nadzornih organov. |
|
2. Odbor za pritožbe je sestavljen iz šestih članov in šestih namestnikov, ki so posamezniki z ustreznim znanjem in izkušnjami, pri čemer ni vključeno osebje, zaposleno v pristojnih organih ali drugih nacionalnih institucijah ali institucijah Skupnosti, ki so vključene v dejavnosti organa. |
2. Odbor za pritožbe je sestavljen iz šestih članov in šestih namestnikov z zadostnim pravnim znanjem za zagotavljanje strokovnih pravnih nasvetov o zakonitosti izvajanja pooblastil organa. |
|
Odbor za pritožbe imenuje svojega predsednika. |
Odbor za pritožbe imenuje svojega predsednika. |
|
Odločitve odbora za pritožbe se sprejemajo na podlagi večine vsaj štirih od šestih članov. |
|
|
Kadar je to potrebno, predsednik skliče odbor za pritožbe. |
|
|
3. Upravni odbor organa z ožjega seznama, ki ga po javnem razpisu za prijavo interesa, objavljenem v Uradnem listu Evropske unije, predloži Komisija, po posvetovanju z odborom nadzornikov imenuje dva člana odbora za pritožbe in dva namestnika. |
3. Evropski parlament z ožjega seznama, ki ga po javnem razpisu za prijavo interesa, objavljenem v Uradnem listu Evropske unije, predloži Komisija, po posvetovanju z odborom nadzornikov imenuje člane odbora za pritožbe in njihove namestnike. |
|
Drugi člani so imenovani v skladu z Uredbo (ES) št. …/…[EIOPA] in Uredbo (ES) št. …/… [EBA]. |
|
|
4. Mandat članov odbora za pritožbe je pet let. Ta mandat se lahko enkrat podaljša. |
4. Odločitve odbora za pritožbe se sprejemajo na podlagi večine vsaj štirih od šest članov. |
|
5. Člana odbora za pritožbe, ki ga je imenoval upravni odbor organa, ni mogoče odstaviti s položaja med njegovim mandatom, razen če je bil spoznan za krivega resne kršitve in upravni odbor po posvetovanju z odborom nadzornikov sprejme tak sklep. |
5. Kadar je to potrebno, predsednik skliče odbor za pritožbe. |
|
6. Organ, Evropski bančni organ in Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine zagotavljajo ustrezno operativno in administrativno podporo za odbor za pritožbe. |
6. Organ, Evropski nadzorni organ (bančništvo) in Evropski nadzorni organ (zavarovanja in poklicne pokojnine) prek skupnega odbora zagotavljajo ustrezno operativno in administrativno podporo za odbor za pritožbe. |
Predlog spremembe 211 Predlog uredbe Člen 45 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Člen 45 |
črtano |
|
Neodvisnost in nepristranskost |
|
|
1. Člani odbora za pritožbe so pri odločanju neodvisni. Ne zavezujejo jih nobena navodila. V organu, njegovem upravnem odboru ali odboru nadzornikov ne opravljajo nobenih drugih dolžnosti. |
|
|
2. Člani odbora za pritožbe ne smejo sodelovati v nobenem pritožbenem postopku, če imajo pri tem kakršen koli osebni interes ali če so bili predhodno vpleteni v postopek kot zastopniki ene od strank ali če so sodelovali pri odločitvi, zoper katero je bila vložena pritožba. |
|
|
3. Če zaradi enega od razlogov iz odstavkov 1 in 2 ali katerega koli drugega razloga član odbora za pritožbe meni, da kateri od ostalih članov odbora ne bi smel sodelovati v pritožbenem postopku, o tem ustrezno obvesti odbor za pritožbe. |
|
|
4. Zoper sodelovanje člana odbora za pritožbe lahko ugovarja vsaka stranka v pritožbenem postopku na podlagi razlogov iz odstavkov 1 in 2 ali suma, da član deluje pristransko. |
|
|
Ugovor ne sme temeljiti na državljanstvu članov, nedopusten pa je tudi, če je stranka v pritožbenem postopku opravila neko procesno dejanje, ki ni bilo ugovor zoper člana odbora za pritožbe, čeprav je vedela, da obstaja razlog za tak ugovor. |
|
|
5. Odbor za pritožbe odloči o ukrepih, ki jih je treba sprejeti v primerih iz odstavkov 1 in 2, brez sodelovanja zadevnega člana. |
|
|
Pri takem odločanju zadevnega člana v odboru za pritožbe zamenja njegov namestnik, razen če je tudi namestnik v enakem položaju. V tem primeru predsednik imenuje zamenjavo izmed preostalih namestnikov, ki so na voljo. |
|
|
6. Člani odbora za pritožbe se zavežejo, da bodo delovali neodvisno in v javnem interesu. |
|
|
Zato podajo izjavo o zavezah in izjavo o interesih, v katerih je navedeno, da ne obstajajo nobeni interesi, ki bi lahko vplivali na njihovo neodvisnost, oziroma nobeni neposredni ali posredni interesi, ki bi lahko vplivali na njihovo neodvisnost. |
|
|
Te izjave se vsako leto objavijo v pisni obliki. |
|
Predlog spremembe 212 Predlog uredbe Člen 46 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Vsaka fizična ali pravna oseba, vključno s pristojnimi organi, se lahko pritoži na odločbo organa iz členov 9, 10 in 11 ali katero koli drugo odločbo, ki jo organ sprejme na podlagi zakonodaje iz člena 1(2) in je naslovljena na to osebo, ali na odločbo, ki jo neposredno ali osebno zadeva, čeprav je naslovljena na drugo osebo. |
1. Vsaka fizična ali pravna oseba, vključno s pristojnimi organi, se lahko pritoži na zakonitost odločbe organa iz členov 9, 10 in 11 ali katero koli drugo odločbo, ki jo organ sprejme na podlagi zakonodaje iz člena 1(2) in je naslovljena na to osebo, ali na odločbo, ki jo neposredno ali osebno zadeva, čeprav je naslovljena na drugo osebo. |
Predlog spremembe 213 Predlog uredbe Člen 46 – odstavek 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4. Če je pritožba dopustna, odbor za pritožbe preuči, ali je utemeljena. Odbor za pritožbe povabi stranke na pritožbene postopke tako pogosto, kot je potrebno, da v določenih rokih pridobi njihove pripombe k uradnim obvestilom, ki jih je izdal sam, ali sporočilom drugih strank v pritožbenih postopkih. Stranke v pritožbenih postopkih imajo pravico do ustne izjave. |
4. Če je pritožba dopustna, odbor za pritožbe preuči, ali je utemeljena. Odbor za pritožbe povabi stranke na pritožbene postopke, da v določenih rokih pridobi njihove pripombe k uradnim obvestilom, ki jih je izdal sam, ali sporočilom drugih strank v pritožbenih postopkih. Stranke v pritožbenih postopkih imajo pravico do ustne izjave. |
Predlog spremembe 214 Predlog uredbe Člen 47 – naslov | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Tožbe pred Sodiščem prve stopnje in Sodiščem Evropskih skupnosti |
Tožbe pred Splošnim sodiščem in Sodiščem Evropske unije |
|
|
(Predlog spremembe se nanaša na celotno besedilo) |
Predlog spremembe 215 Predlog uredbe Člen 47 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. V skladu s členom 230 Pogodbe se lahko vloži tožba pred Sodiščem prve stopnje ali Sodiščem Evropskih skupnosti zaradi odločbe, ki jo je sprejel odbor za pritožbe ali pa organ v zadevah, pri katerih ni pravice do pritožbe pri odboru za pritožbe. |
1. V skladu s členom 263 Pogodbe o delovanju Evropske unije se lahko vloži tožba pred Sodiščem prve stopnje ali Sodiščem Evropskih skupnosti zaradi odločbe, ki jo je sprejel odbor za pritožbe ali pa organ v zadevah, pri katerih ni pravice do pritožbe pri odboru za pritožbe. |
Predlog spremembe 216 Predlog uredbe Člen 47 – odstavek 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
1a. Države članice in institucije Evropske unije ter vsaka fizična ali pravna oseba lahko v skladu s členom 263 Pogodbe o delovanju Evropske unije vložijo neposredno pritožbo pred Sodišče Evropske unije zaradi odločbe organa. |
Predlog spremembe 217 Predlog uredbe Člen 47 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Kadar je organ zavezan k ukrepanju, vendar ne sprejme odločitve, se lahko pred Sodiščem prve stopnje ali Sodiščem Evropskih skupnosti v skladu s pogoji iz člena 232 Pogodbe sproži postopek zaradi opustitve ukrepanja. |
2. Kadar je organ zavezan k ukrepanju, vendar ne sprejme odločitve, se lahko pred Sodiščem v skladu s pogoji iz člena 265 Pogodbe o delovanju Evropske unije sproži postopek zaradi opustitve ukrepanja. |
Predlog spremembe 218 Predlog uredbe Člen 48 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Prihodke organa sestavljajo zlasti: |
1. Prihodke organa sestavljajo zlasti: |
|
(a) obvezni prispevki pristojnih nacionalnih nadzornih organov; |
|
|
(b) subvencija Skupnosti iz splošnega proračuna Evropske unije (oddelek o Komisiji); |
(a) subvencija Evropske unije, prikazana v ločeni proračunski postavki v oddelku [XII] splošnega proračuna Evropske unije; |
|
(c) kakršne koli pristojbine, plačane organu v primerih, določenih v ustreznih instrumentih prava Skupnosti. |
(b) kakršne koli pristojbine, plačane organu v primerih, določenih v ustreznih instrumentih prava Unije. |
Predlog spremembe 219 Predlog uredbe Člen 48 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Odhodki organa vključujejo vsaj odhodke za osebje, plače, upravne stroške, stroške infrastrukture in operativne stroške. |
2. Odhodki organa vključujejo vsaj odhodke za osebje, plače, upravne stroške, stroške infrastrukture, strokovnega usposabljanja in operativne stroške. |
Predlog spremembe 220 Predlog uredbe Člen 49 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Izvršni direktor vsako leto do 15. februarja pripravi osnutek ocene prihodkov in odhodkov za naslednje proračunsko leto ter ta predhodni predlog proračuna skupaj s kadrovskim načrtom pošlje upravnemu odboru. Upravni odbor na podlagi tega predhodnega predloga, ki ga pripravi izvršni direktor, vsako leto pripravi oceno prihodkov in odhodkov organa za naslednje proračunsko leto. Upravni odbor to oceno skupaj z osnutkom kadrovskega načrta Komisiji posreduje do 31. marca. Pred sprejetjem ocene osnutek, ki ga pripravi izvršni direktor, potrdi odbor nadzornikov. |
1. Po prvem letu delovanja organa, ki se zaključi 31. decembra 2011, izvršni direktor vsako leto do 15. februarja pripravi osnutek ocene prihodkov in odhodkov za naslednje proračunsko leto ter ta predhodni predlog proračuna skupaj s kadrovskim načrtom pošlje upravnemu odboru in odboru nadzornikov. Upravni odbor na podlagi tega predhodnega predloga, ki ga pripravi izvršni direktor in potrdi upravni odbor, vsako leto pripravi oceno prihodkov in odhodkov organa za naslednje proračunsko leto. Odbor nadzornikov to oceno skupaj z osnutkom kadrovskega načrta Komisiji posreduje do 31. marca. Pred sprejetjem ocene osnutek, ki ga pripravi izvršni direktor, potrdi upravni odbor. |
Obrazložitev | |
Predlaga se, da za prvo leto delovanja z zaključkom 31. decembra 2011 proračune evropskih nadzornih organov potrdijo člani posameznih odborov tretje stopnje po posvetovanju s Komisijo, nato pa se pošljejo Svetu in Parlamentu v odobritev. To je temeljnega pomena za zagotavljanje neodvisnosti delovanja evropskih nadzornih organov, tako da lahko začnejo delovati na trdni finančni osnovi. Neodvisnost se uravnoteži z odgovornostjo političnim institucijam Evropske unije. | |
Predlog spremembe 221 Predlog uredbe Člen 49 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Komisija na podlagi teh ocen v predhodni predlog splošnega proračuna Evropske unije vključi ocene, ki se ji zdijo potrebne v zvezi s kadrovskim načrtom, in znesek subvencije, ki bremeni splošni proračun Evropske unije v skladu s členom 272 Pogodbe. |
3. Komisija na podlagi teh ocen v predhodni predlog splošnega proračuna Evropske unije vključi ocene, ki se ji zdijo potrebne v zvezi s kadrovskim načrtom, in znesek subvencije, ki bremeni splošni proračun Evropske unije v skladu s členoma 313 in 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije. |
Predlog spremembe 222 Predlog uredbe Člen 49 – odstavek 6 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
6a. Proračun za prvo leto delovanja organa z zaključkom 31. decembra 2011 potrdijo člani odbora tretje stopnje po posvetovanju s Komisijo, nato pa se pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu v odobritev. |
Obrazložitev | |
Predlaga se, da za prvo leto delovanja s koncem 31. decembra 2011 proračune evropskih nadzornih organov potrdijo člani posameznih odborov tretje stopnje po posvetovanju s Komisijo, nato pa se pošljejo Svetu in Parlamentu v odobritev. To je temeljnega pomena za zagotavljanje neodvisnosti delovanja evropskih nadzornih organov, tako da lahko začnejo delovati na trdni finančni osnovi. Neodvisnost se uravnoteži z odgovornostjo političnim institucijam Evropske unije. | |
Predlog spremembe 223 Predlog uredbe Člen 50 – odstavek 9 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
9. Evropski parlament na priporočilo Sveta, ki odloča s kvalificirano večino, do 15. maja leta N + 2 izvršnemu direktorju podeli razrešnico za izvrševanje proračuna za proračunsko leto N. |
9. Evropski parlament na priporočilo Sveta, ki odloča s kvalificirano večino, do 15. maja leta N + 2 organu podeli razrešnico za izvrševanje proračuna, ki ga sestavljajo prihodki iz splošnega proračuna Evropske unije in pristojbine, plačane organom, za proračunsko leto N. |
Predlog spremembe 224 Predlog uredbe Člen 54 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Za osebje organa, vključno z njegovim izvršnim direktorjem, se uporabljajo Kadrovski predpisi in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev ter predpisi, ki so jih za njihovo izvajanje skupaj sprejele institucije Evropske skupnosti. |
1. Za osebje organa, razen za njegovega predsednika, se uporabljajo Kadrovski predpisi in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev ter predpisi, ki so jih za njihovo izvajanje skupaj sprejele institucije Evropske Unije. |
Obrazložitev | |
Za predsednika ne bi smeli veljati kadrovski predpisi Evropske unije. Pogoje za zaposlitev predsednika mora določiti odbor nadzornikov, kot že velja za predsednika in člane izvršilnega odbora Evropske centralne banke. Upoštevajoč dejstvo, da bodo predsedniki vključeni v Evropski odbor za sistemska tveganja in njegov pripravljalni odbor, je ustrezno uporabiti pristop, skladen s pristopom Evropske centralne banke. | |
Predlog spremembe 225 Predlog uredbe Člen 54 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Upravni odbor v soglasju s Komisijo sprejme potrebne izvedbene ukrepe v skladu z določbami člena 110 kadrovskih predpisov. |
2. Upravni odbor v soglasju s Komisijo sprejme potrebne izvedbene ukrepe v skladu z določbami člena 110 kadrovskih predpisov. Izvedbeni ukrepi omogočajo utemeljena odstopanja za zagotavljanje najučinkovitejšega opravljanja nalog, opredeljenih za organ. |
Predlog spremembe 226 Predlog uredbe Člen 55 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Organ pri nepogodbeni odgovornosti v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna zakonodajam držav članic, poravna vsako škodo, ki jo povzroči sam ali njegovo osebje pri opravljanju svojih nalog. Za vse spore v zvezi z odpravljanjem take škode je pristojno Sodišče Evropskih skupnosti. |
1. Organ pri nepogodbeni odgovornosti v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna zakonom držav članic, poravna vsako neupravičeno škodo, ki jo povzroči sam ali njegovo osebje pri opravljanju svojih nalog. Za vse spore v zvezi z odpravljanjem take škode je pristojno Sodišče Evropskih skupnosti. |
Obrazložitev | |
Evropski nadzorni organ lahko s svojimi ukrepi povzroči škodo posameznim finančnim institucijam, da bi zagotovil višje dobro. Taka škoda bi bila opravičljiva pri zagotavljanju sistemske stabilnosti, tako da evropski nadzorni organ za tako škodo ne bi smel biti odgovoren. | |
Predlog spremembe 227 Predlog uredbe Člen 56 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Za člane odbora nadzornikov in upravnega odbora, izvršnega direktorja in zaposlene v organu, vključno z uradniki, ki jih začasno napotijo države članice tudi po prenehanju opravljanja njihovih dolžnosti veljajo obveznosti varovanja poslovne skrivnosti v skladu s členom 287 Pogodbe in ustrezne določbe zadevne zakonodaje Skupnosti. |
1. Za člane odbora nadzornikov in upravnega odbora, izvršnega direktorja in zaposlene v organu, vključno z uradniki, ki jih začasno napotijo države članice tudi po prenehanju opravljanja njihovih dolžnosti veljajo obveznosti varovanja poslovne skrivnosti v skladu s členom 339 Pogodbe o delovanju Evropske unije in ustrezne določbe zadevne zakonodaje Unije. |
Predlog spremembe 228 Predlog uredbe Člen 56 – odstavek 2 – pododstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Ne glede na primere, ki jih zajema kazensko pravo, se ne smejo nobene zaupne informacije, ki jih med opravljanju svojih dolžnosti prejmejo osebe iz odstavka 1, razkriti nobeni osebi ali organu, razen v obliki povzetka ali združeni obliki, pri čemer ni mogoče ugotoviti identitete posameznih udeležencev na finančnem trgu. |
2. Ne glede na primere, ki jih zajema kazensko pravo, se ne smejo nobene zaupne informacije, ki jih med opravljanju svojih dolžnosti prejmejo osebe iz odstavka 1, razkriti nobeni osebi ali organu, razen v obliki povzetka ali združeni obliki, pri čemer ni mogoče ugotoviti identitete posameznih finančnih institucij. |
Predlog spremembe 229 Predlog uredbe Člen 56 – odstavek 3 – pododstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Odstavka 1 in 2 organu ne preprečujeta, da izmenjuje informacije z nacionalnimi nadzornimi organi v skladu s to uredbo in ostalo zakonodajo Skupnosti, ki se uporablja za udeležence na finančnem trgu. |
3. Odstavka 1 in 2 organu ne preprečujeta, da izmenjuje informacije z nacionalnimi nadzornimi organi v skladu s to uredbo in ostalo zakonodajo Unije, ki se uporablja za finančne institucije. |
Predlog spremembe 230 Predlog uredbe Člen 58 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Odločitve, ki jih organ sprejme v skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 1049/2001, so lahko predmet pritožbe varuhu človekovih pravic ali tožbe pri Sodišču Evropskih skupnosti, po potrebi po pritožbi pri odboru za pritožbe, v skladu s pogoji iz členov 195 oziroma 230 Pogodbe. |
3. Odločitve, ki jih organ sprejme v skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 1049/2001, so lahko predmet pritožbe varuhu človekovih pravic ali tožbe pri Sodišču, po potrebi po pritožbi pri odboru za pritožbe, v skladu s pogoji iz členov 228 oziroma 263 Pogodbe o delovanju Evropske unije. |
Predlog spremembe 231 Predlog uredbe Člen 61 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
V organu lahko sodelujejo tudi države, ki niso članice Evropske unije in so s Skupnostjo sklenile sporazume, pri čemer so sprejele in uporabljajo zakonodajo Skupnosti s področja pristojnosti organa, kot je navedena v členu 1(2). |
1. V organu lahko sodelujejo tudi države, ki niso članice Evropske unije in so z Unijo sklenile sporazume, pri čemer so sprejele in uporabljajo zakonodajo Unije s področja pristojnosti organa, kot je navedena v členu 1(2). |
Predlog spremembe 232 Predlog uredbe Člen 61 – odstavek 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
1a. Pri delu organa, ki je v njihovem neposrednem interesu, sodelujejo tudi tretje države, ki uporabljajo zakonodajo, ki je bila na področjih, za katere je pristojen organ, kot je navedeno v členu 1(2), priznana kot enakovredna, pod pogojem, da so z Unijo sklenile sporazum. |
Predlog spremembe 233 Predlog uredbe Člen 61 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
V skladu z ustreznimi določbami teh sporazumov se določijo pravila, ki opredeljujejo zlasti naravo, obseg in procesne vidike vključitve teh držav v delo organa, vključno z določbami, ki zadevajo finančne prispevke in osebje. Z njimi se lahko omogoči sodelovanje v odboru nadzornikov v vlogi opazovalcev, vendar se zagotovi, da te države ne sodelujejo na nobeni razpravi v zvezi s posameznimi udeleženci na finančnem trgu, razen če za to obstaja neposreden interes. |
2. V skladu z ustreznimi določbami teh sporazumov se določijo pravila, ki opredeljujejo zlasti naravo, obseg in procesne vidike vključitve teh držav v delo organa, vključno z določbami, ki zadevajo finančne prispevke in osebje. Z njimi se lahko omogoči sodelovanje v odboru nadzornikov v vlogi opazovalcev, vendar se zagotovi, da te države ne sodelujejo na nobeni razpravi v zvezi s posameznimi finančnimi institucijami, razen če za to obstaja neposreden interes. |
Predlog spremembe 234 Predlog uredbe Člen 62 – odstavek 1 – pododstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Zato lahko Komisija do takrat, ko izvršni direktor prevzame svoje dolžnosti na podlagi imenovanja v odboru nadzornikov v skladu s členom 36, začasno določi uradnika za izpolnjevanje funkcij izvršnih direktorjev. |
črtano |
Predlog spremembe 235 Predlog uredbe Člen 62 – odstavek 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
1a. Odbor tretje stopnje v času od začetka veljavnosti te uredbe in do ustanovitve organa deluje v tesnem sodelovanju s Komisijo, da se pripravi zamenjava odbora tretje stopnje z organom. Odbori tretje stopnje lahko uvedejo vse koristne pripravljalne ukrepe, končno odločitev o teh ukrepih pa sprejmejo ustrezni organi v organu. |
Predlog spremembe 236 Predlog uredbe Člen 62 – odstavek 1 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
1b. Od začetka veljavnosti te uredbe do dneva imenovanja predsednika in članov upravnega odbora ter imenovanja izvršnega direktorja, organ začasno vodi predsednik obstoječega odbora tretje stopnje, upravlja pa ga njegov generalni sekretar. |
Predlog spremembe 237 Predlog uredbe Člen 62 – odstavek 3 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
3a. Organ velja za pravnega naslednika Odbora evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje. Do dneva ustanovitve organa se vsa sredstva in obveznosti ter vse že začete dejavnosti Odbora evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje prenesejo na organ. Odbor evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje pripravi izjavo, v kateri prikaže svoja zaključna sredstva in obveznosti na dan prenosa. To izjavo revidirajo in potrdijo njegovi člani in Komisija. |
Predlog spremembe 238 Predlog uredbe Člen 63 – odstavek 2 – pododstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Vsem članom osebja, zaposlenim na podlagi pogodb iz odstavka 1, se zagotovi možnost, da sklenejo pogodbe za začasne uslužbence iz člena 2(a) pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev za različne razrede, kot so predvideni v kadrovskem načrtu organa. |
2. Zaradi nemotenega prehoda sedanjega osebja v organ se vsem članom osebja, zaposlenim na podlagi pogodb iz odstavka 1, tudi pogodb o napotitvi, zagotovi možnost, da sklenejo pogodbe za začasne uslužbence z enakimi ali primerljivimi ekonomskimi in pravnimi pogoji v skladu z ustreznim pravnim okvirom. |
Obrazložitev | |
Predlaga se določitev posebnih prehodnih določb o sedanjem osebju odborov tretje stopnje. | |
Predlog spremembe 239 Predlog uredbe Člen 63 – odstavek 2 – pododstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Po začetku veljavnosti te uredbe organ, pooblaščen za sklepanje pogodb, izvede notranji izbirni postopek, omejen na osebje, ki je v pogodbenem razmerju z Odborom evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje ali njegovim sekretariatom, da se preverijo sposobnosti, učinkovitost in integriteta oseb, ki naj bi jih zaposlili. |
Po začetku veljavnosti te uredbe organ, pooblaščen za sklepanje pogodb, izvede notranji izbirni postopek, omejen na osebje, ki je v pogodbenem razmerju z odborom tretje stopnje, ali njegovim sekretariatom, da se preverijo sposobnosti, učinkovitost in integriteta oseb, ki naj bi jih zaposlili. Pri notranjem izbirnem postopku se v celoti upošteva spretnosti in izkušnje, ki jih je posameznik pokazal pri opravljanju svojega dela pred prehodom. |
Obrazložitev | |
Predlaga se določitev posebnih prehodnih določb o sedanjem osebju odborov tretje stopnje. | |
Predlog spremembe 240 Predlog uredbe Člen 66 – odstavek -1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
-1a. Komisija do…*. predloži Svetu in Evropskemu parlamentu potrebne predpise, potrebne za nemoten prehod nadzora organa nad institucijami, skladno s členom 12, in za vzpostavitev novega okvira za obvladovanje finančne krize. |
|
|
___________ *UL vstavite datum: šest mesecev od začetka veljavnosti te uredbe. |
Predlog spremembe 241 Predlog uredbe Člen 66 – odstavek 1 – pododstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
V tem poročilu je ovrednoten tudi napredek, dosežen pri regulativni in nadzorni konvergenci na področju kriznega upravljanja in reševanja v Skupnosti. Vrednotenje temelji na obsežnem posvetovanju, vključno z interesno skupino za vrednostne papirje in trge. |
V tem poročilu je med drugim ovrednoteno tudi: |
|
|
(a) konvergenca, ki so jo dosegli pristojni organi pri običajnih nadzornih praksah; |
|
|
(b) delovanje kolegijev nadzornih organov; |
|
|
(c) vloga organa pri nadzoru sistemskih institucij; ter |
|
|
(d) uporabo zaščitne klavzule, ki jo določa člen 23. |
Predlog spremembe 242 Predlog uredbe Člen 66 – odstavek 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
1a. Poročilo iz odstavka 1 ocenjuje tudi, ali: |
|
|
(a) je primerno, da se še naprej ločuje med nadzorom nad bančništvom, zavarovalništvom, poklicnimi pokojninami, trgi vrednostnih papirjev in finančnimi trgi, ali ne bi bilo primernejše, da se združijo pod enim nadzornikom; |
|
|
(b) bi morala bonitetni nadzor in nadzor izvajanja poslovanja potekati skupaj ali ločeno; |
|
|
(c) je primerno poenostaviti in okrepiti strukturo Evropskega sistema finančnega nadzora zaradi večje povezanosti med makro in mikro ravnjo ter evropskimi nadzornimi organi; |
|
|
(d) je primerno povečati zakonodajne pristojnosti evropskih nadzornih organov; |
|
|
(e) je razvoj Evropskega sistema finančnega nadzora skladen z globalnim razvojem; |
|
|
(f) je znotraj Evropskega sistema finančnega nadzora dovolj različnosti in odličnosti; |
|
|
(g) sta odgovornost in preglednost, povezani z zahtevami objave, primerni. |
- [1] UL C 139, 14. 6. 2006, str. 1.
OBRAZLOŽITEV
Ozadje predloga
Evropski parlament je že od uvedbe akcijskega načrta za finančne storitve glavni akter vzpostavljanja enotnega trga finančnih storitev, ki dejavno spodbuja usklajevanje, preglednost in pošteno konkurenco ob zagotavljanju zaščite vlagateljev in varstva potrošnikov.
Že dolgo pred izbruhom finančne krize je redno pozival k okrepitvi enakih konkurenčnih pogojev za vse akterje na ravni Unije, opozarjal pa je tudi na velike pomanjkljivosti v evropskem nadzoru nad vedno bolj povezanimi finančnimi trgi (gl. García-Margallo y Marfilovo poročilo o sporočilu Komisije o izvajanju okvira za finančne trge: akcijski načrt (2000)[1], poročilo Van den Burg o pravilih bonitetnega nadzora v Evropski uniji(2002)[2], poročilo Van den Burg o politiki finančnih storitev (2005–2010) – bela knjiga (2007)[3] in Van den Burg-Daianujevo poročilo s priporočili Komisiji o nadaljnjih ukrepih v zvezi z Lamfalussyjevim postopkom ter prihodnji strukturi nadzora (2008)[4]). Poleg tega so bila že v nekaterih zakonskih besedilih očrtana glavna načela oziroma nakazane splošne težnje k temu, kakšna naj bi bila prihodnja nadzorna struktura EU (Skinnerjevo poročilo o direktivi Solventnost II (2009), Gauzèsovo poročilo o uredbi o bonitetnih agencijah (2009)).
Evropski parlament je v vseh svojih poročilih pozival Evropsko komisijo, naj analizira, kako bi lahko napredovali k celovitejši strukturi nadzora, obenem pa si prizadevali za celovit enotni trg finančnih storitev. Opozoril je tudi, da je potreben učinkovit pregled nad sistemskimi in bonitetnimi tveganji najpomembnejših akterjev na tem trgu. Del mandata za varovanje finančne stabilnosti bi morala biti makrobonitetna analiza in krizno upravljanje. Evropski parlament podpira ustanovitev enotnega evropskega nadzornika za čezmejne institucije na ravni EU in ustanovitev evropskega mehanizma za reševanje krize, ki jih zadeva.
Evropska komisija se je odločila zbrati skupino visokih strokovnjakov, ki naj bi oblikovali predloge za okrepitev evropskih nadzornih ureditev. De Larosierjeva skupina je februarja 2009 predstavila svoje poročilo, 23. septembra 2009 pa je Komisija vložila konkretne zakonodajne predloge, s katerimi naj bi:
– ustanovili mrežo nacionalnih finančnih nadzornikov, ki bi delovali skupaj z novim evropskim nadzornim organom (ESA). Ta naj bi imel tristebrno strukturo: vsak steber naj bi temeljil na evropskih nadzornih odborih[5], tako da bi imeli steber za bančništvo (ESA (B)), za zavarovanje in poklicne pokojnine (ESA (IOP)) ter za vrednostne papirje in trge (SMA), skupini odbor evropskega nadzornega organa pa bo zagotavljal konsolidirano ureditev in nadzor evropskih finančnih trgov.
– ustanovili evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB) za spremljanje in ocenjevanje morebitne grožnje finančni stabilnosti, ki bi jih povzročal makroekonomski razvoj in razvoj v celotnem finančnem sistemu. V ta namen bi odbor ESRB zagotavljal zgodnje opozarjanje o tveganjih, ki jih je mogoče zaznati na ravni celotnega sistema, in po potrebi izdajal priporočila o ukrepih za obvladovanje teh tveganj.[6]
Sodišče Evropskih skupnosti[7] je potrdilo, da je člen 95 Pogodbe (zdaj člen 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije), ki se nanaša na sprejetje ukrepov za približevanje zakonodaje za vzpostavitev in delovanje notranjega trga, ustrezna pravna podlaga za ustanovitev „organa Skupnosti, katerega naloga je prispevati k uresničitvi postopka usklajevanja“, kadar so naloge, dodeljene temu organu, tesno povezane s tematiko predpisov o približevanju nacionalne zakonodaje.
Zakonodajnim predlogom je 26. oktobra 2009 sledila prva „omnibusna“ direktiva, ki spreminja 11 direktiv, da bodo jasneje opredelile predlagano nadzorno strukturo. Za dokončanje tega procesa bi morala v nekaj mesecih slediti še druga tovrstna direktiva.
- [1] UL C 40, 7.2.2001, str. 453.
- [2] UL C 25E, 29.1.2004, str. 394.
- [3] Ni objavljeno v Uradnem listu.
- [4] UL C 9E, 15.1.2010, str. 48.
- [5] To so Odbor evropskih bančnih nadzornikov (CEBS), Odbor evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine (CEIOPS) in Odbor evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje (CESR).
- [6] Opozoriti je treba, da se ta obrazložitveni memorandum osredotoča na predloge o ustanovitvi ESFS s preoblikovanjem obstoječih evropskih nadzornih odborov v evropske nadzorne organe. Predlog o ustanovitvi odbora ESRB je obravnavan v ločenem memorandumu.
- [7] Glej Sodišče Evropskih skupnosti, C-217/04, točka 44.
MNENJE Odbora za proračun (29.4.2010)
za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega organa za vrednostne papirje in trge
(KOM(2009)0503 – C7‑0167/2009 – 2009/0144(COD))
Pripravljavka mnenja: Jutta Haug
KRATKA OBRAZLOŽITEV
1. Komisija je s ciljem oblikovanja učinkovitejšega, bolj povezanega in trajnostnega sistema finančnega nadzora v EU predstavila sveženj predlogov, s katerim želi odgovoriti na neuspeh Evropskega finančnega nadzora, ki ga je razkrila nedavna finančna kriza. Ta nadzor bo temeljil na evropskem sistemu finančnih nadzornih organov (ESFS), ki ga sestavlja mreža nacionalnih finančnih nadzornih organov, ki deluje skupaj z novimi evropskimi nadzornimi organi, ustanovljenimi s preoblikovanjem obstoječih evropskih nadzornih odborov v dejanske evropske nadzorne organe. Za ta namen Komisija predlaga ustanovitev treh novih evropskih decentraliziranih agencij:
· Evropski bančni organ (EBA);
· Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA);
· Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA).
2. Za preoblikovanje obstoječih evropskih nadzornih odborov v učinkovite evropske nadzorne organe, t.j. evropske agencije, bodo potrebna večja sredstva – tako več osebja kot večja proračunska sredstva. Posledice ustanovitve teh treh agencij za evropski proračun bodo znašale približno 59,699 milijonov EUR, ki bodo porazdeljeni, kot sledi:
|
Agencija |
2011 |
2012 |
2013 |
Skupaj |
|
|
EBA |
5, 206 |
7, 355 |
8, 965 |
21, 527 |
|
|
EIOPA |
4, 235 |
5, 950 |
6, 799 |
16, 984 |
|
|
Evropski organ za vrednostne papirje in trge |
5, 465 |
7, 202 |
8, 491 |
21, 158 |
|
V milijonih EUR.
3. Ta sredstva se bodo črpala iz razdelka 1a, ki pa se že sedaj sooča z zelo majhno rezervo: zadnji finančni načrt Komisije (januar 2010), ki (poleg drugih sprememb) že upošteva zneske za tri agencije, opozarja na zelo majhne rezerve do konca sedanjega večletnega finančnega okvira (v oklepaju so navedene rezerve, predvidene v finančnem načrtu iz januarja 2009):
37,041 milijona EUR za 2011 (111,590 milijona)
34,003 milijona EUR za 2012 (123,879 milijona)
49,153 milijona EUR za 2013 (214,875 milijona)
Če se ozremo na to, da je Komisija v finančnem načrtu iz februarja 2009 za razdelek 1A za leto 2010 predvidela rezerve v višini 111,8 milijona EUR, dejansko pa so te znašale samo 147.000 EUR, je jasno, da so razmere zelo kočljive. Zato je treba upoštevati, da bo za kritje financiranja teh treh novih agencij morebiti potrebna revizija zgornjih meja.
4. Dejanski stroški teh agencij bodo namreč bistveno večji, saj bodo znašali približno 149,17 milijona EUR, države članice pa bodo s sofinanciranjem prispevale približno 89,497 milijona EUR, torej 60 % celotnih stroškov delovanja agencij do konca sedanjega večletnega finančnega okvira:
|
Agencija |
2011 |
2012 |
2013 |
SKUPAJ |
|
|
EBA DČ+EU=Skupaj |
7, 809+5,206 =13,015 |
11, 033+7,355 =18, 388 |
13, 448+8,965 =22, 413 |
32,290+21, 527 =53, 816 |
|
|
EIOPA DČ+EU=Skupaj |
8, 197+4,235 =13, 662 |
10, 803+5,950 =18, 005 |
12, 737+6, 799 =21, 228 |
31,737+16, 984 =52,895 |
|
|
Evropski organ za vrednostne papirje in trge DČ+EU=Skupaj |
6, 352+5,465 =10,587 |
8, 925+7, 202 =14, 874 |
10,199+8,491 =16, 998 |
25,476+21, 158 =42, 459 |
|
V milijonih EUR.
5. Kar zadeva zaposlene, bo za tri nove agencije do leta 2014 potrebnih 269 novih uslužbencev (224 razreda AD in 45 razreda AST):
|
Agencija |
2011 |
2012 |
2013 |
2014 |
|
|
EBA zaposleni (AD/AST) |
40(36/4) |
62(53/9) |
80(69/11) |
90(73/17) |
|
|
EIOPA zaposleni (AD/AST) |
40 (32/8) |
62(50/12) |
73 (60/13) |
90 (77/13) |
|
|
Evropski organ za vrednostne papirje in trge zaposleni (AD/AST) |
43 (35/8) |
60 (50/10) |
76 (64/12) |
89 (74/15) |
|
6. Komisija predlaga, naj imajo tri nove agencije sedeže v krajih, kjer sedaj delujejo evropski nadzorni odbori (v primeru ESMA Pariz). To se zdi zelo razumna rešitev, tako s praktičnega kot s finančnega vidika, saj bodo nove agencije lažje začele takoj delovati, izognile pa se bodo tudi nepotrebnim izdatkom za novo namestitev, premestitve zaposlenih itd.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za proračun poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1 Osnutek zakonodajne resolucije Odstavek 1 a (novo) | |
|
Osnutek zakonodajne resolucije |
Predlog spremembe |
|
|
1a. Meni, da je referenčni znesek, naveden v zakonodajnem predlogu, v skladu z zgornjo mejo podrazdelka 1a večletnega finančnega okvira za obdobje 2007–2013, vendar je preostala rezerva v razdelku 1a za obdobje 2011–2013 zelo omejena, financiranje novih aktivnosti pa ne sme ogroziti financiranja drugih prednostnih nalog v podrazdelku 1a; zato ponovno poziva k ponovnem pregledu večletnega finančnega okvira in k predložitvi konkretnih predlogov za njegove prilagoditve in spremembe še pred iztekom prvega semestra 2010 z uporabo vseh razpoložljivih mehanizmov, ki jih omogoča medinstitucionalni sporazum z dne 17. maja 2006, in zlasti točke 21 do 23 tega sporazuma, da bi zagotovili financiranje Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (organa), ne da bi pri tem ogrozili financiranje drugih prednostnih nalog, hkrati pa poskrbeli za to, da v podrazdelku 1a ostane dovolj rezerve; |
Predlog spremembe 2 Osnutek zakonodajne resolucije Odstavek 1 b (novo) | |
|
Osnutek zakonodajne resolucije |
Predlog spremembe |
|
|
1b. poudarja, da se bodo za ustanovitev organa uporabljale določbe iz točke 47 medinstitucionalnega sporazuma; poudarja, da bo Parlament, če se zakonodajni organ odloči za ustanovitev tega organa, začel pogajanja z drugo vejo proračunskega organa, da bi se pravočasno dosegel sporazum o financiranju agencije v skladu z ustreznimi določbami medinstitucionalnega sporazuma; |
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 41 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(41) Organu je treba za zagotovitev popolne samostojnosti in neodvisnosti dodeliti samostojni proračun, pri čemer prihodki izhajajo večinoma iz obveznih prispevkov nacionalnih nadzornih organov in splošnega proračuna Evropske unije. V zvezi s prispevkom Skupnosti je treba uporabljati proračunski postopek Skupnosti. Revizijo zaključnih računov mora opravljati Računsko sodišče. |
(41) Organu je treba za zagotovitev popolne samostojnosti in neodvisnosti dodeliti samostojni proračun, pri čemer prihodki izhajajo večinoma iz obveznih prispevkov nacionalnih nadzornih organov in splošnega proračuna Evropske unije. Financiranje organa s strani Unije mora odobriti proračunski organ, skladno s točko 47 medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju1. Uporablja se proračunski postopek Unije. Revizijo zaključnih računov mora opravljati Računsko sodišče. Za celoten proračun se uporablja postopek o razrešnici. |
|
|
1 UL C 139, 14.6.2006, str. 1. |
Obrazložitev | |
Organ se ustanovi kot decentralizirana agencija Evropske unije in se financira v skladu z medinstitucionalnim sporazumom. To bi se moralo odražati v njegovi pravni podlagi. | |
Predlog spremembe 4 Predlog uredbe Člen 48 – odstavek 1 – točka a | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(a) obvezni prispevki pristojnih nacionalnih nadzornih organov; |
(a) obvezni prispevki nacionalnih javnih organov, pristojnih za nadzor nad finančnimi institucijami, ki se zagotovijo v skladu s ponderiranjem glasov iz člena 3(3) Protokola o prehodni ureditvi (št. 36), priloženega Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije; |
Predlog spremembe 5 Predlog uredbe Člen 48 – odstavek 1 – točka b | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(b) subvencija Skupnosti iz splošnega proračuna Evropske unije (oddelek o Komisiji); |
(b) subvencija Unije iz splošnega proračuna Evropske unije (oddelek o Komisiji), ki jo mora odobriti proračunski organ skladno s točko 47 medinstitucionalnega sporazuma; |
Predlog spremembe 6 Predlog uredbe Člen 48 – odstavek 4 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
4a. Obvezni prispevki nacionalnih javnih organov in subvencija Unije skladno z odstavkoma 1(a) in (b) so na voljo na začetku vsakega proračunskega leta. |
Predlog spremembe 7 Predlog uredbe Člen 50 – odstavek 9 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
9. Evropski parlament na priporočilo Sveta, ki odloča s kvalificirano večino, do 15. maja leta N + 2 organu podeli razrešnico za izvrševanje proračuna za proračunsko leto N. |
9. Evropski parlament na priporočilo Sveta, ki odloča s kvalificirano večino, do 15. maja leta N + 2 organu podeli razrešnico za izvrševanje proračuna, ki ga sestavljajo prihodki iz splošnega proračuna Evropske unije in nacionalnih nadzornih organov za proračunsko leto N. |
Predlog spremembe 8 Predlog uredbe Člen 54 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Upravni odbor v soglasju s Komisijo sprejme potrebne izvedbene ukrepe v skladu z določbami člena 110 kadrovskih predpisov. |
2. Upravni odbor v soglasju s Komisijo sprejme potrebne izvedbene ukrepe v skladu z ureditvijo iz člena 110 Kadrovskih predpisov. Izvedbeni ukrepi omogočajo utemeljena odstopanja za zagotavljanje najučinkovitejšega opravljanja nalog, ki jih opredeli organ. |
POSTOPEK
|
Naslov |
Evropski organ za vrednostne papirje in trge |
|||||||
|
Referenčni dokumenti |
KOM(2009)0503 – C7-0167/2009 – 2009/0144(COD) |
|||||||
|
Pristojni odbor |
ECON |
|||||||
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju |
BUDG 7.10.2009 |
|
|
|
||||
|
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja |
Jutta Haug 21.10.2009 |
|
|
|||||
|
Datum sprejetja |
28.4.2010 |
|
|
|
||||
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
38 0 0 |
||||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Damien Abad, Alexander Alvaro, Marta Andreasen, Francesca Balzani, Reimer Böge, Giovanni Collino, Jean-Luc Dehaene, Isabelle Durant, Göran Färm, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazábal Rubial, Salvador Garriga Polledo, Ivars Godmanis, Estelle Grelier, Carl Haglund, Jutta Haug, Jiří Havel, Sidonia Elżbieta Jędrzejewska, Anne E. Jensen, Ivailo Kalfin, Sergej Kozlík, Jan Kozłowski, Alain Lamassoure, Vladimír Maňka, Barbara Matera, Claudio Morganti, Nadezhda Neynsky, Miguel Portas, Dominique Riquet, Sergio Paolo Francesco Silvestris, László Surján, Helga Trüpel, Daniël van der Stoep, Derek Vaughan, Angelika Werthmann |
|||||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Franziska Katharina Brantner, Giovanni La Via, Peter Šťastný |
|||||||
MNENJE Odbora za pravne zadeve (30.4.2010)
za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega organa za vrednostne papirje in trge
(KOM(2009)0503 – C7‑0167/2009 – 2009/0144(COD))
Pripravljavec mnenja: Raffaele Baldassarre
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Ozadje
Komisija je na podlagi priporočil iz poročila skupine pod vodstvom Jacquesa de Larosièra pripravila predloge za novo evropsko strukturo finančnega nadzora. Namen teh zakonodajnih predlogov, ki jih je Komisija objavila 23. septembra 2009, je oblikovati:
- Evropski sistem finančnih nadzornikov (v nadaljnjem besedilu: ESFS) za nadzor posameznih finančnih institucij („mikrobonitetni nadzor“), ki ga sestavlja mreža nacionalnih finančnih nadzornih organov, ki delujejo v povezavi z novimi evropskimi nadzornimi organi[1], s čimer se združuje vseobsegajoč evropski okvir za finančni nadzor s strokovnim znanjem lokalnih in mikrobonitetnih organov za nadzor;
- Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB) za spremljanje in ocenjevanje groženj za stabilnost finančnega sistema kot celote („makrobonitetni nadzor“).
Evropski nadzorni organi bodo organi Skupnosti s statusom pravne osebe, njihov cilj pa bo prispevati k (i) izboljšanju ravni regulacije in nadzora na notranjem trgu, (ii) zagotavljanju integritete in urejenega vodenja/delovanja finančnih trgov ter (iii) zaščiti stabilnosti finančnega sistema ob krepitvi usklajevanja nadzora na evropski in mednarodni ravni.
Stališče pripravljavca mnenja
Pripravljavec mnenja podpira poglavitno usmeritev predloga, njegov namen pa je, da bi mnenje Odbora za pravne zadeve konstruktivno prispevalo k delu glavnega pristojnega odbora. Po njegovem mnenju so daljnosežne reforme finančnih trgov in institucij EU potrebne, da se poveča konkurenčnost s spodbujanjem enakih konkurenčnih pogojev in da se zagotovi čim večja skladnost ureditev in predpisov. Meni, da je predlog – z nekaterimi izboljšavami in inovacijami, kot so predlagane v pričujočem osnutku mnenja – bistvenega pomena za zagotavljanje učinkovitejšega nadzora in oblikovanja predpisov ter za boljše prepoznavanje tveganj v finančnem sistemu.
Pripravljavec mnenja je trdno prepričan, da nobena pristojnost organa za sprejemanje odločitev ne bi smela delovati tako, da bi nacionalnim nadzornim organom preprečevala opravljanje njihovih regulativnih nalog ali da bi spodbujala regulativno negotovost pri posameznih akterjih, nad katerimi se izvaja lokalni nadzor[2]. Zato bi moral organ ohraniti možnost sprejemanja individualnih odločb v zvezi z udeleženci na finančnem trgu v izrednih razmerah v skladu s členom 10(3).
Kar zadeva vsakodnevne razmere, je Odbor za pravne zadeve na podlagi obsežnega kompromisa sprejel predloge sprememb v zvezi s pristojnostmi organov na področju sprejemanja individualnih odločb za tržne udeležence v vsakodnevnih razmerah (člen 9(6) in 11(4)), pri čemer predlaga uvedbo postopka med organom in Komisijo, da se bolje uskladijo pristojnosti organov s pristojnostmi Komisije, ki so bile tej podeljene v skladu s členom 17(1) Pogodbe EU in členom 258 Pogodbe o delovanju Evropske unije.
Zavezujoča pravila bi bilo treba oblikovati izključno na ravni EU, bodisi da to storijo institucije EU ali evropski nadzorni organi pod nadzorom teh institucij, s čimer se upošteva načelo subsidiarnosti. Pripravljavec mnenja vseeno meni, da je bistveno izogniti se razlagam, ki niso sorazmerne s cilji, ki so pretirano podrobne ali včasih neprimerne, ker so bile pripravljene v naglici brez pravega dialoga. Zato odločno podpira sodelovanje udeležencev na trgu pri procesu sprejemanja odločitev.
Sodelovanje in izmenjava informacij med mikro in makro ravnjo je bistvena. Vseeno je pomembno, da so vsa pooblastila organa na tem področju skladna z obveznostmi varovanja poslovnih skrivnosti, kot so opredeljene v zakonodaji EU, da zaupne informacije ostanejo nedostopne organom in oblastem, ki do njih niso upravičene. Bistveno je tudi upoštevati, da bo v nekaterih primerih težko zagotoviti anonimnost združenih podatkov, preden bodo posredovani izven obsega pristojnih organov[3]. Zato pripravljavec mnenja meni, da je treba zaupne podatke varovati dosledno in v skladu z zakonodajo EU.
Poleg teh pomembnejših vprašanj je tudi trdno prepričan, da bi bilo treba bolje opredeliti in dodatno izboljšati posredniško vlogo organa. Poleg tega bi moral biti organ mednarodno bolj izpostavljen, sporazumi, ki jih sklepa, pa bi morali ostati nezavezujoči. Podpreti bi bilo treba dodatne ukrepe za povečanje preglednosti in spodbujati uporabo upravnih standardov.
Pripravljavec mnenja nazadnje meni, da bi bilo treba dodatno razmisliti o tem, kako zagotoviti, da se bo v predlogu zadovoljivo odražalo varstvo potrošnikov in vlagateljev.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za pravne zadeve poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(1) Med finančno krizo v obdobju 2007/2008 so se pokazale pomembne pomanjkljivosti pri finančnem nadzoru v posameznih primerih in v zvezi s celotnim finančnim sistemom. Nadzorni modeli na nacionalni ravni zaostajajo za integriranostjo in medsebojno povezanostjo evropskih finančnih trgov, na katerih več finančnih družb posluje čezmejno. Med krizo so se pokazale pomanjkljivosti na področju sodelovanja, usklajevanja, dosledne uporabe prava Skupnosti in zaupanja med nacionalnimi nadzornimi organi. |
(1) Med finančno krizo v obdobju 2007/2008 so se pokazale pomembne pomanjkljivosti pri finančnem nadzoru v posameznih primerih in v zvezi s celotnim finančnim sistemom. Nadzorni modeli na nacionalni ravni so se izkazali za nezadostne, da bi se spoprijemali z integriranostjo in medsebojno povezanostjo evropskih finančnih trgov, na katerih več finančnih družb posluje čezmejno. Med krizo so se pokazale pomanjkljivosti na področju sodelovanja, usklajevanja, dosledne uporabe prava Skupnosti in zaupanja med nacionalnimi nadzornimi organi. |
Predlog spremembe 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 17 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(17) Zagotavljanje pravilne in celovite uporabe zakonodaje Skupnosti je osnovni pogoj za integriteto, učinkovitost in pravilno delovanje finančnih trgov, stabilnost finančnega sistema in nevtralne konkurenčne pogoje za udeležence na finančnem trgu v Skupnosti. Zato je treba vzpostaviti mehanizem, s katerim organ obravnava primere nepravilne ali nezadostne uporabe zakonodaje Skupnosti. Ta mehanizem je treba uporabljati na področjih, kjer so z zakonodajo Skupnosti opredeljene jasne in brezpogojne obveznosti. |
(17) Zagotavljanje pravilne in celovite uporabe zakonodaje Unije je osnovni pogoj za integriteto, učinkovitost in pravilno delovanje finančnih trgov, stabilnost finančnega sistema in nevtralne konkurenčne pogoje za udeležence na finančnem trgu v Uniji. Zato je treba vzpostaviti mehanizem, s katerim organ obravnava primere neuporabe zakonodaje Unije. Ta mehanizem je treba uporabljati na področjih, kjer so z zakonodajo Skupnosti opredeljene jasne in brezpogojne obveznosti. |
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 20 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(20) Organu je treba za obvladovanje izjemnih primerov, ko zadevni pristojni organ dolgo časa ne ukrepa, dodeliti pooblastila, da v skrajnem primeru sprejme odločbe, naslovljene na posamezne finančne institucije. To pooblastilo je treba omejiti na izjemne okoliščine, v katerih pristojni organ ne ravna v skladu z odločbami, ki so naslovljene nanj, in v katerih se pravo Skupnosti zaradi obstoječih ali prihodnjih uredb EU neposredno uporablja za finančne institucije. |
(20) Organu je treba za obvladovanje izjemnih primerov, ko zadevni pristojni organ dolgo časa ne ukrepa, dodeliti pooblastila, da v skrajnem primeru in zgolj v nujnih okoliščinah sprejme odločbe, naslovljene na posamezne finančne institucije. To pooblastilo je treba omejiti na izjemne okoliščine, v katerih pristojni organ ne ravna v skladu z odločbami, ki so naslovljene nanj, in v katerih se pravo Skupnosti zaradi obstoječih ali prihodnjih uredb EU neposredno uporablja za finančne institucije. |
Predlog spremembe 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 25 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(25) Organ mora dejavno spodbujati nadzorno konvergenco po vsej Skupnosti s ciljem vzpostavitve skupne kulture na področju nadzora. |
(25) Organ mora dejavno spodbujati nadzorno konvergenco po vsej Uniji s ciljem vzpostavitve skupne kulture na področju nadzora in obenem v celoti spoštovati fiskalno odgovornost držav članic. |
Predlog spremembe 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 28 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(28) Za zaščito finančne stabilnosti je treba zgodaj opredeliti čezmejne in medsektorske trende, mogoča tveganja in ranljivosti, ki izhajajo iz mikrobonitetne ravni. Organ mora v okviru svoje pristojnosti spremljati in oceniti takšen razvoj ter redno ali po potrebi priložnostno obveščati Evropski parlament, Svet, Komisijo, druge evropske nadzorne organe in Evropski odbor za sistemska tveganja, kadar je to potrebno. Organ mora usklajevati tudi teste izjemnih situacij po vsej Skupnosti, s katerimi se oceni prilagodljivost udeležencev na finančnem trgu na neugodne razmere na trgu, in zagotoviti, da se na nacionalni ravni za take teste uporablja čim bolj usklajena metodologija. |
(28) Za zaščito finančne stabilnosti je treba zgodaj opredeliti čezmejne in medsektorske trende, mogoča tveganja in ranljivosti, ki izhajajo iz mikrobonitetne ravni. Organ mora v okviru svoje pristojnosti spremljati in oceniti takšen razvoj ter redno obveščati Evropski parlament, Svet, Komisijo, druge evropske nadzorne organe in Evropski odbor za sistemska tveganja, pa tudi pristojne nacionalne organe. Organ mora usklajevati tudi teste izjemnih situacij po vsej Uniji, s katerimi se oceni prilagodljivost udeležencev na finančnem trgu na neugodne razmere na trgu, in zagotoviti, da se na nacionalni ravni za take teste uporablja čim bolj usklajena metodologija. |
Predlog spremembe 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 29 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(29) Zaradi globalizacije finančnih storitev in vse večjega pomena mednarodnih standardov mora organ spodbujati dialog in sodelovanje z nadzornimi organi zunaj Skupnosti. V celoti mora spoštovati obstoječe vloge in pristojnosti evropskih institucij v zvezi z organi zunaj Skupnosti in v mednarodnih forumih. |
(29) Zaradi globalizacije finančnih storitev in vse večjega pomena mednarodnih standardov mora organ spodbujati dialog in sodelovanje z nadzornimi organi zunaj Skupnosti. V celoti spoštuje obstoječe vloge in pristojnosti evropskih institucij v zvezi z organi zunaj Unije in v mednarodnih forumih. Organ bi moral imeti tudi možnost, da izkoristi sodelovanje, ki ga Komisija že uživa z mednarodnimi forumi. |
Predlog spremembe 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 31 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(31) Organ mora imeti za učinkovito opravljanje svojih nalog pravico, da zahteva vse potrebne informacije. Da se prepreči podvajanje obveznosti poročanja za udeležence na finančnem trgu, morajo te informacije običajno zagotoviti nacionalni nadzorni organi, ki so najbliže finančnim trgom in udeležencem na trgu. Vendar mora imeti organ pristojnost, da informacije zahteva neposredno od udeležencev na finančnem trgu in drugih strank, če nacionalni pristojni organ takih informacij ne zagotovi ali jih ne more zagotoviti pravočasno. Določiti je treba obveznost organov držav članic, da organu pomagajo pri uveljavljanju takih neposrednih zahtev. |
(31) Organ mora imeti za učinkovito opravljanje svojih nalog pravico, da zahteva vse potrebne informacije. Da se prepreči podvajanje obveznosti poročanja za udeležence na finančnem trgu, morajo te informacije običajno zagotoviti nacionalni nadzorni organi, ki so najbliže finančnim trgom in udeležencem na trgu, pri tem pa velja obveznost, da se zaupnih informacij ne sme dati na voljo organom in oblastem, ki do tega niso upravičene. Vendar mora imeti organ pristojnost, da informacije zahteva neposredno od udeležencev na finančnem trgu in drugih strank, če nacionalni pristojni organ takih informacij ne zagotovi ali jih ne more zagotoviti pravočasno. Določiti je treba obveznost organov držav članic, da organu pomagajo pri uveljavljanju takih neposrednih zahtev. |
Predlog spremembe 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 32 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(32) Tesno sodelovanje med organom in Evropskim odborom za sistemska tveganja je bistveno, da se zagotovi popolnoma učinkovito delovanje Evropskega odbora za sistemska tveganja ter da se spremlja nadaljnje ukrepanje ob njegovih opozorilih in priporočilih. Organ mora Evropskemu odboru za sistemska tveganja posredovati vse pomembne informacije. Podatke, povezane s posameznimi podjetji, je treba zagotoviti le na podlagi obrazložene zahteve. Organ mora po prejemu opozoril ali priporočil, ki jih Evropski odbor za sistemska tveganja naslovi na organ ali nacionalni nadzorni organ, takoj ukrepati in zagotoviti nadaljnje spremljanje. |
(32) Tesno sodelovanje med organom in Evropskim odborom za sistemska tveganja je bistveno, da se zagotovi popolnoma učinkovito delovanje Evropskega odbora za sistemska tveganja ter da se spremlja nadaljnje ukrepanje ob njegovih opozorilih in priporočilih. Organ mora Evropskemu odboru za sistemska tveganja posredovati vse pomembne informacije. Podatke, povezane s posameznimi podjetji, je treba zagotoviti le na podlagi obrazložene zahteve ter jih dosledno varovati v skladu z zakonodajo EU. Organ mora po prejemu opozoril ali priporočil, ki jih Evropski odbor za sistemska tveganja naslovi na organ ali nacionalni nadzorni organ, takoj ukrepati in zagotoviti nadaljnje spremljanje. |
Predlog spremembe 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 34 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(34) Države članice imajo ključno odgovornost za ohranjanje finančne stabilnosti na področju kriznega upravljanja, zlasti v zvezi s stabilizacijo in reševanjem posameznih šibkih udeležencev na finančnem trgu. Ukrepi, ki jih organ sprejme v izrednih razmerah ali primerih reševanja sporov, ki vplivajo na stabilnost udeležencev na finančnem trgu, ne smejo vplivati na fiskalne pristojnosti držav članic. Vzpostaviti je treba mehanizem, s katerim se lahko države članice sklicujejo na ta zaščitni ukrep in na zadnji stopnji zadevo predajo Svetu, ki sprejme odločitev. Ustrezno je, da se zaradi posebnih pristojnosti držav članic v zvezi s tem Svetu dodeli vloga na tem področju. |
(34) Države članice imajo ključno odgovornost za ohranjanje finančne stabilnosti v kriznih razmerah, zlasti v zvezi s stabilizacijo in reševanjem posameznih šibkih finančnih institucij. Ukrepi, ki jih organ sprejme v izrednih razmerah ali primerih reševanja sporov, ki vplivajo na stabilnost finančne institucije, ne smejo vplivati na fiskalne pristojnosti držav članic. Vzpostaviti je treba mehanizem, s katerim lahko države članice zahtevajo, da se odločba organa ponovno preuči. |
Predlog spremembe 10 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Organ deluje v okviru področja uporabe Direktive 97/9/ES, Direktive 98/26/ES, Direktive 2001/34/ES, Direktive 2002/47/ES, Direktive 2002/87/ES, Direktive 2003/6/ES, Direktive 2003/71/ES, Direktive 2004/25/ES, Direktive 2004/39/ES, Direktive 2004/109/ES, Direktive 2005/60/ES, Direktive 2009/65/ES, Direktive 2002/65/ES, Direktive 2006/49/ES (brez poseganja v pristojnosti Evropskega bančnega organa glede bonitetnega nadzora), Direktive…[prihodnje direktive AIFM] in Uredbe… [prihodnje Uredbe CRA], vključno z vsemi direktivami, uredbami in sklepi, ki temeljijo na teh dokumentih, ter kakršnega koli drugega dokumenta Skupnosti, ki na organ prenaša naloge. |
2. Organ deluje v okviru področja uporabe Direktive 97/9/ES, Direktive 98/26/ES, Direktive 2001/34/ES, Direktive 2002/47/ES, Direktive 2002/87/ES, Direktive 2003/6/ES, Direktive 2003/71/ES, Direktive 2004/39/ES, Direktive 2004/109/ES, Direktive 2005/60/ES, Direktive 2009/65/ES, Direktive 2002/65/ES, Direktive 2006/49/ES (brez poseganja v pristojnosti Evropskega bančnega organa glede bonitetnega nadzora), Direktive…[prihodnje direktive AIFM] in Uredbe… [prihodnje Uredbe CRA], vključno z vsemi direktivami, uredbami in sklepi, ki temeljijo na teh dokumentih, ter kakršnega koli drugega dokumenta Skupnosti, ki na organ prenaša naloge. |
Predlog spremembe 11 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4. Cilj organa je prispevati k: (i) boljšemu delovanju notranjega trga, kar vključuje zlasti visoko, učinkovito in usklajeno stopnjo ureditve in nadzora, (ii) zaščiti vlagateljev, (iii) zagotovitvi integritete, učinkovitosti in pravilnega delovanja finančnih trgov, (iv) zaščiti stabilnosti finančnega sistema in (v) krepitvi mednarodnega usklajevanja nadzora. V ta namen organ prispeva k zagotavljanju dosledne, smotrne in učinkovite uporabe zakonodaje Skupnosti iz člena 1(2), spodbuja nadzorno konvergenco ter izdaja mnenja za Evropski parlament, Svet in Komisijo. Organ je del evropskega sistema finančnih nadzornih organov (v nadaljnjem besedilu: |
4. Cilj organa je prispevati k: (i) boljšemu delovanju notranjega trga, kar vključuje zlasti visoko, učinkovito in usklajeno stopnjo ureditve in nadzora, (ii) zaščiti vlagateljev, (iii) zagotovitvi integritete, učinkovitosti in pravilnega delovanja finančnih trgov, (iv) zaščiti stabilnosti finančnega sistema in (v) krepitvi mednarodnega usklajevanja nadzora, pri čemer se upošteva potreba po okrepljenem sodelovanju in inovacijah na notranjem trgu ter zagotovitvi globalne konkurenčnosti. V ta namen organ prispeva k zagotavljanju dosledne, smotrne in učinkovite uporabe zakonodaje Skupnosti iz člena 1(2), spodbuja nadzorno konvergenco ter izdaja mnenja za Evropski parlament, Svet in Komisijo. Organ je del evropskega sistema finančnih nadzornih organov (v nadaljnjem besedilu: |
Predlog spremembe 12 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 2 – točka b | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(b) izdajanje smernic in priporočil, kot je določeno v členu 8; |
(b) izdajanje nezavezujočih smernic in priporočil, kot je določeno v členu 8; |
Predlog spremembe 13 Predlog uredbe Člen 7 – naslov | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Tehnični standardi |
Tehnični standardi – delegirani akti |
Predlog spremembe 14 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1 – pododstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Preden organ te osnutke predloži Komisiji, po potrebi organizira odprta javna posvetovanja o tehničnih standardih ter analizira morebitne s tem povezane stroške in koristi. |
Preden organ te osnutke predloži Komisiji, po potrebi organizira odprta javna posvetovanja o tehničnih standardih, pri čemer udeleženci na finančnih trgih sodelujejo pri pripravi osnutkov vseh pravil, ki bodo veljala zanje, da se zagotovi sorazmernost pravil s cilji, za katere so namenjena, in prepreči njihova čezmernost ter analizira morebitne s tem povezane stroške in koristi. |
Predlog spremembe 15 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Komisija sprejme standarde v obliki uredb ali sklepov ter jih objavi v Uradnem listu Evropske unije. |
2. Standarde sprejme Komisija v obliki uredb ali sklepov kot delegirane akte v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije. |
Predlog spremembe 16 Predlog uredbe Člen 8 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Za vzpostavitev doslednih, smotrnih in učinkovitih nadzornih praks znotraj sistema ESFS ter zagotovitev skupne, enotne in usklajene uporabe zakonodaje Skupnosti organ izdaja smernice in priporočila, naslovljena na pristojne organe ali udeležence na finančnem trgu. |
Za vzpostavitev doslednih, smotrnih in učinkovitih nadzornih praks znotraj sistema ESFS ter zagotovitev skupne, enotne in usklajene uporabe zakonodaje Skupnosti organ izdaja smernice in priporočila, naslovljena na pristojne organe ali udeležence na finančnem trgu. Organ opravi odprta javna posvetovanja o smernicah in priporočilih ter analizira morebitne stroške in koristi, povezane z njimi. Smernice se objavijo na spletni strani organa. |
|
Pristojni organi si na vse mogoče načine prizadevajo za uskladitev s temi smernicami in priporočili. |
Pristojni organi si na vse mogoče načine prizadevajo za uskladitev s temi smernicami in priporočili. |
|
Kadar pristojni organ ne upošteva teh smernic ali priporočil, o svojih razlogih za tako ravnanje obvesti organ. |
Kadar pristojni organ ne upošteva teh smernic ali priporočil, o svojih razlogih za tako ravnanje obvesti organ. Organ objavi te razloge, pri čemer o svoji nameri ustrezno obvesti pristojni organ. |
Predlog spremembe 17 Predlog uredbe Člen 9 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Dosledna uporaba pravil Skupnosti |
Neuporaba zakonodaje Unije |
|
1. Kadar pristojni organ ni pravilno uporabil zakonodaje iz člena 1(2), zlasti če ni preveril, ali udeleženec na finančnem trgu izpolnjuje zahteve iz navedene zakonodaje, ima organ pooblastila iz odstavkov 2, 3 in 6 tega člena. |
1. Kadar pristojni organ ni uporabil zakonodaje iz člena 1(2), zlasti če ni preveril, ali udeleženec na finančnem trgu izpolnjuje zahteve iz navedene zakonodaje, ima organ pooblastila iz odstavkov 2, 3 in 6 tega člena. |
|
2. Organ lahko na zahtevo enega ali več pristojnih organov, Komisije ali na lastno pobudo ter po tem, ko je o zadevi obvestil ustrezni pristojni organ, preiskuje domnevno nepravilno uporabo zakonodaje Skupnosti. |
2. Organ lahko na zahtevo enega ali več pristojnih organov, Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije ali na lastno pobudo ter po tem, ko je o zadevi obvestil ustrezni pristojni organ, preiskuje domnevno neuporabo zakonodaje Unije. |
|
Pristojni organ brez poseganja v pooblastila iz člena 20 organu takoj zagotovi vse informacije, ki jih organ potrebuje za svojo preiskavo. |
Pristojni organ brez poseganja v pooblastila iz člena 20 organu takoj zagotovi vse informacije, ki jih organ potrebuje za svojo preiskavo. |
|
3. Organ lahko najpozneje v dveh mesecih po začetku preiskave na zadevni pristojni organ naslovi priporočilo, v katerem navede ukrepe, potrebne za uskladitev z zakonodajo Skupnosti. |
Organ lahko najpozneje v dveh mesecih po začetku preiskave na zadevni pristojni organ naslovi priporočilo, v katerem navede ukrepe, potrebne za uskladitev z zakonodajo Unije. |
|
Pristojni organ v desetih delovnih dneh po prejemu priporočila Organ obvesti o ukrepih, ki jih je sprejel ali jih namerava sprejeti za zagotovitev skladnosti z zakonodajo Skupnosti. |
Pristojni organ v desetih delovnih dneh po prejemu priporočila Organ obvesti o ukrepih, ki jih je sprejel ali jih namerava sprejeti za zagotovitev skladnosti z zakonodajo Unije. |
|
4. Če pristojni organ v enem mesecu od prejema priporočila organa ne zagotovi skladnosti z zakonodajo Skupnosti, lahko Komisija na podlagi prejetega obvestila organa ali na lastno pobudo sprejme odločbo, s katero od pristojnega organa zahteva sprejetje ukrepov, potrebnih za uskladitev z zakonodajo Skupnosti. |
4. Če pristojni organ v enem mesecu od prejema priporočila organa ne zagotovi skladnosti z zakonodajo Unije, lahko Komisija na podlagi prejetega obvestila organa ali na lastno pobudo sprejme odločbo, s katero od pristojnega organa zahteva sprejetje ukrepov, potrebnih za uskladitev z zakonodajo Unije. |
|
Komisija sprejme tako odločbo najpozneje tri mesece po sprejetju priporočila. Komisija lahko ta rok podaljša za en mesec. |
Komisija sprejme tako odločbo najpozneje tri mesece po sprejetju priporočila. Komisija lahko ta rok podaljša za en mesec. |
|
Komisija zagotovi spoštovanje pravice naslovnikov odločbe, da podajo izjavo. |
Komisija zagotovi spoštovanje pravice naslovnikov odločbe, da podajo izjavo. |
|
Organ in pristojni organi Komisiji zagotovijo vse potrebne informacije. |
Organ in pristojni organi Komisiji zagotovijo vse potrebne informacije. |
|
5. Pristojni organ v desetih delovnih dneh od prejema odločbe iz odstavka 4 Komisijo in organ obvesti o ukrepih, ki jih je sprejel ali jih namerava sprejeti za izvedbo te odločbe Komisije. |
5. Pristojni organ v desetih delovnih dneh od prejema odločbe iz odstavka 4 Komisijo in organ obvesti o ukrepih, ki jih je sprejel ali jih namerava sprejeti za izvedbo te odločbe Komisije. |
|
6. Če pristojni organ ne ravna v skladu z odločbo iz odstavka 4 tega člena v roku iz tega odstavka in če je treba čim prej ukrepati zaradi neizpolnjevanja obveznosti pristojnega organa, da se ohranijo ali obnovijo nevtralni konkurenčni pogoji na trgu ali se zagotovita pravilno delovanje in integriteta finančnega sistema, lahko organ, kadar se ustrezne zahteve zakonodaje iz člena 1(2) neposredno uporabljajo za udeležence na finančnem trgu, brez poseganja v pooblastila Komisije na podlagi člena 226 Pogodbe sprejme individualno odločbo, naslovljeno na udeleženca na finančnem trgu, v katerem zahteva ukrepe, potrebne za izpolnitev njenih obveznosti na podlagi prava Skupnosti, vključno s prenehanjem posamezne dejavnosti. |
6. Če pristojni organ ne ravna v skladu z odločbo iz odstavka 4 tega člena v roku iz tega odstavka in če je treba čim prej ukrepati zaradi neizpolnjevanja obveznosti pristojnega organa, da se ohranijo ali obnovijo nevtralni konkurenčni pogoji na notranjem trgu ali se zagotovita pravilno delovanje in integriteta finančnega sistema pri čezmejnih dejavnostih, lahko organ, kadar se ustrezne zahteve zakonodaje iz člena 1(2) neposredno uporabljajo za udeležence na finančnem trgu, brez poseganja v pooblastila Komisije na podlagi člena 258 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme individualno odločbo, naslovljeno na udeleženca na finančnem trgu, v katerem zahteva ukrepe, potrebne za izpolnitev njenih obveznosti na podlagi prava Unije, vključno s prenehanjem posamezne dejavnosti. Preden organ sprejme posamezno odločitev, mora o tem obvestiti Komisijo. |
|
|
Komisija zagotovi spoštovanje pravice naslovnikov odločbe, da podajo izjavo. |
|
|
Organ in pristojni organi Komisiji zagotovijo vse potrebne informacije. |
|
|
Komisija se v dveh tednih po prejemu osnutka odločbe organa odloči, ali bo potrdila osnutek odločbe. Komisija tega roka ne sme podaljšati. Komisija lahko osnutek odločbe potrdi le delno ali s spremembami, če je to v interesu Unije. |
|
|
Če Komisija ne potrdi osnutka odločbe ali ga potrdi samo delno ali s spremembami, nemudoma obvesti organ v obliki uradnega mnenja. |
|
|
Organ v roku enega tedna od prejema uradnega mnenja pregleda svojo odločbo in jo prilagodi uradnemu mnenju Komisije ter jo nemudoma posreduje Komisiji. |
|
|
Komisija v roku enega tedna po prejemu spremenjene odločbe organa odloči, ali jo bo potrdila ali zavrnila. |
|
|
Če Komisija zavrne spremenjeno odločbo, se šteje, da odločba ni bila sprejeta. |
|
Odločba organa je v skladu z odločbo, ki jo na podlagi odstavka 4 sprejme Komisija. |
Odločba organa je v skladu z odločbo, ki jo na podlagi odstavka 4 sprejme Komisija. |
|
7. Odločbe, sprejete na podlagi odstavka 6, prevladajo nad vsemi predhodnimi odločbami o isti zadevi, ki so jih sprejeli pristojni organi. |
|
|
Kakršni koli ukrepi pristojnih organov v zvezi z dejstvi, ki jih obravnava odločba na podlagi odstavka 4 ali 6, so v skladu s temi odločbami. |
7. Kakršni koli ukrepi pristojnih organov v zvezi z dejstvi, ki jih obravnava odločba na podlagi odstavka 4 ali 6, so v skladu s temi odločbami. |
Predlog spremembe 18 Predlog uredbe Člen 11 – naslov | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Reševanje sporov med pristojnimi organi |
Reševanje sporov med pristojnimi organi v čezmejnih zadevah |
Predlog spremembe 19 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Kadar se pristojni organ ne strinja s postopkom ali vsebino ukrepanja ali neukrepanja drugega pristojnega organa na področjih, na katerih zakonodaja iz člena 1(2) zahteva sodelovanje, usklajevanje ali skupno odločanje pristojnih organov iz več kot ene države članice, lahko organ brez poseganja v pooblastila iz člena 9 na zahtevo enega ali več zadevnih pristojnih organov na podlagi postopka iz odstavka 2 organom pomaga pri doseganju sporazuma. |
1. Kadar se pristojni organ ne strinja s postopkom ali vsebino ukrepanja ali neukrepanja drugega pristojnega organa na področjih, ki zadevajo zakonodajo iz člena 1(2), lahko organ brez poseganja v pooblastila iz člena 9 na zahtevo enega ali več zadevnih pristojnih organov na podlagi postopka iz odstavka 2 organom pomaga pri doseganju sporazuma. |
Predlog spremembe 20 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
1a. Da bi lahko opravljal nalogo spodbujanja in usklajevanja, se organ v celoti obvešča o vseh pomembnih dogodkih, povezanih z razmerami iz odstavka 1, ter pozove, naj se kot opazovalec udeleži vseh srečanj ustreznih nacionalnih pristojnih nadzornih organov. |
Predlog spremembe 21 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 3 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
3a. Odločbe, sprejete na podlagi odstavka 3, prevladajo nad vsemi predhodnimi odločitvami, ki jih je o isti zadevi sprejel pristojni organ. Ukrepi pristojnih organov v zvezi z vprašanji, ki jih obravnava odločba, sprejeta na podlagi odstavka 3, so v skladu s to odločbo. |
Predlog spremembe 22 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4. Kadar pristojni organ ne ravna v skladu z odločbo organa in zato ne zagotavlja, da udeleženec na finančnem trgu izpolnjuje zahteve, ki se na podlagi zakonodaje iz člena 1(2) neposredno uporabljajo zanjo, lahko organ brez poseganja v pooblastila Komisije na podlagi člena 226 Pogodbe sprejme individualno odločbo, naslovljeno na udeleženca na finančnem trgu, s katero zahteva ukrepe, potrebne za izpolnitev njenih obveznosti na podlagi prava Skupnosti, vključno s prenehanjem posamezne dejavnosti. |
4. Kadar pristojni organ ne ravna v skladu z odločbo organa in zato ne zagotavlja, da udeleženec na finančnem trgu izpolnjuje zahteve, ki se na podlagi zakonodaje iz člena 1(2) neposredno uporabljajo zanjo, lahko organ brez poseganja v pooblastila Komisije na podlagi člena 258 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme individualno odločbo v skladu s postopkom, določenim v členu 9(6), naslovljeno na udeleženca na finančnem trgu, s katero zahteva ukrepe, potrebne za izpolnitev njenih obveznosti na podlagi prava Unije, vključno s prenehanjem posamezne dejavnosti. |
Predlog spremembe 23 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 2 – točka 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(3) delovanjem v vlogi posrednika na zahtevo pristojnih organov ali na lastno pobudo, brez poseganja v člen 11; |
(3) izvajanjem nezavezujočega posredovanja na zahtevo pristojnih organov, brez poseganja v člen 11; |
Predlog spremembe 24 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Organ lahko brez poseganja v pristojnosti institucij Skupnosti razvija stike z nadzornimi organi iz tretjih držav. Sprejema lahko upravne dogovore z mednarodnimi organizacijami in upravami tretjih držav. |
Organ lahko brez poseganja v pristojnosti institucij EU razvija stike z nadzornimi organi iz tretjih držav. Sprejema lahko upravne dogovore z mednarodnimi organizacijami in upravami tretjih držav. S temi dogovori se ne vzpostavljajo pravne obveznosti za Unijo in njene države članice. |
Predlog spremembe 25 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 1 – pododstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Pristojni organi in drugi javni organi držav članic organu na njegovo zahtevo predložijo vse informacije, ki jih potrebuje za izvajanje nalog, dodeljenih s to uredbo. |
1. Pristojni organi in drugi javni organi držav članic organu na njegovo zahtevo predložijo vse informacije, ki jih potrebuje za izvajanje nalog, dodeljenih s to uredbo, ob popolnem upoštevanju veljavnih določb o zaupnosti in varstvu podatkov iz ustrezne zakonodaje Unije. |
Predlog spremembe 26 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 1 – pododstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Organ lahko zahteva tudi, da se mu informacije zagotavljajo v rednih časovnih presledkih. |
Organ lahko zahteva tudi, da se mu informacije zagotavljajo v rednih časovnih presledkih. Za vsako takšno zahtevo se, kjer je to mogoče, uporabljajo skupne oblike poročanja. |
Predlog spremembe 27 Predlog uredbe Člen 22 – naslov | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Interesna skupina za vrednostne papirje in trge |
Ustanovitev interesne skupine za vrednostne papirje in trge |
Predlog spremembe 28 Predlog uredbe Člen 22 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Za posvetovanje z zainteresiranimi stranmi na področjih, pomembnih za naloge organa, se ustanovi interesna skupina za vrednostne papirje in trge. |
1. Organ ustanovi interesno skupino za vrednostne papirje in trge za posvetovanje z zainteresiranimi stranmi na področjih, pomembnih za naloge organa. |
Predlog spremembe 29 Predlog uredbe Člen 22 – odstavek 3 – pododstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Odbor nadzornikov pri odločanju čim bolj zagotavlja ustrezno geografsko uravnoteženost in zastopanost zainteresiranih strani iz celotne Skupnosti. |
Odbor nadzornikov pri odločanju zagotavlja ustrezno geografsko uravnoteženost in zastopanost zainteresiranih strani iz celotne Skupnosti. |
Predlog spremembe 30 Predlog uredbe Člen 23 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Organ zagotavlja, da nobena od odločb, sprejetih na podlagi člena 10 ali 11, v ničemer ne posega v fiskalne pristojnosti držav članic. |
1. Organ zagotavlja, da nobena od odločb, sprejetih na podlagi člena 10 ali 11, neposredno ne posega v fiskalne pristojnosti držav članic. |
Predlog spremembe 31 Predlog uredbe Člen 23 – odstavek 2 – pododstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Kadar država članica meni, da odločba, sprejeta na podlagi člena 11, posega v njene fiskalne pristojnosti, lahko v enem mesecu po tem, ko je bil pristojni organ uradno obveščen o odločbi organa, obvesti organ in Komisijo, da pristojni organ odločbe ne bo izvajal. |
2. Kadar država članica meni, da odločba, sprejeta na podlagi člena 11, posega v njene fiskalne pristojnosti, lahko v treh delovnih dneh po tem, ko je bil pristojni organ uradno obveščen o odločbi organa, obvesti organ, Svet in Komisijo. |
Predlog spremembe 32 Predlog uredbe Člen 23 – odstavek 2 – pododstavek 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Organ v enem mesecu po prejemu uradnega obvestila države članice to državo članico obvesti, ali bo svojo odločbo ohranil, jo spremenil ali razveljavil. |
Organ v enem tednu po prejemu uradnega obvestila države članice to državo članico obvesti, ali bo svojo odločbo ohranil, jo spremenil ali razveljavil. Če pri svoji odločbi ostaja ali jo spreminja, organ navede, da odločba ne vpliva na fiskalne pristojnosti. |
Predlog spremembe 33 Predlog uredbe Člen 23 – odstavek 2 – pododstavek 5 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Če organ ohrani svojo odločbo, Svet na podlagi kvalificirane večine, kot je določeno v členu 205 Pogodbe, v dveh mesecih odloči, ali se odločba organa ohrani ali razveljavi. |
Če organ ohrani svojo odločbo, Svet na podlagi kvalificirane večine, kot je določeno v členu 238 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v enem mesecu odloči, ali se odločba organa ohrani ali razveljavi. |
POSTOPEK
|
Naslov |
Evropski organ za vrednostne papirje in trge |
|||||||
|
Referenčni dokumenti |
KOM(2009)0503 – C7-0167/2009 – 2009/0144(COD) |
|||||||
|
Pristojni odbor |
ECON |
|||||||
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju |
JURI 7.10.2009 |
|
|
|
||||
|
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja |
Raffaele Baldassarre 5.10.2009 |
|
|
|||||
|
Obravnava v odboru |
28.1.2010 |
|
|
|
||||
|
Datum sprejetja |
28.4.2010 |
|
|
|
||||
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
23 0 0 |
||||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Raffaele Baldassarre, Luigi Berlinguer, Sebastian Valentin Bodu, Françoise Castex, Christian Engström, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Daniel Hannan, Klaus-Heiner Lehne, Antonio López-Istúriz White, Antonio Masip Hidalgo, Alajos Mészáros, Bernhard Rapkay, Evelyn Regner, Francesco Enrico Speroni, Alexandra Thein, Diana Wallis, Rainer Wieland, Cecilia Wikström, Tadeusz Zwiefka |
|||||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Piotr Borys, Sergio Gaetano Cofferati, Kurt Lechner, Eva Lichtenberger, József Szájer |
|||||||
|
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Kay Swinburne |
|||||||
- [1] To so Evropski bančni organ (European Banking Authority – EBA), Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (European Insurance and Occupational Pensions Authority – EIOPA) in Evropski organ za vrednostne papirje in trge (European Securities and Markets Authority – ESMA).
- [2] Sodišče Evropskih skupnosti je v primeru Meroni (Meroni proti Visoki oblasti, C-9/56, in C-10/56, 1958 Receuil str. 133 in str. 157) odločilo, da institucija ne sme prenesti pooblastil, ki jih sama nima. Če se organu podeli pristojnost odločanja o tem, ali je pristojni nacionalni organ deloval skladno z zakonodajo Skupnosti, kot se predlaga v členih 9(6) in 11(3), bi to pomenilo, da se organu podeli pristojnosti, ki presegajo opredeljena izvršna pooblastila, med katera sodijo odločitve v zadevah, v katerih se presoja o pravilnem izvajanju zakonodaje.
- [3] Trgi v nekaterih državah članicah so na primer omejeni na majhno število pomembnejših igralcev. Zato bi razkritje kakršnih koli združenih podatkov dejansko razkrilo informacije o posameznih podjetjih.
MNENJE Odbora za ustavne zadeve (9.4.2010)
za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega organa za vrednostne papirje in trge
(KOM(2009)0503 – C7‑0167/2009 – 2009/0144(COD))
Poročevalec: Íñigo Méndez de Vigo
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Pomanjkanje ustrezne finančne regulacije na evropski ravni in slabosti tržnih nadzornih mehanizmov so bile v času gospodarske in finančne krize, ki je zajela Evropo leta 2008 in posledice katere še vedno občutimo, očitne. Komisija je na podlagi poročila skupine strokovnjakov, ki ji je predsedoval Jacques de Larosière, pripravila štiri predloge, za obravnavo katerih je v Parlamentu pristojen Odbor za ekonomske in monetarne zadeve.
Odbor za ustavne zadeve je pri pripravi svojega mnenja poskušal podrobno preučiti, kako bi lahko čim bolje umestili v institucionalni sistem nov evropski nadzorni organ in Evropski odbor za sistemska tveganja, katerih ustanovitev se predlaga v teh predlogih. Prav tako se je osredotočil na oblikovanje usklajenih tehničnih standardov za finančne storitve, s katerimi bi zagotovili usklajeno ukrepanje organov na eni strani ter ustrezno zaščito deponentov, vlagateljev in potrošnikov v Evropski uniji na drugi strani. Posebna pozornost je bila namenjena odnosu do institucij zasebnega sektorja kot tudi odnosu med evropskim nadzornim organom in nacionalnimi nadzornimi organi. Nadalje smo poudarili težave, povezane z nadzorom mednarodnih institucij.
Finančna kriza leta 2008 zahteva evropski odziv na evropske težave: Parlament mora imeti po novih pooblastilih, ki jih je pridobil z Lizbonsko pogodbo, pri vseh teh vprašanjih odločilno vlogo.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za ustavne zadeve poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1 Predlog uredbe Naslov | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o ustanovitvi Evropskega organa za vrednostne papirje in trge |
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (vrednostni papirji in trgi) |
|
|
(Predlog spremembe se nanaša na celotno besedilo.) |
Predlog spremembe 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(1) Med finančno krizo v obdobju 2007/2008 so se pokazale pomembne pomanjkljivosti pri finančnem nadzoru v posameznih primerih in v zvezi s celotnim finančnim sistemom. Nadzorni modeli na nacionalni ravni zaostajajo za integriranostjo in medsebojno povezanostjo evropskih finančnih trgov, na katerih več finančnih družb posluje čezmejno. Med krizo so se pokazale pomanjkljivosti na področju sodelovanja, usklajevanja, dosledne uporabe prava Skupnosti in zaupanja med nacionalnimi nadzornimi organi. |
(1) Med finančno krizo v obdobju 2007/2008 so se pokazale pomembne pomanjkljivosti pri finančnem nadzoru v posameznih primerih in v zvezi s celotnim finančnim sistemom. Nadzorni modeli na nacionalni ravni zaostajajo za integriranostjo in medsebojno povezanostjo evropskih finančnih trgov, na katerih več finančnih družb posluje čezmejno. Med krizo so se pokazale pomanjkljivosti na področju sodelovanja, usklajevanja, dosledne uporabe prava Unije in zaupanja med nacionalnimi nadzornimi organi. |
|
|
(Predlog spremembe se nanaša na celotno besedilo.) |
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 7 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(7) Evropski sistem finančnih nadzornih organov mora biti mreža nacionalnih nadzornih organov in nadzornih organov Skupnosti, pri čemer vsakodnevni nadzor nad udeleženci na finančnem trgu ostaja na nacionalni ravni, osrednjo vlogo pri nadzoru nad čezmejnimi skupinami pa imajo kolegiji nadzornih organov. Doseči je treba tudi večjo usklajenost in skladno uporabo pravil za udeležence na finančnem trgu in trge po vsej Skupnosti. Poleg Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Evropskega bančnega organa je treba ustanoviti Evropski organ za vrednostne papirje in trge (to so evropski nadzorni organi). |
(7) Evropski sistem finančnih nadzornih organov mora biti mreža nacionalnih nadzornih organov in nadzornih organov Unije, pri čemer vsakodnevni nadzor nad udeleženci na finančnem trgu, ki nimajo evropske razsežnosti, ostaja na nacionalni ravni. Nadzor nad čezmejnimi institucijami, ki nimajo evropske razsežnosti, morajo izvajati kolegiji nadzornih organov. Nadzor nad finančnimi institucijami z evropsko razsežnostjo mora postopoma prevzeti evropski nadzorni organ (vrednostni papirji in trgi) („organ“). Doseči je treba tudi večjo usklajenost in skladno uporabo pravil za udeležence na finančnem trgu in trge po vsej Uniji. Poleg organa je treba ustanoviti Evropski nadzorni organ (zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropski nadzorni organ (bančništvo) in Evropski nadzorni organ (skupni odbor). Evropski odbor za sistemska tveganja mora biti del evropskega sistema finančnega nadzora. |
|
|
(Imena organov je treba spremeniti v vsem besedilu.) |
Predlog spremembe 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 10 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(10a) Evropsko sodišče je v zadevi št. C-217/04, Združeno kraljestvo proti Evropskemu parlamentu in Svetu Evropske unije, razsodilo: „(I)z ničesar v besedilu člena 95 ES (se) ne da sklepati, da bi morali biti ukrepi, ki jih je sprejel zakonodajalec Skupnosti na podlagi te določbe, naslovljeni samo na države članice. Lahko se namreč izkaže, da je, po presoji tega zakonodajalca, nujno ustanoviti organ Skupnosti, katerega naloga je prispevati k uresničitvi postopka usklajevanja v položajih, v katerih se kot primerno kaže sprejetje neobvezujočih spremljevalnih in okvirnih ukrepov zaradi olajševanja enotnih izvajanja in uporabe predpisov, ki temeljijo na tej določbi.1“ Ukrepi, sprejeti po členu 95 Pogodbe ES (zdaj po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe člen 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije), so lahko direktive ali uredbe. Evropska agencija za varnost omrežij in informacij je bila na primer ustanovljena z Uredbo (ES) št. 460/2004 Evropskega parlamenta in Sveta2, z uredbo pa bo ustanovljen tudi organ. |
|
|
1 Sodba z dne 2. maja 2006, Zbirka odločb 2006 str. I-3771, odstavek 44. |
|
|
2 UL L 77, 13.3.2004, str. 1. |
Predlog spremembe 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 14 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(14) Treba je uvesti učinkovit instrument za določitev usklajenih tehničnih standardov na področju finančnih storitev, da se zagotovijo, tudi prek enotnega pravilnika, enaki konkurenčni pogoji ter ustrezna zaščita vlagateljev in potrošnikov po Evropi. Ker je organ telo z visoko specializiranimi strokovnjaki, je učinkovito in ustrezno, da se mu na področjih, določenih v pravu Skupnosti, zaupa priprava osnutkov tehničnih standardov, ki ne vključuje političnih odločitev. Komisija mora te osnutke tehničnih standardov potrditi v skladu s pravom Skupnosti, da se jim zagotovi zavezujoči pravni učinek. Osnutke tehničnih standardov mora sprejeti Komisija. Spremeniti bi jih bilo treba, če na primer ne bi bili združljivi s pravom Skupnosti, ne bi upoštevali načela sorazmernosti ali bi pomeni kršitev temeljnih načel notranjega trga za finančne storitve, kot so odraženi v pravnem redu Skupnosti za področje finančnih storitev. Za zagotovitev neprekinjenega in hitrega postopka za sprejetje teh standardov je treba določiti časovni rok za odločitev Komisije o njihovi potrditvi. |
(14) Treba je uvesti učinkovit instrument za določitev usklajenih tehničnih standardov na področju finančnih storitev, da se zagotovijo, tudi prek enotnega pravilnika, enaki konkurenčni pogoji ter ustrezna zaščita vlagateljev in potrošnikov v Uniji. Ker je organ telo z visoko specializiranimi strokovnjaki, je učinkovito in ustrezno, da se mu na področjih, določenih v pravu Unije, zaupa priprava osnutkov tehničnih standardov, ki ne vključuje političnih odločitev. Komisija bi morala imeti pooblastila, da sprejme delegirane akte v skladu s postopkom iz člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi s tehničnimi standardi na področju finančnih storitev. |
Predlog spremembe 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 15 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(15) Postopek oblikovanja tehničnih standardov iz te uredbe ne vpliva na pooblastila Komisije, da na lastno pobudo sprejme izvedbene ukrepe na podlagi postopkov komitologije na drugi stopnji Lamfalussyjeve strukture, kot je določeno v ustrezni zakonodaji Skupnosti. Vprašanja, ki jih zadevajo tehnični standardi, ne vključujejo političnih odločitev, njihovo vsebino pa omejujejo dokumenti Skupnosti, sprejeti na prvi stopnji. Oblikovanje osnutkov standardov v organu zagotavlja, da v celoti izkoristi specializirano strokovno znanje nacionalnih nadzornih organov. |
(15) Komisija mora osnutke tehničnih standardov potrditi, da postanejo pravno zavezujoči. Če na primer ne bodo združljivi s pravom Evropske unije, če ne bodo upoštevali načela sorazmernosti ali bodo v nasprotju s temeljnimi načeli notranjega trga za finančne storitve, kot izhajajo iz pravnega reda Unije za področje finančnih storitev, jih bo treba spremeniti. Za zagotovitev gladkega in hitrega postopka za sprejetje teh standardov je treba Komisiji določiti časovni rok za odločitev o njihovi potrditvi. |
Predlog spremembe 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 16 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(16) Organ bi moral imeti na področjih, ki niso zajeta v tehničnih standardih, pooblastila za izdajanje nezavezujočih smernic in priporočil o uporabi zakonodaje Skupnosti. Za zagotovitev preglednosti in okrepitev upoštevanja teh smernic in priporočil s strani nacionalnih nadzornih organov je treba za nacionalne organe določiti obveznost, da v primeru neupoštevanja teh smernic in priporočil navedejo svoje razloge za tako ravnanje. |
(16) Organ bi moral imeti na področjih, ki niso zajeta v tehničnih standardih, pooblastila za izdajanje smernic in priporočil o uporabi zakonodaje Unije. Za zagotovitev preglednosti in okrepitev upoštevanja teh smernic in priporočil s strani nacionalnih nadzornih organov je treba za nacionalne organe določiti obveznost, da v primeru neupoštevanja teh smernic in priporočil javno navedejo svoje razloge za tako ravnanje, da bodo za udeležence na trgu popolnoma pregledni. Na področjih, ki jih tehnični standardi ne zajemajo, mora organ oblikovati in razširjati najboljše prakse. |
Predlog spremembe 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(19) Kadar nacionalni organ ne ravna v skladu s priporočilom, je treba Komisiji dodeliti pooblastila, da na zadevni nacionalni nadzorni organ naslovi odločbo za zagotovitev spoštovanja prava Skupnosti, s čimer se ustvarijo neposredni pravni učinki, na katere se je mogoče sklicevati pred nacionalnimi sodišči in organi ter jih uveljaviti na podlagi člena 226 Pogodbe. |
(19) Kadar nacionalni organ ne ravna v skladu s priporočilom v roku, ki ga je določil organ, slednji na zadevni nacionalni nadzorni organ nemudoma naslovi odločbo za zagotovitev spoštovanja prava Unije, s čimer se ustvarijo neposredni pravni učinki, na katere se je mogoče sklicevati pred nacionalnimi sodišči in organi ter jih uveljaviti na podlagi člena 258 Pogodbe. |
Predlog spremembe 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 21 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(21) Resne grožnje za pravilno delovanje in integriteto finančnih trgov ali stabilnost finančnega sistema v Skupnosti zahtevajo hiter in usklajen odziv na ravni Skupnosti. Zato mora imeti organ možnost, da od nacionalnih nadzornih organov zahteva sprejetje posebnih ukrepov za izboljšanje stanja v izrednih razmerah. Ker opredelitev izrednih razmer vključuje precej presoje, je treba za to pooblastiti Komisijo. Organu je treba za zagotovitev učinkovitega odziva na izredne razmere v primeru neukrepanja pristojnih nacionalnih nadzornih organov dodeliti pooblastilo, da v skrajnem primeru sprejme odločbe, neposredno naslovljene na udeležence na finančnem trgu, na področjih prava Skupnosti, ki se neposredno uporablja zanje, katerih cilj je ublažitev posledic krize in povrnitev zaupanja v trge. |
(21) Resne grožnje za pravilno delovanje in integriteto finančnih trgov ali stabilnost finančnega sistema v Uniji zahtevajo hiter in usklajen odziv na ravni Unije. Zato mora imeti organ možnost, da od nacionalnih nadzornih organov zahteva sprejetje posebnih ukrepov za izboljšanje stanja v izrednih razmerah. Kdaj gre za izredne razmere, mora opredeliti Evropski odbor za sistemska tveganja. Organu je treba za zagotovitev učinkovitega odziva na izredne razmere v primeru neukrepanja pristojnih nacionalnih nadzornih organov dodeliti pooblastilo, da v skrajnem primeru sprejme odločbe, neposredno naslovljene na udeležence na finančnem trgu, na področjih prava Unije, ki se neposredno uporablja zanje, katerih cilj je ublažitev posledic krize in povrnitev zaupanja v trge. |
Predlog spremembe 10 Predlog uredbe Uvodna izjava 22 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(22) Za zagotovitev smotrnega in učinkovitega nadzora ter uravnoteženega upoštevanja položaja pristojnih organov v različnih državah članicah mora imeti organ pristojnost za reševanje sporov med temi pristojnimi organi, tudi v kolegijih nadzornih organov, pri čemer imajo njegove odločitve zavezujoč učinek. Omogočiti je treba spravni postopek, med katerim lahko pristojni organi dosežejo sporazum. Pristojnost organa mora zajemati spore v zvezi s postopkovnimi obveznostmi v procesu sodelovanja ter razlago in uporabo prava Skupnosti v nadzornih odločitvah/sklepih. Upoštevati je treba obstoječe mehanizme sprave, določene v sektorski zakonodaji. V primeru neukrepanja zadevnih nacionalnih nadzornih organov je treba organu dodeliti pooblastila, da v skrajnem primeru sprejme odločbe, neposredno naslovljene na udeležence na finančnem trgu, na področjih prava Skupnosti, ki se neposredno uporablja zanje. |
(22) Za zagotovitev smotrnega in učinkovitega nadzora ter uravnoteženega upoštevanja položaja pristojnih organov v različnih državah članicah mora imeti organ pristojnost za reševanje sporov med temi pristojnimi organi, tudi v kolegijih nadzornih organov, pri čemer imajo njegove odločitve zavezujoč učinek. Omogočiti je treba spravni postopek, med katerim lahko pristojni organi dosežejo sporazum. Pristojnost organa mora zajemati spore v zvezi s postopkovnimi obveznostmi v procesu sodelovanja ter razlago in uporabo prava Unije v nadzornih odločitvah/sklepih. Upoštevati je treba obstoječe mehanizme sprave, določene v sektorski zakonodaji. V primeru neukrepanja zadevnih nacionalnih nadzornih organov je treba organu dodeliti pooblastila, da v skrajnem primeru sprejme odločbe, neposredno naslovljene na udeležence na finančnem trgu, na področjih prava Unije, ki se neposredno uporablja zanje. Enako velja za nesoglasja v kolegiju nadzornih organov. |
Predlog spremembe 11 Predlog uredbe Uvodna izjava 22 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(22a) Kriza je razkrila velike razpoke v sedanjih pristopih k nadzoru mednarodnih institucij, zlasti največjih in najkompleksnejših, katerih stečaj lahko povzroči sistemsko škodo. Do teh pomanjkljivosti pride zaradi različnih področij delovanja finančnih ustanov in nadzornih organov. Prve delujejo na trgu brez meja, drugi pa vsakodnevno preverjajo, ali njihova pravna pristojnost seže le do nacionalnih meja. |
Predlog spremembe 12 Predlog uredbe Uvodna izjava 22 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(22b) Usklajevalni mehanizem, s katerim so skušali rešiti to asimetrijo, se je izkazal za nezadostnega. Kot je zapisano v Turnerjevem poročilu, objavljanem marca 2009 „sedanje ureditve, ki so kombinacija omogočanja odpiranja podružnic, nadzora matične države in zgolj nacionalno zavarovanje depozitov, ni trdna osnova za prihodnjo regulacijo in nadzor nad evropskimi čezmejnimi bankami, ki poslujejo s prebivalstvom“1. |
|
|
_____________ 1 na str. 101. |
Predlog spremembe 13 Predlog uredbe Uvodna izjava 22 c (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(22c) Za rešitev tega vprašanja sta le dve možnosti: ali dati več pooblastil nadzornikom države gostiteljice ali ustvariti zares alternativen evropski organ. Kot je zapisano tudi v Turnerjevem poročilu: „Smotrnejša ureditev zahteva ali povečane nacionalne pristojnosti, zaradi česar bi bil enotni trg manj odprt, ali večjo stopnjo integracije.“ |
Predlog spremembe 14 Predlog uredbe Uvodna izjava 22 d (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(22d) Nacionalna rešitev bi pomenila, da bi lahko država gostiteljica zavrnila lokalnim podružnicam pravico do delovanja, od tujih institucij zahtevala, da delujejo samo prek hčerinskih podjetij, ne pa prek podružnic, ter nadzorovala kapital in likvidnost bank, ki v državi delujejo, kar bi povzročilo več protekcionizma. |
Predlog spremembe 15 Predlog uredbe Uvodna izjava 22 e (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(22e) Evropska rešitev zahteva okrepitev vloge kolegijev nadzornih organov pri nadzoru nad mednarodnimi institucijami ter progresiven prenos nadzornih pristojnosti nad institucijami z evropsko razsežnostjo na evropski organ. Finančne institucije z evropsko razsežnostjo zajemajo tako tiste, ki poslujejo čezmejno, kot tiste, ki delujejo na nacionalnem ozemlju, pod pogojem, da bi njihov stečaj lahko ogrozil stabilnost celotnega enotnega finančnega trga Unije. |
Predlog spremembe 16 Predlog uredbe Uvodna izjava 22 f (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(22f) Kolegiji nadzornih organov morajo imeti pristojnost za opredeljevanje pravil nadzora, da spodbudijo skladnejšo uporabo zakonodaje Unije. Organ mora imeti polnopravno pravico do udeležbe v kolegijih nadzornih organov, da se racionalizira proces izmenjave informacij ter okrepi približevanje in usklajenost kolegijev pri uporabi prava Unije. Organ mora prevzeti vodilno vlogo pri nadzoru mednarodnih finančnih institucij, ki delujejo v Evropski uniji. Imeti mora tudi zavezujočo vlogo mediatorja za reševanje sporov med nacionalnimi nadzornimi organi. |
Predlog spremembe 17 Predlog uredbe Uvodna izjava 22 g (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(22g) Kolegiji nadzornikov morajo imeti pomembno vlogo pri učinkovitem, uspešnem in usklajenem nadzoru mednarodnih finančnih institucij, ki nimajo evropske razsežnosti, večinoma pa razlike med nacionalnimi standardi in praksami ostanejo. Če so nadzorne prakse razdrobljene, je združevanje temeljnih finančnih predpisov nesmiselno. Kot je poudarjeno tudi v de Larosièrovem poročilu, je treba „preprečiti izkrivljanje konkurence in regulativno arbitražo zaradi različnih nadzornih praks, saj lahko ogrozita finančno stabilnost – med drugim s spodbuditvijo prenosa finančnih dejavnosti v države, kje je nadzor bolj ohlapen. Nadzorni sistem mora biti razumljen kot pravičen in uravnotežen“. |
Predlog spremembe 18 Predlog uredbe Uvodna izjava 23 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(23a) Bonitetni nadzor nad finančnimi institucijami z evropsko razsežnostjo je treba zaupati organu. Kadar nacionalni nadzorni organi nadzorujejo mednarodne finančne institucije z evropsko razsežnostjo, morajo delovati kot uslužbenci organa in po njegovih navodilih. |
Predlog spremembe 19 Predlog uredbe Uvodna izjava 23 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(23b) Finančne institucije z evropsko razsežnostjo je treba opredeliti, pri tem pa upoštevati mednarodne standarde. |
Predlog spremembe 20 Predlog uredbe Uvodna izjava 24 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(24) Prenos nalog in odgovornosti je lahko uporaben instrument za delovanje mreže nadzornih organov, da se zmanjša podvajanje nadzornih nalog, okrepi sodelovanje ter s tem racionalizira nadzorni postopek in zmanjša obremenitev finančnih institucij. Zato mora Uredba zagotoviti jasno pravno podlago za tak prenos. Prenos nalog pomeni, da naloge namesto odgovornega organa izvaja drug nadzorni organ, medtem ko je za nadzorne odločbe/sklepe še vedno odgovoren organ, ki je naloge prenesel. S prenosom odgovornosti lahko nacionalni nadzorni organ, na katerega se prenesejo naloge, sam odloča o posameznem vprašanju v zvezi z nadzorom namesto drugega nacionalnega nadzornega organa. Prenose mora urejati načelo, da se pristojnost za nadzor dodeli nadzornemu organu, ki je ustrezen za sprejemanje ukrepov na tem področju. Prerazporeditev odgovornosti je lahko ustrezna na primer zaradi ekonomije obsega, usklajenosti pri skupinskem nadzoru in optimalne uporabe tehničnega strokovnega znanja v nacionalnih nadzornih organih. Z ustrezno zakonodajo Skupnosti se lahko nadalje opredelijo načela za prerazporeditev odgovornosti na podlagi sporazuma. Organ mora na vse ustrezne načine omogočiti sporazume o prenosu pooblastil med nacionalnimi nadzornimi organi. Vnaprej ga je treba obvestiti o nameravanih sporazumih o prenosu pooblastil, da lahko po potrebi poda mnenje. Objavo takih sporazumov je treba centralizirati za zagotovitev pravočasnih, preglednih in enostavno dostopnih informacij o sporazumih za vse zadevne strani. |
(24) Prenos nalog in odgovornosti je lahko uporaben instrument za delovanje mreže nadzornih organov, da se zmanjša podvajanje nadzornih nalog, okrepi sodelovanje ter s tem racionalizira nadzorni postopek in zmanjša obremenitev finančnih institucij. Zato mora Uredba zagotoviti jasno pravno podlago za tak prenos. Prenos nalog pomeni, da naloge namesto odgovornega organa izvaja drug nadzorni organ, medtem ko je za nadzorne odločbe/sklepe še vedno odgovoren organ, ki je naloge prenesel. S prenosom odgovornosti lahko nacionalni nadzorni organ, na katerega se prenesejo naloge, sam odloča o posameznem vprašanju v zvezi z nadzorom namesto organa ali drugega nacionalnega nadzornega organa. Prenose mora urejati načelo, da se pristojnost za nadzor dodeli nadzornemu organu, ki je ustrezen za sprejemanje ukrepov na tem področju. Prerazporeditev odgovornosti je lahko ustrezna na primer zaradi ekonomije obsega, usklajenosti pri skupinskem nadzoru in optimalne uporabe tehničnega strokovnega znanja v nacionalnih nadzornih organih. Z ustrezno zakonodajo Unije se lahko nadalje opredelijo načela za prerazporeditev odgovornosti na podlagi sporazuma. Organ mora na vse ustrezne načine omogočiti sporazume o prenosu pooblastil med nacionalnimi nadzornimi organi. Vnaprej ga je treba obvestiti o nameravanih sporazumih o prenosu pooblastil, da lahko po potrebi poda mnenje. Objavo takih sporazumov je treba centralizirati za zagotovitev pravočasnih, preglednih in enostavno dostopnih informacij o sporazumih za vse zadevne strani. Organ bi moral opredeliti in razglasiti najboljše prakse v zvezi s prenosom pooblastil ter sporazume o tem. |
Predlog spremembe 21 Predlog uredbe Uvodna izjava 26 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(26) Medsebojni strokovni pregledi so smotrno in učinkovito orodje za spodbujanje skladnosti v mreži finančnih nadzornih organov. Zato mora organ oblikovati metodološki okvir za take preglede in jih redno izvajati. Pregledi ne smejo biti osredotočeni le na približevanje nadzornih praks, ampak tudi na sposobnost nadzornih organov, da pri nadzoru dosežejo visoko kakovost rezultatov, in neodvisnost pristojnih organov. |
(26) Medsebojni strokovni pregledi so smotrno in učinkovito orodje za spodbujanje skladnosti v mreži finančnih nadzornih organov. Zato mora organ oblikovati metodološki okvir za take preglede in jih redno izvajati. Pregledi ne smejo biti osredotočeni le na približevanje nadzornih praks, ampak tudi na sposobnost nadzornih organov, da pri nadzoru dosežejo visoko kakovost rezultatov, in neodvisnost pristojnih organov. Rezultati teh strokovnih pregledov se morajo objaviti, opredeliti in javno objaviti pa se morajo tudi najboljše prakse. |
Predlog spremembe 22 Predlog uredbe Uvodna izjava 29 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(29) Zaradi globalizacije finančnih storitev in vse večjega pomena mednarodnih standardov mora organ spodbujati dialog in sodelovanje z nadzornimi organi zunaj Skupnosti. V celoti mora spoštovati obstoječe vloge in pristojnosti evropskih institucij v zvezi z organi zunaj Skupnosti in v mednarodnih forumih. |
(29) Zaradi globalizacije finančnih storitev in vse večjega pomena mednarodnih standardov mora organ zastopati Unijo v dialogu in sodelovanju z nadzornimi organi zunaj Unije. |
Predlog spremembe 23 Predlog uredbe Uvodna izjava 33 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(33) Organ se mora z zainteresiranimi stranmi po potrebi posvetovati o tehničnih standardih, smernicah in priporočilih ter jim zagotoviti primerne možnosti, da predložijo pripombe k predlaganim ukrepom. Zaradi učinkovitosti je treba v ta namen ustanoviti interesno skupino za vrednostne papirje in trge, v kateri so sorazmerno zastopani udeleženci na finančnem trgu v Skupnosti (vključno, kot je ustrezno, institucionalni vlagatelji in druge finančne institucije, ki same uporabljajo finančne storitve), njihovo osebje ter potrošniki in zasebni uporabniki finančnih storitev, vključno z malimi in srednje velikimi podjetji. Interesna skupina za vrednostne papirje in trge mora dejavno delovati kot povezovalni člen z drugimi skupinami uporabnikov na področju finančnih storitev, ki jih določi Komisija ali so določene z zakonodajo Skupnosti. |
(33) Organ se mora z zainteresiranimi stranmi posvetovati o tehničnih standardih, smernicah in priporočilih ter jim zagotoviti primerne možnosti, da predložijo pripombe k predlaganim ukrepom. Pred sprejetjem takšnega osnutka tehničnih standardov, smernic in priporočil mora izvesti oceno učinka. Zaradi učinkovitosti je treba v ta namen ustanoviti interesno skupino za vrednostne papirje in trge, v kateri so sorazmerno zastopani udeleženci na finančnem trgu v Uniji (vključno, kot je ustrezno, institucionalni vlagatelji in druge finančne institucije, ki same uporabljajo finančne storitve), njihovo osebje, akademski krogi ter potrošniki in zasebni uporabniki finančnih storitev, vključno z malimi in srednje velikimi podjetji. Interesna skupina za vrednostne papirje in trge mora dejavno delovati kot povezovalni člen z drugimi skupinami uporabnikov na področju finančnih storitev, ki jih določi Komisija ali so določene z zakonodajo Unije. |
Predlog spremembe 24 Predlog uredbe Uvodna izjava 34 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(34a) Ne glede na posebne odgovornosti držav članic v kriznih razmerah je jasno, da če se država članica odloči za zaščitni ukrep, mora biti obenem z organom, Svetom in Komisijo o tem obveščen tudi Evropski parlament. Poleg tega mora država članica pojasniti razloge za uvedbo zaščitnega ukrepa. Organ bi moral v sodelovanju s Komisijo določiti naslednje korake. |
Predlog spremembe 25 Predlog uredbe Uvodna izjava 38 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(38) Organ mora zastopati polno zaposleni predsednik, ki ga v javnem izbirnem postopku izbere odbor nadzornikov. Za upravljanje organa je treba pooblastiti izvršnega direktorja, ki mora imeti pravico do sodelovanja na sejah odbora nadzornikov in upravnega odbora, pri čemer nima glasovalne pravice. |
(38) Organ mora zastopati polno zaposleni predsednik, ki ga v javnem izbirnem postopku pod vodstvom Komisije, ki na koncu pripravi kratek seznam, izbere Evropski parlament. Za upravljanje organa je treba pooblastiti izvršnega direktorja, ki mora imeti pravico do sodelovanja na sejah odbora nadzornikov in upravnega odbora, pri čemer nima glasovalne pravice. |
Predlog spremembe 26 Predlog uredbe Uvodna izjava 39 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(39) Za zagotovitev medsektorske usklajenosti dejavnosti evropskih nadzornih organov se morajo ti organi tesno usklajevati v skupnem odboru evropskih nadzornih organov in po potrebi sprejeti skupna stališča. Skupni odbor evropskih nadzornih organov mora prevzeti vse funkcije skupnega odbora za finančne konglomerate. Kadar je to ustrezno, morajo zadevni evropski nadzorni organi vzporedno sprejemati tudi dokumente, ki spadajo na področje pristojnosti Evropskega bančnega organa ali Evropskega organa za vrednostne papirje in trge. |
(39) Za zagotovitev medsektorske usklajenosti dejavnosti evropskih nadzornih organov se morajo ti organi tesno usklajevati preko skupnega odbora evropskih nadzornih organov in po potrebi sprejeti skupna stališča. Skupni odbor mora usklajevati dejavnosti treh evropskih nadzornih organov v zvezi s finančnimi konglomerati. Kadar je to ustrezno, morajo zadevni evropski nadzorni organi vzporedno sprejemati tudi dokumente, ki spadajo na področje pristojnosti Evropskega nadzornega organa (bančništvo) ali Evropskega nadzornega organa (vrednostni papirji in trgi). Skupnemu odboru bi morali izmenično po načelu 12-mesečne rotacije predsedovati predsedniki treh evropskih nadzornih organov. Predsednik skupnega odbora bi moral biti podpredsednik Evropskega odbora za sistemska tveganja. Skupni odbor naj ima stalni sekretariat, sestavljen iz uslužbencev, začasno napotenih iz treh evropskih nadzornih organov, kar bo omogočalo deljenje neuradnih informacij ter razvoj skupnega kulturnega pristopa v vseh treh evropskih nadzornih organih. |
Predlog spremembe 27 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Organ deluje v okviru področja uporabe Direktive 97/9/ES, Direktive 98/26/ES, Direktive 2001/34/ES, Direktive 2002/47/ES, Direktive 2002/87/ES, Direktive 2003/6/ES, Direktive 2003/71/ES, Direktive 2004/25/ES, Direktive 2004/39/ES, Direktive 2004/109/ES, Direktive 2005/60/ES, Direktive 2009/65/ES, Direktive 2002/65/ES, Direktive 2006/49/ES (brez poseganja v pristojnosti Evropskega bančnega organa glede bonitetnega nadzora), Direktive…[prihodnje direktive AIFM] in Uredbe… [prihodnje Uredbe CRA], vključno z vsemi direktivami, uredbami in sklepi, ki temeljijo na teh dokumentih, ter kakršnega koli drugega dokumenta Skupnosti, ki na organ prenaša naloge. |
2. Organ deluje v okviru področja uporabe te uredbe in Direktive 97/9/ES, Direktive 98/26/ES, Direktive 2001/34/ES, Direktive 2002/47/ES, Direktive 2002/87/ES, Direktive 2003/6/ES, Direktive 2003/71/ES, Direktive 2004/25/ES, Direktive 2004/39/ES, Direktive 2004/109/ES, Direktive 2005/60/ES, Direktive 2009/65/ES, Direktive 2002/65/ES, Direktive 2006/49/ES (brez poseganja v pristojnosti Evropskega bančnega organa glede bonitetnega nadzora), Direktive…[prihodnje direktive AIFM] in Uredbe… [prihodnje Uredbe CRA], vključno z vsemi direktivami, uredbami in sklepi, ki temeljijo na teh dokumentih, ter kakršnega koli drugega dokumenta Unije, ki na organ prenaša naloge. |
Predlog spremembe 28 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 2 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
2a. Organ deluje tudi na področju dejavnosti, ki jo zajema zakonodaja iz odstavka 2, ter na področju pravic delničarjev, upravljanja podjetij, revizij in računovodskega poročanja, pod pogojem, da je tovrstno ukrepanje organa nujno za zagotovitev učinkovite in dosledne uporabe zakonodaje iz odstavka 2. Organ ustrezno ukrepa tudi v zvezi s ponudbami za prevzem, obračuni in poravnavami, listinjenje, prodajo „na kratko“ ter izvedenimi finančnimi instrumenti, vključno s standardizacijo. |
Predlog spremembe 29 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 5 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
5. Organ je del evropskega sistema finančnih nadzornih organov (v nadaljnjem besedilu: ESFS), ki deluje kot mreža nadzornih organov, kot je podrobneje opredeljeno v členu 39. |
črtano |
Predlog spremembe 30 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 6 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
6. Evropski organ za vrednostne papirje in trge sodeluje z Evropskim odborom za sistemska tveganja (v nadaljevanju besedila: ESRB), kot je določeno v členu 21 te uredbe. |
črtano |
Predlog spremembe 31 Predlog uredbe Člen 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Člen 1a |
|
|
Evropski sistem finančnega nadzora |
|
|
1. Organ je del evropskega sistema finančnega nadzora, katerega glavni cilj je zagotoviti ustrezno izvajanje pravil, ki veljajo v finančnem sektorju, da bi ohranili finančno stabilnost in s tem zagotovili zaupanje v finančni sistem kot celoto ter zadostno varstvo za uporabnike finančnih storitev. |
|
|
2. Sistem ESFS sestavljajo: |
|
|
(a) Evropski odbor za sistemska tveganja, ustanovljen z Uredbo (EU) št. .../... [ESRB]; |
|
|
(b) Evropski nadzorni organ (bančništvo), ustanovljen z Uredbo (EU) št. .../... [EBA], |
|
|
(c) evropski nadzorni organ (zavarovanja in poklicne pokojnine), ustanovljen z Uredbo (EU) št. .../... [EIOPA], |
|
|
(d) organ, |
|
|
(e) skupni odbor evropskih nadzornih organov iz člena 40; |
|
|
(f) organi držav članic iz člena 1(2) Uredbe (EU) št. .../... [ESMA], Uredbe (EU) št. …/2009 [EIOPA] in Uredbe (EU) št. …/… [EBA]; |
|
|
(g) Komisija za namene izvajanja nalog iz členov 7 in 9. |
|
|
3. Organ prek skupnega odbora iz člena 40 redno in tesno sodeluje z Evropskim odborom za sistemska tveganja, pa tudi Evropskim nadzornim organom (zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskim nadzornim organom (bančništvo), zagotavlja medsektorsko usklajenost dela ter oblikuje skupna stališča glede nadzora nad finančnimi konglomerati in drugih medsektorskih vprašanj. |
|
|
4. Na podlagi načela lojalnega sodelovanja v skladu s členom 4(3) Pogodbe o Evropski uniji člani sistema ESFS sodelujejo z zaupanjem in s popolnim vzajemnim spoštovanjem, zlasti pri zagotavljanju pretoka ustreznih in zanesljivih informacij med njimi. |
|
|
5. Pravico nadzora nad finančnimi institucijami, ki delujejo v Evropski uniji, imajo samo nadzorni organi, ki so vključeni v sistem Evropskega sistema finančnih nadzornikov. |
Predlog spremembe 32 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – točka b | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(b) prispeva k dosledni uporabi zakonodaje Skupnosti, zlasti s prizadevanjem za skupno kulturo na področju nadzora, zagotavljanjem usklajene, smotrne in učinkovite uporabe zakonodaje iz člena 1(2), preprečevanjem regulatorne arbitraže, posredovanjem in reševanjem sporov med pristojnimi organi, spodbujanjem skladnega delovanja kolegijev nadzornih organov in sprejemanjem ukrepov v izrednih razmerah; |
(b) prispeva k dosledni uporabi standardov in zakonodaje, zlasti s prizadevanjem za skupno kulturo na področju nadzora, zagotavljanjem usklajene, smotrne in učinkovite uporabe te Uredbe in zakonodaje iz člena 1(2), preprečevanjem regulatorne arbitraže, posredovanjem in reševanjem sporov med pristojnimi organi, zagotavljanjem učinkovitega in skladnega nadzora nad finančnimi institucijami z evropsko razsežnostjo ter skladnega delovanja kolegijev nadzornih organov in sprejemanjem ukrepov, med drugim tudi v izrednih razmerah; |
Predlog spremembe 33 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1 – pododstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Organ lahko pripravi tehnične standarde na področjih, ki so natančno določena v zakonodaji iz člena 1(2). Organ osnutke standardov predloži Komisiji v potrditev. |
1. Organ lahko pripravi tehnične standarde za dokončanje, posodobitev in spremembo elementov, ki niso bistveni za zakonodajne akte iz člena 1(2)). Tehnični standardi ne vključujejo strateških odločitev, njihovo vsebino pa omejujejo zakonodajni akti, ki so podlaga zanje. |
Predlog spremembe 34 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1 – pododstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Preden organ te osnutke predloži Komisiji, po potrebi organizira odprta javna posvetovanja o tehničnih standardih ter analizira morebitne s tem povezane stroške in koristi. |
Organ pred sprejetjem osnutka tehničnih standardov izvede odprta javna posvetovanja o teh standardih ter analizira morebitne s tem povezane stroške in koristi. Za mnenje ali nasvet zaprosi tudi interesno skupino za vrednostne papirje in trge. |
Predlog spremembe 35 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1 – pododstavek 2 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Organ osnutke standardov predloži v potrditev Komisiji, obenem pa tudi Evropskemu parlamentu in Svetu. |
Predlog spremembe 36 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1 – pododstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Komisija v treh mesecih po prejemu osnutkov standardov odloči, ali jih bo potrdila. Komisija lahko ta rok podaljša za en mesec. Komisija lahko osnutke standardov potrdi le delno ali s spremembami, če je to v interesu Skupnosti. |
Komisija v treh mesecih po prejemu osnutka tehničnih standardov odloči, ali jih bo potrdila, zavrnila ali spremenila. Komisija lahko ta rok podaljša za en mesec. O svoji odločitvi obvesti Evropski parlament in Svet ter navede razloge zanjo. |
Predlog spremembe 37 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1 – pododstavek 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Kadar Komisija ne potrdi standardov ali jih potrdi samo delno ali s spremembami, o razlogih za tako odločitev obvesti organ. |
črtano |
Predlog spremembe 38 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Komisija sprejme standarde v obliki uredb ali sklepov ter jih objavi v Uradnem listu Evropske unije. |
2. Komisija sprejme tehnične standarde v skladu s členi od 7a do 7d v obliki uredb ali sklepov. |
Predlog spremembe 39 Predlog uredbe Člen 7 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Člen 7a |
|
|
Prenos pooblastil za sprejem tehničnih standardov |
|
|
1. Pooblastila za sprejemanje tehničnih standardov v obliki delegiranih aktov iz člena 7 se na Komisijo prenesejo za nedoločen čas. |
|
|
2. Komisija takoj po sprejetju tehničnega standarda o tem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet. |
|
|
3. Pooblastila za sprejemanje tehničnih standardov se Komisiji podelijo pod pogoji iz členov 7b do 7d. |
|
|
4. V poročilu predsednika iz člena 35(2) organ obvesti Evropski parlament in Svet o potrjenih tehničnih standardih in o tem, kateri nacionalni organi ne ravnajo v skladu z njimi. |
Predlog spremembe 40 Predlog uredbe Člen 7 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Člen 7 b |
|
|
Preklic prenosa pooblastil za sprejem tehničnih standardov |
|
|
1. Prenesena pooblastila za sprejem tehničnih standardov iz člena 7 lahko prekliče Evropski parlament ali Svet. |
|
|
2. Institucija, ki je začela notranji postopek o morebitnem preklicu prenesenih pooblastil, o tem obvesti drugo institucijo in Komisijo v doglednem času pred sprejetjem končne odločitve, pri čemer navede tehnične standarde, ki bi lahko bili preklicani, ter morebitne razloge za preklic. |
|
|
3. V sklepu o preklicu pooblastil so navedeni razlogi za preklic in z njim prenehajo veljati pooblastila, navedena v tem sklepu. Sklep začne učinkovati nemudoma ali na dan, ki je v njem naveden. Sklep ne vpliva na veljavnost tehničnih standardov, ki že veljajo. Objavi se v Uradnem listu Evropske unije. |
Predlog spremembe 41 Predlog uredbe Člen 7 c (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Člen 7c |
|
|
Nasprotovanje tehničnim standardom |
|
|
1. Evropski parlament ali Svet lahko tehničnemu standardu nasprotuje v štirih mesecih od datuma uradnega obvestila. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta je mogoče to obdobje podaljšati za dva meseca. |
|
|
2. Če po izteku tega obdobja niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje tehničnemu standardu, se ta objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati na tam navedeni datum. |
|
|
Pred iztekom tega obdobja ter v izrednih in ustrezno utemeljenih primerih lahko Evropski parlament in Svet obvestita Komisijo, da tehničnemu standardu ne nameravata nasprotovati. V takih primerih se tehnični standard objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati na tam navedeni datum. |
|
|
3. Če Evropski parlament ali Svet nasprotuje tehničnemu standardu, ta ne začne veljati. Institucija, ki nasprotuje tehničnemu standardu, svojo odločitev utemelji. |
Predlog spremembe 42 Predlog uredbe Člen 7 d (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Člen 7d |
|
|
Nepotrditev ali sprememba osnutkov tehničnih standardov |
|
|
1. Če Komisija ne potrdi osnutka tehničnega standarda ali ga spremeni, o tem obvesti organ, Evropski parlament in Svet ter navede razloge za to. |
|
|
2. Evropski parlament ali Svet se lahko s predsednikom organa v mesecu dni sestane s pristojnim komisarjem na ad hoc sestanku, na katerem se predstavijo in razložijo razlike v stališčih. |
Predlog spremembe 43 Predlog uredbe Člen 8 – pododstavek 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Organ izvede odprta javna posvetovanja o smernicah in priporočilih ter analizira morebitne s tem povezane stroške in koristi. Za mnenje zaprosi interesno skupino za vrednostne papirje in trge iz člena 22. |
Predlog spremembe 44 Predlog uredbe Člen 8 – pododstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Pristojni organi si na vse mogoče načine prizadevajo za uskladitev s temi smernicami in priporočili. |
Vsak pristojni organ v dveh mesecih od izdaje smernice ali priporočila sprejme odločitev, ali bo ravnal v skladu s to smernico ali priporočilom. Če jih ne namerava upoštevati, o tem obvesti organ in navede svoje razloge za to. Organ te razloge objavi. |
Predlog spremembe 45 Predlog uredbe Člen 8 – pododstavek 2 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Organ v poročilu o svojih dejavnostih iz člena 32(6) seznani Evropski parlament, Svet in Komisijo o izdanih smernicah in priporočilih, pri čemer navede, kateri nacionalni organi jih ne izpolnjujejo, in predstavi, kako namerava zagotoviti, da jih bodo vnaprej izpolnjevali. Organ vključi tudi tovrstne informacije za pomembnejše večje finančne ustanove. |
Predlog spremembe 46 Predlog uredbe Člen 8 – pododstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Kadar pristojni organ ne upošteva teh smernic ali priporočil, o svojih razlogih za tako ravnanje obvesti organ. |
črtano |
Predlog spremembe 47 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Kadar pristojni organ ni pravilno uporabil zakonodaje iz člena 1(2), zlasti če ni preveril, ali udeleženec na finančnem trgu izpolnjuje zahteve iz navedene zakonodaje, ima organ pooblastila iz odstavkov 2, 3 in 6 tega člena. |
1. Kadar pristojni organ ni pravilno uporabil zakonodaje iz člena 1(2), vključno s tehničnimi standardi, opredeljenimi v skladu s členom 7, zlasti če ni preveril, ali udeleženec na finančnem trgu izpolnjuje zahteve iz navedene zakonodaje, ima organ pooblastila iz odstavkov 2, 3 in 6 tega člena. |
Predlog spremembe 48 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 2 – pododstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Organ lahko na zahtevo enega ali več pristojnih organov, Komisije ali na lastno pobudo ter po tem, ko je o zadevi obvestil ustrezni pristojni organ, preiskuje domnevno nepravilno uporabo prava Skupnosti. |
2. Organ lahko na zahtevo enega ali več pristojnih organov, Evropskega parlamenta, Sveta, Komisije ali interesne skupine za vrednostne papirje in trge na lastno pobudo ter po tem, ko je o zadevi obvestil ustrezni pristojni organ, preiskuje domnevno kršitev ali neuporabo prava Unije. |
Predlog spremembe 49 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 4 – pododstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4. Če pristojni organ v enem mesecu od prejema priporočila organa ne zagotovi skladnosti z zakonodajo Skupnosti, lahko Komisija na podlagi prejetega obvestila organa ali na lastno pobudo sprejme odločbo, s katero od pristojnega organa zahteva sprejetje ukrepov, potrebnih za uskladitev z zakonodajo Skupnosti. |
4. Če pristojni organ v desetih delovnih dneh, kakor je določeno v drugem pododstavku odstavka 3, ne zagotovi skladnosti z zakonodajo Unije, lahko organ sprejme odločbo, s katero od pristojnega organa zahteva sprejetje ukrepov, potrebnih za uskladitev z zakonodajo Unije. |
Predlog spremembe 50 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 4 – pododstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Komisija sprejme tako odločbo najpozneje tri mesece po sprejetju priporočila. Komisija lahko ta rok podaljša za en mesec. |
Organ sprejme tako odločbo najpozneje mesec dni po sprejetju priporočila. |
Predlog spremembe 51 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 4 – pododstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Komisija zagotovi spoštovanje pravice naslovnikov odločbe, da podajo izjavo. |
Organ zagotovi spoštovanje pravice naslovnikov odločbe, da podajo izjavo. |
Predlog spremembe 52 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 4 – pododstavek 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Organ in pristojni organi Komisiji zagotovijo vse potrebne informacije. |
Pristojni organi organu zagotovijo vse potrebne informacije. |
Predlog spremembe 53 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 5 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
5. Pristojni organ v desetih delovnih dneh od prejema odločbe iz odstavka 4 Komisijo in organ obvesti o ukrepih, ki jih je sprejel ali jih namerava sprejeti za izvedbo te odločbe Komisije. |
5. Pristojni organ v desetih delovnih dneh od prejema odločbe iz odstavka 4 Komisijo in organ obvesti o ukrepih, ki jih je sprejel ali jih namerava sprejeti za izvedbo te odločbe organa. |
Predlog spremembe 54 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 6 – pododstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
6. Če pristojni organ ne ravna v skladu z odločbo iz odstavka 4 tega člena v roku iz tega odstavka in če je treba čim prej ukrepati zaradi neizpolnjevanja obveznosti pristojnega organa, da se ohranijo ali obnovijo nevtralni konkurenčni pogoji na trgu ali se zagotovita pravilno delovanje in integriteta finančnega sistema, lahko organ, kadar se ustrezne zahteve zakonodaje iz člena 1(2) neposredno uporabljajo za udeležence na finančnem trgu, brez poseganja v pooblastila Komisije na podlagi člena 226 Pogodbe sprejme individualno odločbo, naslovljeno na udeleženca na finančnem trgu, v katerem zahteva ukrepe, potrebne za izpolnitev njenih obveznosti na podlagi prava Skupnosti, vključno s prenehanjem posamezne dejavnosti. |
6. Če pristojni organ ne ravna v skladu z odločbo iz odstavka 4 tega člena v roku iz tega odstavka in če je treba čim prej ukrepati zaradi neizpolnjevanja obveznosti pristojnega organa, da se ohranijo ali obnovijo nevtralni konkurenčni pogoji na trgu ali se zagotovita pravilno delovanje in integriteta finančnega sistema, organ v skladu z zakonodajo iz člena 1(2), brez poseganja v pooblastila Komisije, na podlagi člena 258 Pogodbe sprejme individualno odločbo, naslovljeno na udeleženca na finančnem trgu, v katerem zahteva ukrepe, potrebne za izpolnitev njenih obveznosti na podlagi prava Unije, vključno s prenehanjem posamezne dejavnosti. |
Predlog spremembe 55 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 6 – pododstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Odločba organa je v skladu z odločbo, ki jo na podlagi odstavka 4 sprejme Komisija. |
Odločba organa je v skladu z odločbo, sprejeto na podlagi odstavka 4. |
Predlog spremembe 56 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 7 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
7a. Organ v poročilu iz člena 32(6) navede, kateri nacionalni organi in finančne institucije niso spoštovali odločb iz odstavkov 4 in 6. |
Predlog spremembe 57 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. V primeru neugodnih razmer, ki lahko resno ogrozijo pravilno delovanje in integriteto finančnih trgov ali stabilnost celotnega finančnega sistema v Skupnosti ali dela tega sistema, lahko Komisija na lastno pobudo ali na zahtevo organa, Sveta ali odbora ESRB sprejme odločbo, naslovljeno na organ, v kateri opredeli obstoj izrednih razmer v smislu te uredbe. |
1. V primeru neugodnih razmer, ki lahko resno ogrozijo pravilno delovanje in integriteto finančnih trgov ali stabilnost celotnega finančnega sistema v Uniji ali dela tega sistema, lahko odbor ESRB na lastno pobudo ali na zahtevo organa, Sveta, Evropskega parlamenta ali Komisije izda opozorilo, s katerim razglasi obstoj izrednih razmer, s tem pa organu brez nadaljnjih zahtev omogoči, da sprejme individualne odločbe iz odstavka 3. |
Predlog spremembe 58 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
1a. Odbor ESRB takoj po objavi opozorila sočasno obvesti Evropski parlament, Svet, Komisijo in organ. |
Predlog spremembe 59 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Kadar Komisija sprejme odločbo na podlagi odstavka 1, lahko organ sprejme individualne odločbe, s katerimi od pristojnih organov zahteva izvajanje potrebnih ukrepov v skladu z zakonodajo iz člena 1(2) za obvladovanje vseh tveganj, ki lahko ogrozijo pravilno delovanje in integriteto finančnih trgov ali stabilnost celotnega finančnega sistema ali dela tega sistema, tako da zagotovijo, da udeleženci na finančnem trgu in pristojni organi izpolnjujejo zahteve, določene v navedeni zakonodaji. |
2. Kadar je na podlagi odstavka 1 razglašen obstoj izrednih razmer, organ sprejme individualne odločbe, ki so pristojnim organom potrebne za izvajanje potrebnih ukrepov v skladu z zakonodajo iz člena 1(2) za obvladovanje vseh tveganj, ki lahko ogrozijo pravilno delovanje in integriteto finančnih trgov ali stabilnost celotnega finančnega sistema ali dela tega sistema, tako da zagotovijo, da udeleženci na finančnem trgu in pristojni organi izpolnjujejo zahteve, določene v navedeni zakonodaji. |
Predlog spremembe 60 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Kadar pristojni organ ne ravna v skladu z odločbo organa iz odstavka 2 v roku, ki je določen v odločbi, lahko organ, kadar se ustrezne zahteve zakonodaje iz člena 1(2) neposredno uporabljajo za udeležence na finančnem trgu, brez poseganja v pooblastila Komisije na podlagi člena 226 Pogodbe sprejme individualno odločbo, naslovljeno na udeleženca na finančnem trgu, s katero zahteva ukrepe, potrebne za izpolnitev njenih obveznosti na podlagi navedene zakonodaje, vključno s prenehanjem posameznih dejavnosti. |
3. Kadar pristojni organ ne ravna v skladu z odločbo organa iz odstavka 2 v roku, ki je določen v odločbi, organ na podlagi ustreznih zahtev zakonodaje iz člena 1(2) brez poseganja v pooblastila Komisije na podlagi člena 258 Pogodbe sprejme individualno odločbo, naslovljeno na udeleženca na finančnem trgu, s katero zahteva ukrepe, potrebne za izpolnitev njenih obveznosti na podlagi navedene zakonodaje, vključno s prenehanjem posameznih dejavnosti. |
Predlog spremembe 61 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 4 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
4a. Odbor ESRB revidira odločbo iz odstavka 1 na lastno pobudo ali na zahtevo organa, Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije. |
Predlog spremembe 62 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 4 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
4b. Organ v poročilu iz člena 32(6) navede posamezne odločbe, naslovljene na nacionalne organe in finančne institucije v skladu z odstavkoma 3 in 4. |
Predlog spremembe 63 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Kadar se pristojni organ ne strinja s postopkom ali vsebino ukrepanja ali neukrepanja drugega pristojnega organa na področjih, na katerih zakonodaja iz člena 1(2) zahteva sodelovanje, usklajevanje ali skupno odločanje pristojnih organov iz več kot ene države članice, lahko organ brez poseganja v pooblastila iz člena 9 na zahtevo enega ali več zadevnih pristojnih organov na podlagi postopka iz odstavka 2 organom pomaga pri doseganju sporazuma. |
1. Kadar se pristojni organ ne strinja s postopkom ali vsebino ukrepanja ali neukrepanja drugega pristojnega organa na področjih, na katerih zakonodaja iz člena 1(2) zahteva sodelovanje, usklajevanje ali skupno odločanje pristojnih organov iz več kot ene države članice, je organ brez poseganja v pooblastila iz člena 9 na lastno pobudo ali na zahtevo enega ali več zadevnih pristojnih organov na podlagi postopka iz odstavkov 2 do 4 glavni, ki organom pomaga pri doseganju sporazuma. |
Predlog spremembe 64 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Organ določi rok za spravo med pristojnimi organi ob upoštevanju vseh ustreznih rokov, navedenih v zakonodaji iz člena 1(2), ter zapletenosti in nujnosti zadeve. |
2. Organ določi rok za spravo med pristojnimi organi ob upoštevanju vseh ustreznih rokov, navedenih v zakonodaji iz člena 1(2), ter zapletenosti in nujnosti zadeve. Na tej stopnji organ deluje v vlogi posrednika. |
Predlog spremembe 65 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Če zadevni nacionalni nadzorni organi ob koncu spravnega postopka ne dosežejo sporazuma, lahko organ sprejme odločbo, s katero v skladu s pravom Skupnosti od njih zahteva, da za rešitev spora sprejmejo posebne ukrepe ali se ukrepov vzdržijo. |
3. Če zadevni pristojni organi ob koncu spravnega postopka ne dosežejo sporazuma, organ v skladu s postopkom iz drugega pododstavka člena 29(1) sprejme za zadevne pristojne organe zavezujočo odločbo, s katero v skladu s pravom Unije razreši nesoglasje in od njih zahteva rešitev spora. |
Predlog spremembe 66 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4. Kadar pristojni organ ne ravna v skladu z odločbo organa in zato ne zagotavlja, da udeleženec na finančnem trgu izpolnjuje zahteve, ki se na podlagi zakonodaje iz člena 1(2) neposredno uporabljajo zanjo, organ brez poseganja v pooblastila Komisije na podlagi člena 226 Pogodbe sprejme individualno odločbo, naslovljeno na udeleženca na finančnem trgu, s katero zahteva ukrepe, potrebne za izpolnitev njenih obveznosti na podlagi prava Skupnosti, vključno s prenehanjem posamezne dejavnosti. |
4. Kadar pristojni organ ne ravna v skladu z odločbo organa in zato ne zagotavlja, da udeleženec na finančnem trgu izpolnjuje zahteve, ki se na podlagi zakonodaje iz člena 1(2) neposredno uporabljajo zanjo, organ brez poseganja v pooblastila Komisije na podlagi člena 258 Pogodbe sprejme individualno odločbo, naslovljeno na udeleženca na finančnem trgu, s katero zahteva ukrepe, potrebne za izpolnitev njenih obveznosti na podlagi prava Unije, vključno s prenehanjem posamezne dejavnosti. |
Predlog spremembe 67 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 4 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
4a. Odločbe, sprejete na podlagi odstavka 4, prevladajo nad vsemi predhodnimi odločbami o isti zadevi, ki so jih sprejeli nacionalni nadzorni organi. |
|
|
Kakršni koli ukrepi nacionalni nadzornih organov v zvezi z dejstvi, ki jih obravnava odločba na podlagi odstavka 3 ali 4, so v skladu s temi odločbami. |
Predlog spremembe 68 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 4 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
4b. Organ v poročilu iz člena 32(6) navede nesoglasja med pristojnimi organi, dosežene sporazume in sprejete odločitve za odpravo teh nesoglasij. |
Amendment 69 Predlog uredbe Člen 11 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Člen 11a |
|
|
Reševanje sporov med pristojnimi organi na medsektorski ravni |
|
|
Skupni odbor v skladu s postopkom iz člena 11 odpravi nesoglasja, do katerih lahko pride med pristojnimi organi, ki delujejo v skladu s členom 42. |
Predlog spremembe 70 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Organ prispeva k spodbujanju učinkovitega in usklajenega delovanja kolegijev nadzornih organov ter krepitvi skladnosti uporabe zakonodaje Skupnosti v kolegijih. |
1. Organ prispeva k spodbujanju in spremljanju učinkovitega, uspešnega in usklajenega delovanja kolegijev nadzornih organov iz Direktive 2006/48/ES ter krepitvi skladnosti uporabe prava Unije v kolegijih. |
Predlog spremembe 71 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Organ v kolegijih nadzornih organov sodeluje kot opazovalec, kot meni, da je ustrezno. Za namene tega sodelovanja se šteje kot „pristojni organ“ v smislu ustrezne zakonodaje in prejema vse ustrezne informacije, ki jih zahteva, ter jih posreduje vsem članom kolegija. |
2. Organ v kolegijih nadzornih organov sodeluje, kot meni, da je ustrezno. Za namene tega sodelovanja se šteje kot „pristojni organ“ v smislu ustrezne zakonodaje in prejema vse ustrezne informacije, ki jih zahteva, ter jih posreduje vsem članom kolegija. |
Predlog spremembe 72 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 3 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
3a. Organ lahko za uskladitev nadzornega delovanja in najboljših praks, ki so jih sprejeli kolegiji nadzornih organov, izda tehnične standarde, smernice in priporočila, sprejete v skladu s členoma 7 in 8. |
Predlog spremembe 73 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 3 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
3b. Pravno zavezujoča posredniška vloga bi morala novim organom omogočiti, da bi reševali spore med nacionalnimi nadzornimi organi v skladu s postopkom iz člena 11. Če med nadzornimi organi mednarodne institucije ni mogoče doseči soglasja, mora biti organ pristojen za sprejemanje nadzornih odločitev, ki se uporabijo neposredno za posamezno institucijo. |
Predlog spremembe 74 Predlog uredbe Člen 12 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Člen 12a |
|
|
Nadzor nad finančnimi institucijami z evropsko razsežnostjo |
|
|
1. Nacionalni organi izvajajo bonitetni nadzor nad finančnimi institucijami z evropsko razsežnostjo ter pri tem delujejo kot posredniki organa in po njegovih navodilih, da zagotovijo uporabo enakih pravil nadzora v vsej Evropski uniji. |
|
|
2. Organ predloži osnutek pravil nadzora Komisiji ter hkrati Evropskemu parlamentu in Svetu. Komisija potrdi osnutek pravil nadzora v skladu s postopkom iz člena 7 ali 8. |
|
|
3. V odločitvi odbora nadzornikov v skladu s postopkom iz člena 29(1) se opredelijo pomembnejše finančne institucije z evropsko razsežnostjo. Pri opredelitvi teh finančnih institucij se upoštevajo merila, ki so jih oblikovali Odbor za finančno stabilnost, Mednarodni denarni sklad in Banka za mednarodne poravnave. |
|
|
4. Organ v sodelovanju z Evropskim odborom za sistemska tveganja razvije informacijsko predlogo za pomembnejše institucije, da se zagotovi premišljeno obvladovanje njihovih sistemskih tveganj. |
|
|
5. Da se zagotovi soodgovornost finančnih institucij z evropsko razsežnostjo, zaščitijo interesi evropski deponentov in zmanjšajo stroški za davkoplačevalce, ki so povezani s sistemsko finančno krizo, se ustanovi Sklad za finančno zaščito (sklad). Sklad tudi pomaga finančnim institucijam Unije, ki se soočajo s težavami, če bi takšne težave lahko ogrozile finančno stabilnost enotnega finančnega trga Unije. Sklad se financira s prispevki teh institucij. Prispevek posamezne finančne institucije se izračuna v skladu z merili, ki nagrajujejo dobro upravljanje. Ti prispevki nadomestijo podobne prispevke v nacionalne sklade. |
|
|
6. Če zbrana sredstva, ki so jih prispevale banke, ne zadostujejo za rešitev krize, sklad lahko poveča svoja sredstva z izdajo dolžniških certifikatov. Države članice lahko v izjemnih okoliščinah z jamstvi spodbujajo izdajo dolžniških certifikatov, in sicer za plačilo, ki ustrezno odraža prevzeto tveganje. Ta jamstva si delijo države članice v skladu z merili iz odstavka 7. |
|
|
7. Če v skrajnih in izjemnih okoliščinah sistemske krize ena ali več institucij ne more več izpolnjevati svojih obveznosti in če ni na voljo dovolj sredstev, prizadete države članice prevzamejo to breme v skladu z načeli iz memoranduma o soglasju, kot je bilo spremenjeno. Ureditev delitve bremena lahko zajema eno ali več naslednjih meril: depoziti institucije; premoženje (kot knjigovodska ali tržna vrednost ali vrednost glede na preračunano tveganje); prihodki institucije; ali delež prihodkov institucije iz plačilnega sistema. |
|
|
8. Članstvo v skladu za finančne institucije Unije nadomesti članstvo v obstoječih nacionalnih sistemih zajamčenih vlog, v katerih sodelujejo. Sklad upravlja odbor, ki ga imenuje organ za obdobje petih let. Člani odbora so izvoljeni iz osebja nacionalnih organov. Ustanovi se posvetovalni odbor, v katerega so vključene vse finančne institucije, ki sodelujejo v skladu. |
Predlog spremembe 75 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 3 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
3a. Organ prenese na organe držav članic naloge in pristojnosti v zvezi z nadziranjem bonitetnega nadzora finančnih institucij z evropsko razsežnostjo, kot določeno v členu 12a. |
Predlog spremembe 76 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek -1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Organ zastopa Evropsko unijo v vseh mednarodnih forumih v zvezi z regulacijo in nadzorom institucij, ki spadajo pod zakonodajo iz člena 1(2). Pristojni nacionalni organi lahko še naprej prispevajo k tem forumom, kadar se nanašajo na nacionalna vprašanja in vprašanja, povezana z njihovim delovanjem in pristojnostmi v skladu z zakonodajo Unije. |
Predlog spremembe 77 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Organ lahko brez poseganja v pristojnosti institucij Skupnosti razvija stike z nadzornimi organi iz tretjih držav. Sprejema lahko upravne dogovore z mednarodnimi organizacijami in upravami tretjih držav. |
Organ lahko brez poseganja v pristojnosti institucij Unije in držav članic razvija stike in sprejema upravne dogovore z nadzornimi organi, mednarodnimi organizacijami in upravami tretjih držav. |
Predlog spremembe 78 Predlog uredbe Člen 21 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Organ tesno sodeluje z odborom ESRB. Odboru ESRB zagotavlja redne in posodobljene informacije, potrebne za izpolnjevanje njegovih nalog. Kakršni koli podatki, potrebni za izpolnjevanje nalog, ki niso v povzeti ali zbirni obliki, se na obrazloženo zahtevo takoj predložijo odboru ESRB, kot je določeno v členu [15] Uredbe (ES) št. …/…[ESRB]. |
2. Organ tesno sodeluje z odborom ESRB. Odboru ESRB zagotavlja redne in posodobljene informacije, potrebne za izpolnjevanje njegovih nalog. Kakršni koli podatki, potrebni za izpolnjevanje nalog, ki niso v povzeti ali zbirni obliki, se na obrazloženo zahtevo takoj predložijo odboru ESRB, kot je določeno v členu [15] Uredbe (ES) št. …/…[ESRB]. Organ razvije ustrezen protokol za razkritje zaupnih informacij v zvezi s posameznimi finančnimi institucijami. |
Predlog spremembe 79 Predlog uredbe Člen 23 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Organ zagotavlja, da nobena od odločb, sprejetih na podlagi člena 10 ali 11, v ničemer ne posega v fiskalne pristojnosti držav članic. |
1. Organ zagotavlja, da nobena od odločb, sprejetih na podlagi člena 10 ali 11, neposredno in bistveno ne posega v fiskalne pristojnosti držav članic. |
Predlog spremembe 80 Predlog uredbe Člen 23 – odstavek 2 – pododstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Država članica v uradnem obvestilu utemelji, zakaj ta odločba posega v njene fiskalne pristojnosti, in jasno navede, na kakšen način. |
Država članica v uradnem obvestilu utemelji, zakaj ta odločba posega v njene fiskalne pristojnosti, in zagotovi oceno učinka, iz katere je razvidno, v kolikšni meri. |
Predlog spremembe 81 Predlog uredbe Člen 33 – odstavek 2 – pododstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Predsednika z odprtim izbirnim postopkom imenuje odbor nadzornikov na podlagi dosežkov, znanja in spretnosti, poznavanja udeležencev na finančnem trgu in trgov ter izkušenj, pomembnih za finančni nadzor in regulacijo. |
2. Predsednika z odprtim izbirnim postopkom, ki ga organizira in vodi Komisija, imenuje odbor nadzornikov na podlagi dosežkov, znanja in spretnosti, poznavanja udeležencev na finančnem trgu in trgov ter izkušenj, pomembnih za finančni nadzor in regulacijo. |
Predlog spremembe 82 Predlog uredbe Člen 33 – odstavek 2 – pododstavek 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Komisija Evropskemu parlamentu predloži ožji seznam treh kandidatov. Evropski parlament po opravljenem zaslišanju teh kandidatov izbere enega od njih. Tako izbranega kandidata imenuje odbor nadzornikov. |
Predlog spremembe 83 Predlog uredbe Člen 33 – odstavek 2 – pododstavek 1 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Če Evropski parlament meni, da noben kandidat z ožjega seznama ne izpolnjuje dovolj pogojev iz prvega pododstavka, se odprti izbirni postopek začne znova. |
Predlog spremembe 84 Predlog uredbe Člen 33 – odstavek 2 – pododstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Kandidata, ki ga izbere odbor nadzornikov, mora pred imenovanjem potrditi Evropski parlament. |
črtano |
Predlog spremembe 85 Predlog uredbe Člen 35 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Evropski parlament lahko predsednika ali njegovega namestnika ob popolnem spoštovanju njegove neodvisnosti pozove, naj redno podaja izjave pred pristojnim odborom in odgovarja na vprašanja članov tega odbora. |
1. Predsednik vsaj vsako četrtletje poda izjavo pred Evropskim parlamentom in odgovori na vsa vprašanja njegovih poslancev. |
Predlog spremembe 86 Predlog uredbe Člen 35 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Evropski parlament lahko predsednika pozove tudi, naj predloži poročilo o opravljanju svojih dolžnosti. |
2. Predsednik Evropskemu parlamentu na zahtevo in vsaj 15 dni, preden poda izjavo iz odstavka 1, predloži poročilo o opravljanju svojih dolžnosti. |
Predlog spremembe 87 Predlog uredbe Člen 36 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Izvršnega direktorja z odprtim izbirnim postopkom imenuje odbor nadzornikov na podlagi dosežkov, znanja in spretnosti, poznavanja udeležencev na finančnem trgu in trgov ter izkušenj, pomembnih za finančni nadzor in regulacijo, in izkušenj s področja vodenja. |
2. Izvršnega direktorja z odprtim izbirnim postopkom, ki ga organizira in vodi Komisija, in po potrditvi Evropskega parlamenta imenuje odbor nadzornikov na podlagi dosežkov, znanja in spretnosti, poznavanja udeležencev na finančnem trgu in trgov ter izkušenj, pomembnih za finančni nadzor in regulacijo, in izkušenj s področja vodenja. |
Predlog spremembe 88 Predlog uredbe Člen 39 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Člen 39 |
črtano |
|
Sestava |
|
|
1. Organ je del evropskega sistema finančnih nadzornih organov (ESFS), ki deluje kot mreža nadzornih organov. |
|
|
2. Sistem ESFS sestavljajo: |
|
|
(a) organi iz držav članic, kot je opredeljeno v členu 1(2) te uredbe, členu 1(2) Uredbe (ES) št. .../2009 [EIOPA] in členu 1(2) Uredbe (ES) št. …/… [EBA]; |
|
|
(b) Evropski bančni organ; |
|
|
(c) Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine, ustanovljen na podlagi člena 1 Uredbe (ES) št. .../... [EIOPA]; |
|
|
(d) Evropski bančni organ, ustanovljen na podlagi člena 1 Uredbe (ES) št. .../... [EBA]; |
|
|
(e) skupni odbor evropskih nadzornih organov iz člena 40; |
|
|
(f) Komisija za namene izvajanja nalog iz členov 7, 9, in 10. |
|
|
3. Organ prek skupnega odbora evropskih nadzornih organov, ustanovljenega s členom 40, redno in tesno sodeluje z Evropskim organom za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Evropskim bančnim organom, zagotavlja medsektorsko usklajenost njihovih prizadevanj ter oblikuje skupna stališča na področju nadzora nad finančnimi konglomerati in drugih medsektorskih vprašanj. |
|
Predlog spremembe 89 Predlog uredbe Poglavje IV – razdelek 2 – naslov | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
SKUPNI ODBOR EVROPSKIH NADZORNIH ORGANOV |
SKUPNI ODBOR |
Predlog spremembe 90 Predlog uredbe Člen 40 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Skupni odbor deluje kot forum, v katerem organ redno in tesno sodeluje ter zagotavlja medsektorsko usklajenost z Evropskim organom za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Evropskim bančnim organom. |
2. Skupni odbor deluje kot forum, v katerem organ redno in tesno sodeluje ter zagotavlja medsektorsko usklajenost in učenje z Evropskim bančnim organom ter Evropskim organom za zavarovanja in poklicne pokojnine, zlasti o: |
|
|
– finančnih konglomeratih, |
|
|
– računovodstvu in revizijah, |
|
|
– mikrobonitetnih analizah za finančno stabilnost, |
|
|
– naložbenih produktih za male vlagatelje, |
|
|
– ukrepih proti pranju denarja ter |
|
|
– izmenjavi informacij z Evropskim odborom za sistemska tveganja ter pri razvijanju odnosa med Evropskim odborom za sistemska tveganja in evropskimi nadzornimi organi. |
Predlog spremembe 91 Predlog uredbe Člen 40 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Organ prispeva ustrezna sredstva za upravno pomoč skupnemu odboru evropskih nadzornih organov. To vključuje kadrovske, upravne, infrastrukturne in operativne stroške. |
3. Skupni odbor ima stalni sekretariat, v katerem so zaposleni uslužbenci, začasno napoteni iz treh evropskih nadzornih organov. Organ krije ustrezen delež upravnih, infrastrukturnih in operativnih stroškov. |
Predlog spremembe 92 Predlog uredbe Člen 40 – odstavek 3 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
3a. Pravico nadzora nad finančnimi institucijami, ki delujejo v Evropski uniji, imajo samo nadzorni organi, ki so vključeni v sistem Evropskega sistema finančnih nadzornikov. |
Predlog spremembe 93 Predlog uredbe Člen 40 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Člen 40a |
|
|
Nadzor |
|
|
Če pomembnejša mednarodna finančna institucija deluje v različnih sektorjih, skupni odbor odloči, kateri evropski nadzorni organ bo deloval kot vodilni pristojni organ, in/ali sprejme zavezujoče odločbe za reševanje težav med evropskimi nadzornimi organi. |
Predlog spremembe 94 Predlog uredbe Člen 55 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Organ pri nepogodbeni odgovornosti v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna zakonodajam držav članic, poravna vsako škodo, ki jo povzroči sam ali njegovo osebje pri opravljanju svojih nalog. Za vse spore v zvezi z odpravljanjem take škode je pristojno Sodišče Evropskih skupnosti. |
1. Organ pri nepogodbeni odgovornosti v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna zakonodajam držav članic, poravna vsako neupravičeno škodo, ki jo povzroči sam ali njegovo osebje pri opravljanju svojih nalog. Za vse spore v zvezi z odpravljanjem take škode je pristojno Sodišče Evropskih skupnosti. |
Predlog spremembe 95 Predlog uredbe Člen 66 – odstavek 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
1a. Komisija v svojem poročilu med drugim ovrednoti: stopnjo približevanja, ki so jo dosegli nacionalni organi pri običajnih nadzornih praksah; delovanje kolegijev nadzornih organov; nadzorni mehanizem čezmejnih institucij, zlasti tistih z evropsko razsežnostjo; uporabo člena 23, kar zadeva zaščitne ukrepe in nadzornike, nadzorno konvergenco na področju kriznega upravljanja in reševanja v Uniji ter vprašanje, ali naj se bonitetni nadzor in nadzor poslovanja izvajata skupaj ali ločeno. V poročilu so zajeti predlogi o tem, kako nadalje razviti vlogo organa in ESFS, da bi ustvarili povezano evropsko nadzorno strukturo. |
POSTOPEK
|
Naslov |
Evropski organ za vrednostne papirje in trge |
|||||||
|
Referenčni dokumenti |
KOM(2009)0503 – C7-0167/2009 – 2009/0144(COD) |
|||||||
|
Pristojni odbor |
ECON |
|||||||
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju |
AFCO 7.10.2009 |
|
|
|
||||
|
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja |
Íñigo Méndez de Vigo 24.11.2009 |
|
|
|||||
|
Obravnava v odboru |
25.1.2010 |
6.4.2010 |
|
|
||||
|
Datum sprejetja |
7.4.2010 |
|
|
|
||||
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
17 0 2 |
||||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Carlo Casini, Andrew Duff, Ashley Fox, Matthias Groote, Roberto Gualtieri, Gerald Häfner, Ramón Jáuregui Atondo, Constance Le Grip, David Martin, Jaime Mayor Oreja, Morten Messerschmidt, Paulo Rangel, Algirdas Saudargas, György Schöpflin, Guy Verhofstadt |
|||||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Jean-Luc Dehaene, Enrique Guerrero Salom, Anneli Jäätteenmäki, Íñigo Méndez de Vigo, Tadeusz Zwiefka |
|||||||
|
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Emma McClarkin |
|||||||
POSTOPEK
|
Naslov |
Evropski organ za vrednostne papirje in trge |
|||||||
|
Referenčni dokumenti |
KOM(2009)0503 – C7-0167/2009 – 2009/0144(COD) |
|||||||
|
Datum predložitve EP |
23.9.2009 |
|||||||
|
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
ECON 7.10.2009 |
|||||||
|
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju |
BUDG 7.10.2009 |
EMPL 7.10.2009 |
JURI 7.10.2009 |
AFCO 7.10.2009 |
||||
|
Odbori, ki niso podali mnenja Datum sklepa |
EMPL 22.10.2009 |
|
|
|
||||
|
Poročevalec/-ka Datum imenovanja |
Sven Giegold 20.10.2009 |
|
|
|||||
|
Obravnava v odboru |
23.11.2009 |
23.2.2010 |
23.3.2010 |
27.4.2010 |
||||
|
Datum sprejetja |
10.5.2010 |
|
|
|
||||
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
31 0 4 |
||||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Burkhard Balz, Sharon Bowles, Udo Bullmann, Pascal Canfin, Nikolaos Huntis (Nikolaos Chountis), George Sabin Cutaş, Leonardo Domenici, Derk Jan Eppink, Markus Ferber, Vicky Ford, José Manuel García-Margallo y Marfil, Jean-Paul Gauzès, Sven Giegold, Sylvie Goulard, Liem Hoang Ngoc, Gunnar Hökmark, Othmar Karas, Rodi Kraca-Kagaropulu (Rodi Kratsa-Tsagaropoulou), Arlene McCarthy, Sławomir Witold Nitras, Ivari Padar, Antolín Sánchez Presedo, Olle Schmidt, Edward Scicluna, Peter Simon, Peter Skinner, Theodor Dumitru Stolojan, Ramon Tremosa i Balcells |
|||||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Pervenche Berès, Carl Haglund, Syed Kamall, Philippe Lamberts, Catherine Stihler, Pablo Zalba Bidegain |
|||||||
|
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Roger Helmer |
|||||||