POROČILO o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine

26.5.2010 - (KOM(2009)0502 – C7‑0168/2009 – 2009/0143(COD)) - ***I

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
Poročevalec: Peter Skinner

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine

(KOM(2009)0502 – C7‑0168/2009 – 2009/0143(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2009)0502),

–   ob upoštevanju člena 251(2) in člena 95 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C7-0168/2009),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom Posledice začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe za še nedokončane medinstitucionalne postopke odločanja (KOM(2009)0665),

–   ob upoštevanju členov 294(3) in 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–   ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 21. januarja 2010,

–   ob upoštevanju člena 55 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenj Odbora za proračun, Obora za pravne zadeve in Odbora za ustavne zadeve (A7-0170/2010),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je opredeljeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe  1 Predlog uredbe Naslov
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o ustanovitvi Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine	UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (zavarovanja in poklicne pokojnine)
	(Predlog spremembe se nanaša na celotno besedilo.)
Predlog spremembe  2 Predlog uredbe Uvodna izjava 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1) Med finančno krizo v obdobju 2007/2008 so se pokazale pomembne pomanjkljivosti pri finančnem nadzoru v posameznih primerih in v zvezi s celotnim finančnim sistemom. Nadzorni modeli na nacionalni ravni zaostajajo za integriranostjo in medsebojno povezanostjo evropskih finančnih trgov, na katerih več finančnih družb posluje čezmejno. Med krizo so se pokazale pomanjkljivosti na področju sodelovanja, usklajevanja, dosledne uporabe prava Skupnosti in zaupanja med nacionalnimi nadzornimi organi.	(1) Med finančno krizo v obdobju 2007/2008 so se pokazale pomembne pomanjkljivosti pri finančnem nadzoru v posameznih primerih in v zvezi s celotnim finančnim sistemom. Nadzorni modeli na nacionalni ravni zaostajajo za integriranostjo in medsebojno povezanostjo evropskih finančnih trgov, na katerih več finančnih družb posluje čezmejno. Med krizo so se pokazale pomanjkljivosti na področju sodelovanja, usklajevanja, dosledne uporabe prava Unije in zaupanja med nacionalnimi nadzornimi organi.
	(Predlog spremembe se nanaša na celotno besedilo.)
Obrazložitev
Prilagoditev Lizbonski pogodbi.
Predlog spremembe  3 Predlog uredbe Uvodna izjava 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(1a) Že dolgo pred nastopom finančne krize je Parlament redno pozival h krepitvi resnično enakih pogojev za vse udeležence na ravni Unije in obenem opozarjal na pomembne pomanjkljivosti pri evropskem nadzoru nad vedno bolj integriranimi finančnimi trgi (v svojih resolucijah z dne 13. aprila 2000 o sporočilu Komisije Komisije o izvajanju okvira za finančne trge: akcijski načrt¹, v svoji resoluciji z dne 25. novembra 2002 o pravilih bonitetnega nadzora v Evropski uniji², v svoji resoluciji z dne 11. julija o politiki finančnih storitev (2005-2010) – Bela knjiga³, v svoji resoluciji z dne 23. septembra 2008 s priporočili Komisiji o hedge skladih in skladih zasebnega kapitala4, v svoji resoluciji z dne 9. oktobra 2008 s priporočili Komisiji o nadaljevanju Lamfalussyjevega procesa: prihodnja struktura nadzora5, v svoji resoluciji z dne 22. aprila 2009 o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II)6 ter v svoji resoluciji z dne 23. aprila 2009 o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o bonitetnih agencijah7).
	________________________________ 1 UL C 40, 7.2.2001, str. 453. 2 UL C 25 E, 29. 1. 2004, str. 394. 3 UL C 175 E, 10. 7. 2008, str. xx. 4 UL C 8 E, 14. 1. 2010, str. 26. 5 UL C 9 E, 15. 1. 2010, str. 48. 6 Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0251. 7 Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0279.
Predlog spremembe  4 Predlog uredbe Uvodna izjava 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(2) V poročilu, ki ga je 25. februarja 2009 na zahtevo Komisije objavila skupina strokovnjakov na visoki ravni, ki ji je predsedoval J. de Larosière, so ugotovili, da je treba okrepiti nadzorni okvir za zmanjšanje tveganja in resnosti prihodnjih finančnih kriz. Poročilo je vključevalo priporočila za daljnosežne reforme strukture nadzora nad finančnim sektorjem v Skupnosti. Navedena skupina strokovnjakov je ugotovila tudi, da je treba vzpostaviti evropski sistem finančnih nadzornih organov, ki ga sestavljajo trije evropski nadzorni organi, in sicer eden za sektor zavarovanj in poklicnih pokojnin, eden za bančni sektor ter eden za sektor vrednostnih papirjev, poleg tega pa je treba ustanoviti tudi evropski svet za sistemska tveganja.	(2) V poročilu, ki ga je 25. februarja 2009 na zahtevo Komisije objavila skupina strokovnjakov na visoki ravni, ki ji je predsedoval J. de Larosière (de Larosièrjevo poročilo), so ugotovili, da je treba okrepiti nadzorni okvir za zmanjšanje tveganja in resnosti prihodnjih finančnih kriz. Poročilo je vključevalo priporočila za reforme strukture nadzora nad finančnim sektorjem v Uniji. Navedena skupina strokovnjakov je ugotovila tudi, da je treba vzpostaviti evropski sistem finančnih nadzornih organov, ki ga sestavljajo trije evropski nadzorni organi, in sicer eden za sektor zavarovanj in poklicnih pokojnin, eden za bančni sektor ter eden za sektor vrednostnih papirjev, poleg tega pa je treba ustanoviti tudi evropski svet za sistemska tveganja. Priporočila iz poročila predstavljajo najnižjo raven sprememb, ki so po mnenju strokovnjakov potrebne za preprečitev podobne krize v prihodnje.
Predlog spremembe  5 Predlog uredbe Uvodna izjava 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(3) Komisija je v sporočilu z dne 4. marca 2009 „Spodbujanje okrevanja evropskega gospodarstva“ predlagala pripravo osnutka zakonodaje za vzpostavitev evropskega sistema finančnih nadzornih organov in evropskega organa za sistemska tveganja, v sporočilu z dne 27. maja 2009 „Evropski finančni nadzor“ pa je navedla več podrobnosti o mogoči strukturi takega novega nadzornega okvira.	(3) Komisija je v sporočilu z dne 4. marca 2009 "Spodbujanje okrevanja evropskega gospodarstva" predlagala pripravo osnutka zakonodaje za vzpostavitev evropskega sistema finančnih nadzornikov in evropskega odbora za sistemska tveganja, v sporočilu z dne 27. maja 2009 "Evropski finančni nadzor" pa je navedla več podrobnosti o možni strukturi takega novega nadzornega okvira, vendar ni vključila vseh priporočil iz de Larosièrjevega poročila.
Predlog spremembe  6 Predlog uredbe Uvodna izjava 4 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(4a) 2. aprila 2009 so voditelji držav skupine G 20 v svoji izjavi z naslovom „Globalni načrt za obnovo in reforme“ izrazili svoj namen za „oblikovanje močnejšega, globalno skladnejšega nadzornega in regulativnega okvira za finančni sektor prihodnosti, ki bo podpiral vzdržno globalno rast ob upoštevanju potreb podjetij in državljanov.“ Na vrhunskem srečanju v Pittsburgu so voditelji držav skupine G 20 zahtevali, da Mednarodni monetarni sklad pripravi „poročilo o tem, kako bi lahko finančni sektor pravično in tehtno prispeval k plačevanju obremenitev, povezanih z vladnimi posegi za sanacijo bančnega sistema“. Vmesno poročilo s 16. aprila 2010 z naslovom „Pravičen in tehten prispevek finančnega sektorja“, ki je bilo sestavljeno za zadostitev tej zahtevi, je med drugim pravilo, da „neposredni fiskalni strošek neuspehov finančnega sektorja bi moral biti zajet v prispevek za finančno stabilnost, ki bi bil povezan z verjetnim in učinkovitim reševalnim mehanizmom. Prispevek za finančno stabilnost bi zagotavljal, da bi panoga prispevala k nošenju stroškov morebitnega reševanja in bi zmanjšal sistemsko tveganje. Če bo primerno opredeljen, bo reševalni mehanizem preprečeval, da bi bile vlade v prihodnje prisiljene reševati ustanove, ki so preveč pomembne, prevelike ali medsebojno preveč povezane, da bi propadle“.
Predlog spremembe  7 Predlog uredbe Uvodna izjava 4 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(4b) Sporočilo Komisije s 3. marca 2010 z naslovom „Evropa 2020“ pravi, da je ključna kratkoročna prednostna naloga „sprožiti ambiciozno politiko, ki nam bo v prihodnosti omogočila boljše preprečevanje in po potrebi obvladovanje morebitnih finančnih kriz in ki bo, ob upoštevanju posebne odgovornosti finančnega sektorja za sedanjo krizo, tudi preučila ustrezne prispevke finančnega sektorja.“ Na svojem srečanju 25. in 26. marca 2010 je Evropski svet sklenil, da je „napredek potreben zlasti v zvezi z vprašanji, kot so ... sistemske institucije, finančni instrumenti za krizno upravljanje; večja preglednost trgov izvedenih finančnih instrumentov in preučitev posebnih ukrepov v zvezi z instrumenti zamenjave kreditnega tveganja državnih obveznic (sovereign credit default swaps);“
Predlog spremembe  8 Predlog uredbe Uvodna izjava 6
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(6) Skupnost je dosegla vse, kar je mogoče doseči s sedanjim statusom evropskih nadzornih odborov, ki ostajajo svetovalni organi Komisije. Skupnost ne more ostati v položaju, ko ni nobenega mehanizma za zagotovitev, da nacionalni nadzorni organi sprejemajo najboljše mogoče nadzorne odločitve za mednarodne institucije , ko ni zadostnega sodelovanja in izmenjave informacij med nacionalnimi nadzornimi organi, ko skupni ukrepi nacionalnih organov zaradi upoštevanja najrazličnejših regulativnih in nadzornih zahtev zahtevajo zapleteno ureditev, ko so nacionalne rešitve najpogosteje edina izvedljiva možnost pri odzivu na težave na evropski ravni in ko obstajajo različne razlage istega pravnega besedila. Za odpravljanje teh pomanjkljivosti ter zagotovitev sistema, ki je v skladu s ciljem stabilnega in enotnega finančnega trga Skupnosti za finančne storitve ter nacionalne nadzorne organe povezuje v močno mrežo Skupnosti, je treba oblikovati evropski sistem nadzornih organov.	(6) Unija je dosegla vse, kar je mogoče doseči s sedanjim statusom evropskih nadzornih odborov, ki ostajajo svetovalni organi Komisije. Unija ne more ostati v položaju, ko ni nobenega mehanizma za zagotovitev, da nacionalni nadzorni organi sprejemajo najboljše mogoče nadzorne odločitve za mednarodne institucije , ko ni zadostnega sodelovanja in izmenjave informacij med nacionalnimi nadzornimi organi, ko skupni ukrepi nacionalnih organov zaradi upoštevanja najrazličnejših regulativnih in nadzornih zahtev zahtevajo zapleteno ureditev, ko so nacionalne rešitve najpogosteje edina izvedljiva možnost pri odzivu na težave na evropski ravni in ko obstajajo različne razlage istega pravnega besedila. Za odpravljanje teh pomanjkljivosti ter zagotovitev sistema, ki je v skladu s ciljem stabilnega in enotnega finančnega trga Unije za finančne storitve ter nacionalne nadzorne organe povezuje v močno mrežo Unije, je treba oblikovati evropski sistem nadzornih organov, ki se bo preimenoval v evropski sistem finančnega nadzora (European System of Financial Supervision –ESFS).
Predlog spremembe  9 Predlog uredbe Uvodna izjava 7
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(7) Evropski sistem finančnih nadzornih organov mora biti mreža nacionalnih nadzornih organov in nadzornih organov Skupnosti, pri čemer vsakodnevni nadzor nad finančnimi institucijami ostaja na nacionalni ravni, osrednjo vlogo pri nadzoru nad čezmejnimi skupinami pa imajo kolegiji nadzornih organov. Doseči je treba tudi večjo usklajenost in skladno uporabo pravil za finančne institucije in trge po vsej Skupnosti. Poleg Evropskega bančnega organa ter Evropskega organa za vrednostne papirje in trge je treba ustanoviti Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (to so evropski nadzorni organi).	(7) Evropski sistem finančnega nadzora mora biti mreža nacionalnih nadzornih organov in nadzornih organov Unije, pri čemer vsakodnevni nadzor nad finančnimi institucijami ostaja na nacionalni ravni. Finančne institucije bi morali nadzorovati kolegiji nadzornikov. Evropski nadzorni organ (zavarovanja in poklicne pokojnine) (organ) bi moral prevzeti nadzor finančnih institucij, ki ustrezajo merilom sistemskega tveganja do te mere, da bi lahko ogrozili stabilnost finančnega sistema Unije, in sicer takrat, ko nacionalni urgan ne uporabi svojih pooblastil. Doseči je treba tudi večjo usklajenost in skladno uporabo pravil za finančne institucije in trge po vsej Uniji. Poleg organa je treba ustanoviti Evropski nadzorni organ (vrednostni papirji in trgi) ter Evropski nadzorni organ (bančništvo) in Evropski nadzorni organ (skupni odbor). Evropski odbor za sistemska tveganja bi moral biti vključen v evropski sistem finančnega nadzora.
Predlog spremembe  10 Predlog uredbe Uvodna izjava 8
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(8) Evropski nadzorni organi morajo nadomestiti Odbor evropskih bančnih nadzornikov, ustanovljen s Sklepom Komisije 2009/78/ES, Odbor evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine, ustanovljen s Sklepom Komisije 2009/79/ES, in Odbor evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje, ustanovljen s Sklepom Komisije 2009/77/ES, ter prevzeti vse naloge in pristojnosti teh odborov. Obseg delovanja vsakega organa je treba jasno opredeliti. Kadar to zahtevajo institucionalni razlogi in pristojnosti, določene v Pogodbi, je treba v mrežo nadzornih dejavnosti vključiti tudi Komisijo.	(8) Organ bi moral nadomestiti Odbor evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine, ustanovljen s Sklepom Komisije 2009/79/ES ter prevzeti vse njegove naloge in pristojnosti. Obseg delovanja vsakega organa bi bilo treba jasno opredeliti. Kadar to zahtevajo institucionalni razlogi in pristojnosti, določene v Pogodbi o delovanju Evropske unije, je treba v mrežo nadzornih dejavnosti vključiti tudi Komisijo.
Predlog spremembe  11 Predlog uredbe Uvodna izjava 9
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(9) Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (v nadaljnjem besedilu: organ) mora prispevati k izboljšanju delovanja notranjega trga, zlasti tudi z zagotavljanjem visoke, učinkovite in skladne stopnje zakonske ureditve in nadzora ob upoštevanju različnih interesov vseh držav članic, zaščiti imetnikov zavarovalnih polic in drugih upravičencev, zagotovitvi integritete, učinkovitosti in pravilnega delovanja finančnih trgov, zaščiti stabilnosti finančnega sistema ter krepitvi mednarodnega usklajevanja nadzora v korist gospodarstva na splošno, vključno s finančnimi institucijami ter drugimi zainteresiranimi stranmi, potrošniki in zaposlenimi. Da lahko organ izpolnjuje svoje cilje, je nujno in ustrezno, da je organ Skupnosti s statusom pravne osebe ter je pravno, upravno in finančno neodvisen.	(9) Organ mora prispevati k izboljšanju delovanja notranjega trga, zlasti tudi z zagotavljanjem visoke, učinkovite in skladne stopnje zakonske ureditve in nadzora ob upoštevanju različnih interesov vseh držav članic in različne narave finančnih institucij. Organ mora varovati javne vrednote, kot so stabilnost finančnega sistema, solventnost in likvidnost finančnih institucij, preglednost trgov in finančnih produktov in zaščita deponentov in vlagateljev. Organ mora tudi preprečevati regulativno samovoljo in zagotavljati enakovredne pogoje za vse ter okrepiti mednarodno usklajevanje nadzora za dobrobit celotnega gospodarstva, vključno s finančnimi institucijami in drugimi interesnimi skupinami, potrošniki in zaposlenimi, ob upoštevanju potrebe po povečanju konkurenčnosti in inovativnosti na notranjem trgu in za zagotovitev svetovne konkurenčnosti. Njegove naloge vključujejo tudi spodbujanje konvergence nadzora, svetovanje institucijam EU na področju regulacije in nadzora finančnih trgov, kreditnih bonitet, klirinških sistemov in povezanih vprašanj upravljanja podjetij, revizij in finančnega poročanja.
Predlog spremembe  12 Predlog uredbe Uvodna izjava 9 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(9a) Da lahko organ izpolnjuje svoje cilje, je nujno in ustrezno, da je organ Evropske unije s statusom pravne osebe ter je pravno, upravno in finančno neodvisen. Organu je treba podeliti pristojnosti za preverjanje skladnosti z zakonodajo ter vprašanji glede varnosti in stabilnosti, zlasti tistih v zvezi s sistemskim tveganjem in čezmejnimi tveganji, kakor je predlagal baselski odbor za bančni nadzor.
Predlog spremembe  13 Predlog uredbe Uvodna izjava 9 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(9b) 28. oktobra 2009 so Odbor za finančno stabilnost, Banka za mednarodne poravnave in Mednarodni denarni sklad opredelili sistemsko tveganje kot „tveganje za prekinitev finančnih storitev, ki jo (i) povzroči oslabitev celotnega finančnega sistema ali njegovih delov in ki (ii) lahko ima resne negativne posledice za realno gospodarstvo. Vse vrste finančnih posrednikov, trgov in infrastrukture so lahko do določene mere sistemsko pomembne.“
Predlog spremembe  14 Predlog uredbe Uvodna izjava 9 c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(9c) Čezmejno tveganje v skladu s temi institucijami vključuje vsa tveganja, ki jih povzročajo ekonomska neravnovesja ali finančne motnje v vseh delih Unije, ki bi lahko imele velike negativne posledice za transakcije med nosilci gospodarskih dejavnosti dveh ali več držav članic, za delovanje notranjega trga ali za javne finance v Uniji ali kateri koli njeni državi članici.
Predlog spremembe  15 Predlog uredbe Uvodna izjava 10
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(10) Sodišče Evropskih skupnosti je v sodbi z dne 2. maja 2006 v zadevi C-217/04 (Združeno kraljestvo proti Evropskemu parlamentu in Svetu) potrdilo, da je člen 95 Pogodbe, ki se nanaša na sprejetje ukrepov za približevanje zakonodaje za vzpostavitev in delovanje notranjega trga, primerna pravna podlaga za ustanovitev „organa Skupnosti, katerega naloga je prispevati k uresničitvi postopka usklajevanja“, kadar so naloge, dodeljene takemu organu, tesno povezane s področji, ki so predmet predpisov o približevanju nacionalne zakonodaje. Cilj in naloge organa, tj. pomagati nacionalnim nadzornim organom pri dosledni razlagi in uporabi pravil Skupnosti ter prispevati k finančni stabilnosti, potrebni za finančno integracijo, so tesno povezani s cilji pravnega reda Skupnosti v zvezi z notranjim trgom za finančne storitve. Zato je treba organ ustanoviti na podlagi člena 95 Pogodbe.	(10) Sodišče Evropskih skupnosti je v sodbi z dne 2. maja 2006 v zadevi C-217/04 (Združeno kraljestvo proti Evropskemu parlamentu in Svetu) razsodilo: „iz ničesar v besedilu člena 95 PES [zdaj člen 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije] se ne da sklepati, da bi morali biti ukrepi, ki jih je sprejel zakonodajalec Skupnosti na podlagi te določbe, naslovljeni samo na države članice. Lahko se namreč izkaže, da je, po presoji tega zakonodajalca, nujno ustanoviti organ Skupnosti, katerega naloga je prispevati k uresničitvi postopka usklajevanja v položajih, v katerih se kot primerno kaže sprejetje neobvezujočih spremljevalnih in okvirnih ukrepov zaradi olajševanja enotnih izvajanja in uporabe predpisov, ki temeljijo na tej določbi“1 ter kjer so naloge, dodeljene takemu organu, tesno povezane s področji, ki so predmet predpisov o približevanju nacionalne zakonodaje. Cilj in naloge organa, tj. pomagati pristojnim nacionalnim nadzornim organom pri dosledni razlagi in uporabi pravil Unije ter prispevati k finančni stabilnosti, potrebni za finančno integracijo, so tesno povezani s cilji pravnega reda Unije v zvezi z notranjim trgom za finančne storitve. Zato bi bilo treba organ ustanoviti na podlagi člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije.
	__________________ ¹Sodba z dne 2. maja 2006, odstavek 44.

Obrazložitev

Sodba se je nanašala na ukrepe, ki zadevajo institucije EU in organe Skupnosti.

Predlog spremembe  16 Predlog uredbe Uvodna izjava 12
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(12) Obstoječa zakonodaja Skupnosti, ki ureja področje, zajeto v tej uredbi, vključuje tudi Direktivo 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o dopolnilnem nadzoru kreditnih institucij, zavarovalnic in investicijskih družb v finančnem konglomeratu[1], Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60/ES z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma[2] in Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2002/65/ES z dne 23. septembra 2002 o trženju finančnih storitev potrošnikom na daljavo[3].	(12) Obstoječa zakonodaja Unije, ki ureja področje, zajeto v tej uredbi, vključuje tudi Direktivo 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o dopolnilnem nadzoru kreditnih institucij, zavarovalnic in investicijskih družb v finančnem konglomeratu, Uredbo (ES) št. 1781/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o podatkih o plačniku, ki spremljajo prenose denarnih sredstev1, Direktivo 2009/110/EC Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja2 ter ustrezne dele Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60/ES z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma in Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2002/65/ES z dne 23. septembra 2002 o trženju finančnih storitev potrošnikom na daljavo.
	_______________ 1 UL L 345, 8. 12. 2006, str. 1. 2 UL L 267, 10. 10. 2009, str. 7.
Predlog spremembe  17 Predlog uredbe Uvodna izjava 13
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(13) Treba je uvesti učinkovit instrument za določitev usklajenih tehničnih standardov na področju finančnih storitev, da se zagotovijo, tudi prek enotnega pravilnika, enaki konkurenčni pogoji ter ustrezna zaščita imetnikov zavarovalnih polic, drugih upravičencev in potrošnikov po Evropi. Ker je organ telo z visoko specializiranimi strokovnjaki, je učinkovito in ustrezno, da se mu na področjih, določenih v pravu Skupnosti, zaupa priprava osnutkov tehničnih standardov, ki ne vključuje političnih odločitev. Komisija mora te osnutke tehničnih standardov potrditi v skladu s pravom Skupnosti, da se jim zagotovi zavezujoči pravni učinek. Osnutke tehničnih standardov mora sprejeti Komisija. Spremeniti bi jih bilo treba, če na primer ne bi bili združljivi s pravom Skupnosti, ne bi upoštevali načela sorazmernosti ali bi pomeni kršitev temeljnih načel notranjega trga za finančne storitve, kot so odraženi v pravnem redu Skupnosti za področje finančnih storitev. Za zagotovitev neprekinjenega in hitrega postopka za sprejetje teh standardov je treba določiti časovni rok za odločitev Komisije o njihovi potrditvi.	(13) Zaželeno je, da organ spodbuja usklajen pristop na področju odškodninske sheme za zavarovanja za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev in enakovrednih odškodnin po vsej Uniji. Ker so sistemi jamstev za zavarovanja predmet upravnega nadzora v njihovih državah članicah in ne regulativnega nadzora, mora biti organ sposoben uresničevati svoja pooblastila na podlagi te uredbe v zvezi z usklajevanjem nacionalnih odškodninskih shem za zavarovanja, s sistemom zajamčenih vlog in njegovim upravljavcem. Vloga organa bo pregledana, ko bo ustanovljen Evropski sistem jamstev za zavarovanja.
Predlog spremembe  18 Predlog uredbe Uvodna izjava 14
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(14) Postopek oblikovanja tehničnih standardov iz te uredbe ne vpliva na pooblastila Komisije, da na lastno pobudo sprejme izvedbene ukrepe na podlagi postopkov komitologije na drugi stopnji Lamfalussyjeve strukture, kot je določeno v ustrezni zakonodaji Skupnosti. Vprašanja, ki jih zadevajo tehnični standardi, ne vključujejo političnih odločitev, njihovo vsebino pa omejujejo dokumenti Skupnosti, sprejeti na prvi stopnji. Oblikovanje osnutkov standardov v organu zagotavlja, da v celoti izkoristi specializirano strokovno znanje nacionalnih nadzornih organov.	(14) Komisija mora te osnutke regulativnih standardov potrditi, da se jim zagotovi zavezujoč pravni učinek. Če na primer niso združljivi s pravom Evropske unije, če ne upoštevajo načela sorazmernosti ali so v nasprotju s temeljnimi načeli notranjega trga za finančne storitve, kot izhajajo iz zakonodaje Unije za področje finančnih storitev, bi jih bilo treba spremeniti. Za zagotovitev gladkega in hitrega postopka za sprejetje teh standardov je treba Komisiji določiti časovni rok za odločitev o njihovi potrditvi.
Obrazložitev
Potrjevanje tehničnih standardov s strani Komisije, da se jim zagotovi zavezujoči pravni učinek, je treba omejiti tako, da bo najpomembnejšo vlogo imel organ. Komisiji jih ni treba potrjevati v zelo specifičnih primerih.
Predlog spremembe  19 Predlog uredbe Uvodna izjava 15
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(15) Organ bi moral imeti na področjih, ki niso zajeta v tehničnih standardih, pooblastila za izdajanje nezavezujočih smernic in priporočil o uporabi zakonodaje Skupnosti. Za zagotovitev preglednosti in okrepitev upoštevanja teh smernic in priporočil s strani nacionalnih nadzornih organov je treba za nacionalne organe določiti obveznost, da v primeru neupoštevanja teh smernic in priporočil navedejo svoje razloge za tako ravnanje.	(15) Organ bi moral imeti na področjih, ki niso zajeta v regulativnih standardih, pooblastila za izdajanje smernic in priporočil o uporabi zakonodaje Unije. Za zagotovitev preglednosti in večje upoštevanje teh smernic in priporočil s strani nacionalnih nadzornih organov bi bilo treba za nacionalne organe določiti obveznost, da v primeru neupoštevanja teh smernic in priporočil objavijo svoje razloge za tako ravnanje, da bi zagotovili popolno preglednost za udeležence na trgu. Na področjih, ki niso zajeta v tehničnih standardih, bi moral organ oblikovati in razglasiti najboljše prakse.
Obrazložitev
Orientacijska priporočila morajo biti znana tržnim akterjem in javnosti, da bodo lahko imela kar najbolj zavezujoči učinek.
Predlog spremembe  20 Predlog uredbe Uvodna izjava 16
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(16) Zagotavljanje pravilne in celovite uporabe zakonodaje Skupnosti je osnovni pogoj za integriteto, učinkovitost in pravilno delovanje finančnih trgov, stabilnost finančnega sistema in nevtralne konkurenčne pogoje za finančne institucije v Skupnosti. Zato je treba vzpostaviti mehanizem, s katerim organ obravnava primere nepravilne ali nezadostne uporabe zakonodaje Skupnosti. Ta mehanizem je treba uporabljati na področjih, kjer so z zakonodajo Skupnosti opredeljene jasne in brezpogojne obveznosti.	(16) Zagotavljanje pravilne in celovite uporabe zakonodaje Unije je osnovni pogoj za integriteto, učinkovitost in pravilno delovanje finančnih trgov, stabilnost finančnega sistema in nevtralne konkurenčne pogoje za finančne institucije v Uniji. Zato je treba vzpostaviti mehanizem, s katerim organ obravnava primere neuporabe zakonodaje Unije. Ta mehanizem je treba uporabljati na področjih, kjer so z zakonodajo Unije opredeljene jasne in brezpogojne obveznosti.
Predlog spremembe  21 Predlog uredbe Uvodna izjava 18
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(18) Kadar nacionalni organ ne ravna v skladu s priporočilom, je treba Komisiji dodeliti pooblastila, da na zadevni nacionalni nadzorni organ naslovi odločbo za zagotovitev spoštovanja prava Skupnosti, s čimer se ustvarijo neposredni pravni učinki, na katere se je mogoče sklicevati pred nacionalnimi sodišči in organi ter jih uveljaviti na podlagi člena 226 Pogodbe.	(18) Kadar nacionalni organ ne ravna v skladu s priporočilom, mora organ v skladu z rokom, ki ga je določil, na zadevni nacionalni nadzorni organ nemudoma nasloviti odločbo za zagotovitev spoštovanja prava Unije, s čimer se ustvarijo neposredni pravni učinki, na katere se je mogoče sklicevati pred nacionalnimi sodišči in organi ter jih uveljaviti na podlagi člena 258 Pogodbe o delovanju Evropske unije.
Obrazložitev
Prilagoditev Lizbonski pogodbi.
Predlog spremembe  22 Predlog uredbe Uvodna izjava 19
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(19) Organu je treba za obvladovanje izjemnih primerov, ko zadevni pristojni organ dolgo časa ne ukrepa, dodeliti pooblastila, da v skrajnem primeru sprejme odločbe, naslovljene na posamezne finančne institucije. To pooblastilo je treba omejiti na izjemne okoliščine, v katerih pristojni organ ne ravna v skladu z odločbami, ki so naslovljene nanj, in v katerih se pravo Skupnosti zaradi obstoječih ali prihodnjih uredb EU neposredno uporablja za finančne institucije .	(19) Organu je treba za obvladovanje izjemnih primerov, ko zadevni pristojni organ dolgo časa ne ukrepa, dodeliti pooblastila, da v skrajnem primeru sprejme odločbe, naslovljene na posamezne finančne institucije. Moralo bi biti mogoče, da te odločbe vključujejo vprašanja, kot so zahteve po kapitalu in likvidnosti finančne institucije. To pooblastilo je treba omejiti na izjemne okoliščine, v katerih pristojni organ ne ravna v skladu z odločbami, ki so naslovljene nanj, in v katerih se pravo Unije zaradi obstoječih ali prihodnjih uredb Unije neposredno uporablja za finančne institucije.
Predlog spremembe  23 Predlog uredbe Uvodna izjava 21
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(21) Za zagotovitev smotrnega in učinkovitega nadzora ter uravnoteženega upoštevanja položaja nacionalnih nadzornih organov v različnih državah članicah mora imeti organ pristojnost za reševanje sporov med temi organi, tudi v kolegijih nadzornih organov, pri čemer imajo njegove odločitve zavezujoč učinek. Omogočiti je treba spravni postopek, med katerim lahko nacionalni nadzorni organi dosežejo sporazum. Pristojnost organa mora zajemati spore v zvezi s postopkovnimi obveznostmi v procesu sodelovanja ter razlago in uporabo prava Skupnosti v nadzornih odločitvah/sklepih. Upoštevati je treba obstoječe mehanizme sprave, določene v sektorski zakonodaji. V primeru neukrepanja zadevnih nacionalnih nadzornih organov je treba organu dodeliti pooblastila, da v skrajnem primeru sprejme odločbe, neposredno naslovljene na finančne institucije, na področjih prava Skupnosti, ki se neposredno uporablja zanje.	(21) Za zagotovitev smotrnega in učinkovitega nadzora ter uravnoteženega upoštevanja položaja pristojnih organov v različnih državah članicah mora imeti organ pristojnost za reševanje sporov med temi pristojnimi organi, tudi v kolegijih nadzornih organov, pri čemer imajo njegove odločitve zavezujoč učinek. Omogočiti je treba spravni postopek, med katerim lahko pristojni organi dosežejo sporazum. Pristojnost organa mora zajemati spore v zvezi s postopkovnimi obveznostmi v procesu sodelovanja ter razlago in uporabo prava Unije v nadzornih odločitvah/sklepih. Upoštevati je treba obstoječe mehanizme sprave, določene v sektorski zakonodaji. V primeru neukrepanja zadevnih pristojnih organov bi bilo treba organu dodeliti pooblastila, da v skrajnem primeru sprejme odločbe, neposredno naslovljene na finančne institucije, na področjih prava Evropske unije, ki se neposredno uporablja zanje. Enako velja za nesoglasja v kolegiju nadzornih organov.
Predlog spremembe  24 Predlog uredbe Uvodna izjava 21 a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(21a) Kriza je razkrila velike razpoke v sedanjih pristopih k nadzoru čezmejnih finančnih institucij, zlasti največjih in najkompleksnejših, katerih stečaj lahko povzroči sistemsko škodo. Do teh pomanjkljivosti pride zaradi različnih področij delovanja finančnih ustanov in nadzornih organov. Prve delujejo na trgu brez meja, drugi pa vsakodnevno preverjajo, ali njihova pravna pristojnost seže le do nacionalnih meja.
Predlog spremembe  25 Predlog uredbe Uvodna izjava 21 b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(21b) Usklajevalni mehanizem, s katerim so skušali rešiti to neusklajenost, se je izkazal za nezadostnega. Kot je zapisano v Turnerjevem poročilu, objavljanem marca 2009 „sedanje ureditve, ki so kombinacija omogočanja odpiranja podružnic, nadzora matične države in zgolj nacionalno zavarovanje depozitov, ni trdna osnova za prihodnjo regulacijo in nadzor nad evropskimi čezmejnimi bankami, ki poslujejo s prebivalstvom“¹.
	_____________ ¹str. 101.
Predlog spremembe  26 Predlog uredbe Uvodna izjava 21 c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(21c) Za rešitev te asimetrije sta na voljo dve možnosti: ali dati več pooblastil nadzornikom države gostiteljice (nacionalna rešitev) ali ustvariti zares alternativen organ Unije (rešitev Unije). Kot je zapisano tudi v Turnerjevem poročilu: „Smotrnejša ureditev zahteva ali povečane nacionalne pristojnosti, zaradi česar bi bil enotni trg manj odprt, ali večjo stopnjo integracije.“
Predlog spremembe  27 Predlog uredbe Uvodna izjava 21 d
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(21d) V skladu z nacionalno rešitvijo bi lahko država gostiteljica zavrnila lokalnim podružnicam pravico do delovanja, od tujih institucij zahtevala, da delujejo samo prek hčerinskih podjetij, ne pa prek podružnic, ter nadzorovala kapital in likvidnost bank, ki v državi delujejo, kar bi povzročilo več protekcionizma.
Predlog spremembe  28 Predlog uredbe Uvodna izjava 21 e
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(21e) V skladu z rešitvijo Unije bi bilo treba okrepiti kolegije nadzornih organov, ki nadzorujejo čezmejne institucije, ter postopoma prenesti nadzorne pristojnosti nad institucijami, ki izpolnjujejo merila za sistemsko tveganje, na organ Unije. Nadzorni okvir bi moral obsegati finančne institucije, ki poslujejo čezmejno ali na nacionalnem ozemlju, in katerih stečaj bi lahko ogrozil stabilnost enotnega finančnega trga Unije.
Predlog spremembe  29 Predlog uredbe Uvodna izjava 21 f
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(21f) Kolegiji nadzornih organov morajo imeti pristojnost za opredeljevanje pravil nadzora, da spodbudijo skladnejšo uporabo zakonodaje Unije. Organ mora imeti pravico do polnopravne udeležbe v kolegijih nadzornih organov, da se racionalizirata delovanje kolegijev in proces izmenjave informacij med kolegiji ter spodbudita njihova usklajenost in doslednost pri uporabi prava Unije. Organ mora prevzeti vodilno vlogo pri nadzoru mednarodnih finančnih institucij, ki delujejo v Evropski uniji. Imeti mora tudi zavezujočo vlogo mediatorja za reševanje sporov med nacionalnimi nadzornimi organi.
Predlog spremembe  30 Predlog uredbe Uvodna izjava 21 g
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(21g) Kolegiji nadzornikov bi morali imeti pomembno vlogo pri učinkovitem, uspešnem in usklajenem nadzoru čezmejnih finančnih institucij, ki ne sodijo v področje delovanja organa, a pri katerih ostajajo razlike med nacionalnimi standardi in praksami. Če nadzorne prakse ostajajo razdrobljene, ne zadostuje zbliževanje temeljnih finančnih predpisov. Kot je poudarjeno tudi v de Larosièrovem poročilu, je treba „preprečiti izkrivljanje konkurence in regulativno arbitražo zaradi različnih nadzornih praks, saj lahko ogrozita finančno stabilnost – med drugim s spodbuditvijo prenosa finančnih dejavnosti v države, kje je nadzor bolj ohlapen. Nadzorni sistem mora biti razumljen kot pravičen in uravnotežen“.
Predlog spremembe  31 Predlog uredbe Uvodna izjava 22
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(22) Kolegiji nadzornih organov imajo pomembno vlogo pri učinkovitem, uspešnem in doslednem nadzoru nad finančnimi institucijami, ki delujejo čezmejno. Organ mora imeti polnopravno pravico do udeležbe v kolegijih nadzornih organov, da se racionalizira delovanje kolegijev in proces izmenjave informacij znotraj njih ter okrepi približevanje in usklajenost kolegijev pri uporabi prava Skupnosti.	črtano
Predlog spremembe  32 Predlog uredbe Uvodna izjava 22 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(22a) Bonitetni nadzor nad finančnimi institucijami z evropsko razsežnostjo je treba zaupati organu. Kadar pristojni organi nadzorujejo čezmejne institucije z evropsko razsežnostjo, morajo delovati kot uslužbenci organa in po njegovih navodilih.
Obrazložitev
Bonitetni nadzor nad institucijami z evropsko razsežnostjo je treba zaupati organu (ki deluje s posredovanjem nacionalnih nadzornih organov).
Predlog spremembe  33 Predlog uredbe Uvodna izjava 22 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(22b) Treba je opredeliti institucije, ki ustrezajo merilom za sistemsko tveganje, ob upoštevanju mednarodnih standardov.
Obrazložitev
Opredelitev finančne institucije z evropsko razsežnostjo.
Predlog spremembe  34 Predlog uredbe Uvodna izjava 22 c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(22c) Za zaščito imetnikov zavarovalnih polic, upravičencev in institucij, ki se spoprijemajo s težavami, katerih posledice bi lahko ogrozile finančno stabilnost enotnega finančnega trga EU, je treba ustanoviti Evropski sistem jamstev za zavarovanja (v nadaljevanju: sistem). Financirati se mora iz prispevkov teh institucij, z izdajo svojih dolžniških certifikatov oziroma v izrednih razmerah iz prispevkov prizadetih držav članic v skladu s poprej dogovorjenimi merili (spremenjeni memorandum o soglasju). Prispevki v sistem morajo nadomestiti prispevke v nacionalne sisteme jamstev za zavarovanja.
Obrazložitev
Da bi zmanjšali tveganje za davkoplačevalce, je treba ustanoviti evropski sistem. Ta rešitev se ujema z rešitvijo v bančni ureditvi.
Predlog spremembe  35 Predlog uredbe Uvodna izjava 23
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(23) Prenos nalog in odgovornosti je lahko uporaben instrument za delovanje mreže nadzornih organov, da se zmanjša podvajanje nadzornih nalog, okrepi sodelovanje ter s tem racionalizira nadzorni postopek in zmanjša obremenitev finančnih institucij. Zato mora Uredba zagotoviti jasno pravno podlago za tak prenos. Prenos nalog pomeni, da naloge namesto odgovornega organa izvaja drug nadzorni organ, medtem ko je za nadzorne odločbe/sklepe še vedno odgovoren organ, ki je naloge prenesel. S prenosom odgovornosti lahko nacionalni nadzorni organ, na katerega se prenesejo naloge, sam odloča o posameznem vprašanju v zvezi z nadzorom namesto drugega nacionalnega nadzornega organa. Prenose mora urejati načelo, da se pristojnost za nadzor dodeli nadzornemu organu, ki je ustrezen za sprejemanje ukrepov na tem področju. Prerazporeditev odgovornosti je lahko ustrezna na primer zaradi ekonomije obsega, usklajenosti pri skupinskem nadzoru in optimalne uporabe tehničnega strokovnega znanja v nacionalnih nadzornih organih. Z ustrezno zakonodajo Skupnosti se lahko nadalje opredelijo načela za prerazporeditev odgovornosti na podlagi sporazuma. Organ mora na vse ustrezne načine omogočiti sporazume o prenosu pooblastil med nacionalnimi nadzornimi organi. Vnaprej ga je treba obvestiti o nameravanih sporazumih o prenosu pooblastil, da lahko po potrebi poda mnenje. Objavo takih sporazumov je treba centralizirati za zagotovitev pravočasnih, preglednih in enostavno dostopnih informacij o sporazumih za vse zadevne strani.	(23) Prenos nalog in odgovornosti je lahko uporaben instrument za delovanje mreže nadzornih organov, da se zmanjša podvajanje nadzornih nalog, okrepi sodelovanje ter s tem racionalizira nadzorni postopek in zmanjša obremenitev finančnih institucij. Zato mora Uredba zagotoviti jasno pravno podlago za tak prenos. Prenos nalog pomeni, da naloge namesto odgovornega organa izvaja drug nadzorni organ, medtem ko je za nadzorne odločbe/sklepe še vedno odgovoren organ, ki je naloge prenesel. S prenosom odgovornosti bi moral imeti pristojni organ, na katerega se prenesejo naloge, možnost sam odločati o posameznem vprašanju v zvezi z nadzorom namesto organa ali drugega pristojnega organa. Prenose mora urejati načelo, da se pristojnost za nadzor dodeli nadzornemu organu, ki je ustrezen za sprejemanje ukrepov na tem področju. Prerazporeditev odgovornosti je lahko ustrezna na primer zaradi ekonomije obsega, usklajenosti pri skupinskem nadzoru in optimalne uporabe tehničnega strokovnega znanja v nacionalnih nadzornih organih. Z ustrezno zakonodajo Unije se lahko nadalje opredelijo načela za prerazporeditev odgovornosti na podlagi sporazuma. Organ mora na vse ustrezne načine omogočiti in spremljati sporazume o prenosu pooblastil med nacionalnimi nadzornimi organi. Vnaprej ga je treba obvestiti o nameravanih sporazumih o prenosu pooblastil, da lahko po potrebi poda mnenje. Objavo takih sporazumov je treba centralizirati za zagotovitev pravočasnih, preglednih in enostavno dostopnih informacij o sporazumih za vse zadevne strani. Organ bi moral ugotoviti, katere so najboljše prakse v zvezi s prenosom pooblastil in sporazumi o prenosu pooblastil in jih razglasiti.
Obrazložitev
Da bi zmanjšali tveganje za davkoplačevalce, je treba ustanoviti evropski sistem. Ta rešitev se ujema z rešitvijo v bančni ureditvi.
Predlog spremembe  36 Predlog uredbe Uvodna izjava 23 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(23a) Bonitetni nadzor finančnih institucij, ki ustrezajo merilom za sistemsko tveganje, bi moral tedaj, ko nacionalni nadzorniki pravočasno in ustrezno ne izkoristijo svojih pooblastil, biti zaupan organu. Za nacionalne nadzornike bi glede institucij, ki ustrezajo merilom za sistemsko tveganje, morala veljati navodila organa. Organ bi moral delovati s pomočjo nacionalnih nadzornikov.
Predlog spremembe  37 Predlog uredbe Uvodna izjava 23 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(23b). Treba je določiti nov okvir za obvladovanje finančne krize, ker obstoječi mehanizem za zagotavljanje stabilnosti finančnega sistema ni deloval. Ključne sestavine obvladovanja krize so skupna zbirka predpisov in sredstva za finančno reševanje (izvrševanje in financiranje za obvladovanje krize velikih, čezmejnih in/ali medsebojno povezanih institucij).
Predlog spremembe  38 Predlog uredbe Uvodna izjava 23 c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(23c) Sistemska tveganja je treba opredeliti ob upoštevanju mednarodnih standardov, zlasti tistih, ki so jih določili Odbor za finančno stabilnost, Mednarodni denarni sklad in Mednarodno združenje zavarovalniških nadzornikov(IAIS) ter države skupine G 20. Medsebojna povezanost, nadomestnost in časovni razpored so najpogosteje uporabljena merila za opredelitev sistemskega tveganja. Glede na to, v kolikšni meri finančne institucije ustrezajo merilom za sistemsko tveganje, bi morale soditi v pristojnost organa in bi zanje morala veljati obveznost, da prispevajo v evropski sistem jamstev za zavarovanja in sklad za stabilnost zavarovanj in poklicnih pokojnin.
Predlog spremembe  39 Predlog uredbe Uvodna izjava 23 d (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(23d) Da se zagotovi soodgovornost čezmejnih finančnih institucij, zaščitijo interesi evropskih imetnikov polic ter zmanjšajo stroški za davkoplačevalce v primeru sistemske finančne krize, se ustanovi evropski sistem jamstev za zavarovanja (sistem). Sistem mora biti vzpostavljen za financiranje nadzorovanega prenehanja delovanja ali reševanja šibkih čezmejnih finančnih institucij, katerih vpliv bi ogrozil finančno stabilnost enotnega finančnega trga Unije, in da se internalizirajo stroški takega posredovanja, v primeru da njihov prispevek v nacionalne sisteme jamstev za zavarovanja ne zadostuje. Financirati se mora iz prispevkov teh institucij, z izdajo svojih dolžniških certifikatov oziroma v izrednih razmerah iz prispevkov prizadetih držav članic v skladu s poprej dogovorjenimi merili (spremenjeni memorandum o soglasju). Prispevki v sistem morajo nadomestiti prispevke v nacionalne sisteme jamstev za zavarovanja.
Predlog spremembe  40 Predlog uredbe Uvodna izjava 23 e (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(23e) Sklad za stabilnost zavarovanj in poklicnih pokojnin (sklad za stabilnost) bi bilo treba ustanoviti za financiranje nadzorovanega prenehanja delovanja ali reševanja sistemskih institucij, ki se soočajo s težavami, vpliv katerih bi ogrozil finančno stabilnost enotnega finančnega trga Unije. Financirati se mora z ustreznimi prispevki sektorja zavarovanj in poklicnih pokojnin. Prispevki v sklad za stabilnost bi morali nadomestiti prispevke v nacionalne sklade podobne narave.
Predlog spremembe  41 Predlog uredbe Uvodna izjava 23
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(23) Prenos nalog in odgovornosti je lahko uporaben instrument za delovanje mreže nadzornih organov, da se zmanjša podvajanje nadzornih nalog, okrepi sodelovanje ter s tem racionalizira nadzorni postopek in zmanjša obremenitev finančnih institucij. Zato mora Uredba zagotoviti jasno pravno podlago za tak prenos. Prenos nalog pomeni, da naloge namesto odgovornega organa izvaja drug nadzorni organ, medtem ko je za nadzorne odločbe/sklepe še vedno odgovoren organ, ki je naloge prenesel. S prenosom odgovornosti lahko nacionalni nadzorni organ, na katerega se prenesejo naloge, sam odloča o posameznem vprašanju v zvezi z nadzorom namesto drugega nacionalnega nadzornega organa. Prenose mora urejati načelo, da se pristojnost za nadzor dodeli nadzornemu organu, ki je ustrezen za sprejemanje ukrepov na tem področju. Prerazporeditev odgovornosti je lahko ustrezna na primer zaradi ekonomije obsega, usklajenosti pri skupinskem nadzoru in optimalne uporabe tehničnega strokovnega znanja v nacionalnih nadzornih organih. Z ustrezno zakonodajo Skupnosti se lahko nadalje opredelijo načela za prerazporeditev odgovornosti na podlagi sporazuma. Organ mora na vse ustrezne načine omogočiti sporazume o prenosu pooblastil med nacionalnimi nadzornimi organi. Vnaprej ga je treba obvestiti o nameravanih sporazumih o prenosu pooblastil, da lahko po potrebi poda mnenje. Objavo takih sporazumov je treba centralizirati za zagotovitev pravočasnih, preglednih in enostavno dostopnih informacij o sporazumih za vse zadevne strani.	(23) Prenos nalog in odgovornosti je lahko uporaben instrument za delovanje mreže nadzornih organov, da se zmanjša podvajanje nadzornih nalog, okrepi sodelovanje ter s tem racionalizira nadzorni postopek in zmanjša obremenitev finančnih institucij. Zato mora Uredba zagotoviti jasno pravno podlago za tak prenos. Prenos nalog pomeni, da naloge namesto odgovornega organa izvaja drug nadzorni organ, medtem ko je za nadzorne odločbe/sklepe še vedno odgovoren organ, ki je naloge prenesel. S prenosom odgovornosti bi moral imeti nacionalni nadzorni organ, na katerega se prenesejo naloge, možnost sam odločati o posameznem vprašanju v zvezi z nadzorom namesto organa ali drugega nacionalnega nadzornega organa. Prenose mora urejati načelo, da se pristojnost za nadzor dodeli nadzornemu organu, ki je ustrezen za sprejemanje ukrepov na tem področju. Prerazporeditev odgovornosti je lahko ustrezna na primer zaradi ekonomije obsega ali področja uporabe, usklajenosti pri skupinskem nadzoru in optimalne uporabe regulativnega strokovnega znanja v nacionalnih nadzornih organih. Z ustrezno zakonodajo Unije se lahko nadalje opredelijo načela za prerazporeditev odgovornosti na podlagi sporazuma. Organ mora na vse ustrezne načine omogočiti in spremljati sporazume o prenosu pooblastil med nacionalnimi nadzornimi organi. Vnaprej ga je treba obvestiti o nameravanih sporazumih o prenosu pooblastil, da lahko po potrebi poda mnenje. Objavo takih sporazumov je treba centralizirati za zagotovitev pravočasnih, preglednih in enostavno dostopnih informacij o sporazumih za vse zadevne strani. Poleg tega mora tudi zbirati in razširjati primere dobrih praks na področju prenosa nalog in sporazumov o prenosu.
Predlog spremembe  42 Predlog uredbe Uvodna izjava 25
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(25) Medsebojni strokovni pregledi so smotrno in učinkovito orodje za spodbujanje skladnosti v mreži finančnih nadzornih organov. Zato mora organ oblikovati metodološki okvir za take preglede in jih redno izvajati. Pregledi ne smejo biti osredotočeni le na približevanje nadzornih praks, ampak tudi na sposobnost nadzornih organov, da pri nadzoru dosežejo visoko kakovost rezultatov, in neodvisnost nacionalnih nadzornih organov.	(25) Medsebojni strokovni pregledi so smotrno in učinkovito orodje za spodbujanje skladnosti v mreži finančnih nadzornih organov. Zato mora organ oblikovati metodološki okvir za take preglede in jih redno izvajati. Pregledi ne smejo biti osredotočeni le na približevanje nadzornih praks, ampak tudi na sposobnost nadzornih organov, da pri nadzoru dosežejo visoko kakovost rezultatov, in neodvisnost nacionalnih nadzornih organov. Izid medsebojnih strokovnih pregledov bi bilo treba objaviti in ugotoviti, katere so najboljše prakse ter jih tudi objaviti.
Predlog spremembe  43 Predlog uredbe Uvodna izjava 26
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(26) Organ mora dejavno spodbujati usklajen odziv Skupnosti v zvezi z nadzorom, zlasti kadar lahko neugodne razmere ogrozijo pravilno delovanje in integriteto finančnih trgov ali stabilnost finančnega sistema v Skupnosti. Zato mu je poleg pooblastil za ukrepanje v izrednih razmerah treba dodeliti tudi splošno funkcijo usklajevanja znotraj evropskega sistema finančnih nadzornih organov. Ukrepi organa morajo biti osredotočeni zlasti na neprekinjen pretok vseh ustreznih informacij med pristojnimi organi.	(26) Organ mora dejavno spodbujati usklajen odziv Unije v zvezi z nadzorom, zlasti da zagotovi pravilno delovanje in integriteto finančnih trgov ali stabilnost finančnega sistema v Uniji. Zato mu je poleg pooblastil za ukrepanje v izrednih razmerah treba dodeliti tudi splošno funkcijo usklajevanja znotraj evropskega sistema finančnega nadzora. Ukrepi organa morajo biti osredotočeni zlasti na neprekinjen pretok vseh ustreznih informacij med pristojnimi organi.
Obrazložitev
Ta predlog spremembe bolje odraža usklajevalno vlogo organov za zagotovitev delovanja finančnih trgov.
Predlog spremembe  44 Predlog uredbe Uvodna izjava 27
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(27) Za zaščito finančne stabilnosti je treba zgodaj opredeliti čezmejne in medsektorske trende, mogoča tveganja in ranljivosti, ki izhajajo iz mikrobonitetne ravni. Organ mora v okviru svoje pristojnosti spremljati in oceniti takšen razvoj ter redno ali po potrebi priložnostno obveščati Evropski parlament, Svet, Komisijo, druge evropske nadzorne organe in Evropski odbor za sistemska tveganja, kadar je to potrebno. Organ mora usklajevati tudi teste izjemnih situacij po vsej Skupnosti, s katerimi se oceni prilagodljivost finančnih ustanov na neugodne razmere na trgu, in zagotoviti, da se na nacionalni ravni za take teste uporablja čim bolj usklajena metodologija.	(27) Za zaščito finančne stabilnosti je treba zgodaj opredeliti čezmejne in medsektorske trende, mogoča tveganja in ranljivosti, ki izhajajo iz mikrobonitetne ravni. Organ mora v okviru svoje pristojnosti spremljati in oceniti takšen razvoj ter redno ali po potrebi priložnostno obveščati Evropski parlament, Svet, Komisijo, druge evropske nadzorne organe in Evropski odbor za sistemska tveganja, kadar je to potrebno. Organ mora tudi dajati pobude za in usklajevati teste izjemnih situacij po vsej Uniji, s katerimi se oceni prilagodljivost finančnih ustanov na neugodne razmere na trgu, in zagotoviti, da se na nacionalni ravni za take teste uporablja čim bolj usklajena metodologija. Da bi organ pri opravljanju svojih funkcij ukrepal na podlagi informacij, mora izvajati ekonomske analize trgov in učinka morebitnega dogajanja na trgu.
Predlog spremembe  45 Predlog uredbe Uvodna izjava 28
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(28) Zaradi globalizacije finančnih storitev in vse večjega pomena mednarodnih standardov mora organ spodbujati dialog in sodelovanje z nadzornimi organi zunaj Skupnosti. V celoti mora spoštovati obstoječe vloge in pristojnosti evropskih institucij v zvezi z organi zunaj Skupnosti in v mednarodnih forumih.	(28) Zaradi globalizacije finančnih storitev in vse večjega pomena mednarodnih standardov mora organ sodelovati pri zastopanju Evropske unije v zvezi z dialogom in sodelovanjem z nadzornimi organi v tretjih državah.
Predlog spremembe  46 Predlog uredbe Uvodna izjava 30
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(30) Organ mora imeti za učinkovito opravljanje svojih nalog pravico, da zahteva vse potrebne informacije. Da se prepreči podvajanje obveznosti poročanja za finančne institucije, morajo te informacije običajno zagotoviti nacionalni nadzorni organi, ki so najbliže finančnim trgom in institucijam. Vendar mora imeti organ pristojnost, da informacije zahteva neposredno od finančnih institucij in drugih strank, če nacionalni nadzorni organ takih informacij ne zagotovi ali jih ne more zagotoviti pravočasno. Določiti je treba obveznost organov držav članic, da organu pomagajo pri uveljavljanju takih neposrednih zahtev.	(30) Organ mora imeti za učinkovito opravljanje svojih nalog pravico, da zahteva vse potrebne informacije. Da se prepreči podvajanje obveznosti poročanja za udeležence na finančnem trgu, morajo te informacije običajno zagotoviti nacionalni nadzorni organi, ki so najbliže finančnim trgom in udeležencem na trgu, pri tem pa velja obveznost, da se zaupnih informacij ne sme dati na voljo organom in oblastem, ki do tega niso upravičene. Vendar mora imeti organ pristojnost, da informacije zahteva neposredno od udeležencev na finančnem trgu in drugih strank, če nacionalni pristojni organ takih informacij ne zagotovi ali jih ne more zagotoviti pravočasno. Določiti je treba obveznost organov držav članic, da organu pomagajo pri uveljavljanju takih neposrednih zahtev.
Predlog spremembe  47 Predlog uredbe Uvodna izjava 31
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(31) Tesno sodelovanje med organom in Evropskim odborom za sistemska tveganja je bistveno, da se zagotovi popolnoma učinkovito delovanje Evropskega odbora za sistemska tveganja ter da se spremlja nadaljnje ukrepanje ob njegovih opozorilih in priporočilih. Organ mora Evropskemu odboru za sistemska tveganja posredovati vse pomembne informacije. Podatke, povezane s posameznimi podjetji, je treba zagotoviti le na podlagi obrazložene zahteve. Organ mora po prejemu opozoril ali priporočil, ki jih Evropski odbor za sistemska tveganja naslovi na organ ali nacionalni nadzorni organ, zagotoviti nadaljnje spremljanje.	(31) Tesno sodelovanje med organom in Evropskim odborom za sistemska tveganja je bistveno, da se zagotovi popolnoma učinkovito delovanje Evropskega odbora za sistemska tveganja ter da se spremlja nadaljnje ukrepanje ob njegovih opozorilih in priporočilih. Organ in Evropski odbor za sistemska tveganja bi morala posredovati vse pomembne informacije. Podatke, povezane s posameznimi podjetji, je treba zagotoviti le na podlagi obrazložene zahteve. Organ mora po prejemu opozoril ali priporočil, ki jih Evropski odbor za sistemska tveganja naslovi na organ ali nacionalni nadzorni organ, zagotoviti nadaljnje spremljanje, če je to primerno.
Predlog spremembe  48 Predlog uredbe Uvodna izjava 32
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(32) Organ se mora z zainteresiranimi stranmi po potrebi posvetovati o tehničnih standardih, smernicah in priporočilih ter jim zagotoviti primerne možnosti, da predložijo pripombe k predlaganim ukrepom. Zaradi učinkovitosti je treba v ta namen ustanoviti interesno skupino za zavarovanja, pozavarovanja in poklicne pokojninske sklade, v kateri so sorazmerno zastopani zavarovalnice, pozavarovalnice in poklicni pokojninski skladi v Skupnosti (vključno, kot je ustrezno, institucionalni vlagatelji in druge finančne institucije, ki same uporabljajo finančne storitve), njihovo osebje ter potrošniki in zasebni uporabniki storitev na teh področjih, vključno z malimi in srednje velikimi podjetji. Interesna skupina za zavarovanja, pozavarovanja in poklicne pokojninske sklade mora dejavno delovati kot povezovalni člen z drugimi skupinami uporabnikov na področju finančnih storitev, ki jih določi Komisija ali so določene z zakonodajo Skupnosti.	(32) Organ se mora z zainteresiranimi stranmi posvetovati o regulativnih standardih, smernicah in priporočilih ter jim zagotoviti primerne možnosti, da predložijo pripombe k predlaganim ukrepom. Pred sprejetjem osnutka regulativnih standardov, smernic in priporočil mora izvesti oceno učinka. Zaradi učinkovitosti je treba v ta namen ustanoviti interesno skupino za zavarovanja, pozavarovanja in poklicne pokojninske sklade, v kateri so sorazmerno zastopani finančne zavarovalnice, pozavarovalnice in poklicni pokojninski skladi v Uniji (vključno, kot je ustrezno, institucionalni vlagatelji in druge finančne institucije, ki same uporabljajo finančne storitve), sindikati, akademiki ter potrošniki in zasebni uporabniki storitev na teh področjih, vključno z malimi in srednjimi podjetji. Interesna skupina za zavarovanja, pozavarovanja in poklicne pokojninske sklade mora dejavno delovati kot povezovalni člen z drugimi skupinami uporabnikov na področju finančnih storitev, ki jih določi Komisija ali so določene z zakonodajo Unije.
Predlog spremembe  49 Predlog uredbe Uvodna izjava 33 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(33a) Ne glede na posebne odgovornosti držav članic v kriznih razmerah mora biti, če se država članica odloči za zaščitni ukrep, o tem obenem z organom, Svetom in Komisijo obveščen tudi Evropski parlament. Poleg tega mora država članica pojasniti razloge za uvedbo ukrepa. Organ bi moral v sodelovanju s Komisijo določiti naslednje korake, ki bodo sprejeti.
Predlog spremembe  50 Predlog uredbe Uvodna izjava 33 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(33a) V razpravi o bodočih finančnih storitvah in postopku odločanja o njih so neprofitne organizacije v primerjavi s predstavniki industrije, ki imajo veliko sredstev in stikov, odrinjene na rob. Ta položaj je treba uravnovesiti z zadostnim financiranjem njihovih predstavnikov v skupini za zavarovanja in poklicne pokojninske sklade.
Predlog spremembe  51 Predlog uredbe Uvodna izjava 35
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(35) Odbor nadzornikov, ki ga sestavljajo vodje ustreznih nacionalnih nadzornih organov iz vsake države članice in ga vodi predsednik organa, je glavno telo odločanja v organu. Predstavniki Komisije, Evropskega odbora za sistemska tveganja in drugih dveh evropskih nadzornih organov morajo sodelovati kot opazovalci. Člani odbora nadzornikov morajo delovati neodvisno in samo v interesu Skupnosti. Za splošne dokumente, vključno s tistimi v zvezi s sprejetjem tehničnih standardov, smernic in priporočil ter proračunskimi zadevami, je treba uporabiti pravila o kvalificirani večini, kot so določena v Pogodbi, medtem ko je treba za vse druge sklepe/odločbe uporabiti navadno večino članov. Primere v zvezi z reševanjem sporov med nacionalnimi nadzornimi organi mora preučiti ožji odbor.	(35) Odbor nadzornikov, ki ga sestavljajo vodje ustreznih nacionalnih nadzornih organov iz vsake države članice in ga vodi predsednik organa, je glavno telo odločanja v organu. Predstavniki Komisije, Evropskega odbora za sistemska tveganja, Evropskega nadzornega organa (bančništvo) in Evropskega nadzornega organa (vrednostni papirji in trgi) morajo sodelovati kot opazovalci. Člani odbora nadzornikov morajo delovati neodvisno in samo v interesu Unije. Za splošne dokumente, vključno s tistimi v zvezi s sprejetjem regulativnih standardov, smernic in priporočil ter proračunskimi zadevami, je treba uporabiti pravila o kvalificirani večini, kot so določena v členu 16 Pogodbe o delovanju Evropske unije, medtem ko je treba za vse druge sklepe/odločbe uporabiti navadno večino članov. Primere v zvezi z reševanjem sporov med nacionalnimi nadzornimi organi mora preučiti ožji odbor.
Predlog spremembe  52 Predlog uredbe Uvodna izjava 37
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(37) Organ mora zastopati polno zaposleni predsednik, ki ga v javnem izbirnem postopku izbere odbor nadzornikov. Za upravljanje organa je treba pooblastiti izvršnega direktorja, ki mora imeti pravico do sodelovanja na sejah odbora nadzornikov in upravnega odbora, pri čemer nima glasovalne pravice.	(37) Organ mora zastopati polno zaposleni predsednik, ki ga v javnem izbirnem postopku pod vodstvom Komisije, ki na koncu pripravi kratek seznam, izbere Evropski parlament. Za upravljanje organa je treba pooblastiti izvršnega direktorja, ki mora imeti pravico do sodelovanja na sejah odbora nadzornikov in upravnega odbora, pri čemer nima glasovalne pravice.
Predlog spremembe  53 Predlog uredbe Uvodna izjava 40
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(40) Organu je treba za zagotovitev popolne samostojnosti in neodvisnosti dodeliti samostojni proračun, pri čemer prihodki izhajajo večinoma iz obveznih prispevkov nacionalnih nadzornih organov in splošnega proračuna Evropske unije. V zvezi s prispevkom Skupnosti je treba uporabljati proračunski postopek Skupnosti. Revizijo zaključnih računov mora opravljati Računsko sodišče.	(40) Organu je treba za zagotovitev popolne samostojnosti in neodvisnosti dodeliti samostojni proračun, pri čemer prihodki izhajajo iz splošnega proračuna Evropske unije in vseh pristojbin, plačanih organu v primerih, določenih v ustreznih instrumentih prava Evropske unije. V zvezi s prispevkom Unije je treba uporabljati proračunski postopek Unije. Revizijo zaključnih računov mora opravljati Računsko sodišče.
Predlog spremembe  54 Predlog uredbe Člen 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. S to uredbo se ustanavlja Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (v nadaljnjem besedilu: organ).	1. S to uredbo se ustanavlja Evropski nadzorni organ (za zavarovanja in poklicne pokojnine) (v nadaljnjem besedilu: organ).
2. Organ deluje v okviru področja uporabe Direktive 64/225/EGS, Direktive 73/239/EGS, Direktive 73/240/EGS, Direktive 76/580/EGS, Direktive 78/473/EGS, Direktive 84/641/EGS, Direktive 87/344/EGS, Direktive 88/357/EGS, Direktive 92/49/EGS, Direktive 98/78/ES, Direktive 2001/17/ES, Direktive 2002/83/ES, Direktive 2002/92/ES, Direktive 2003/41/ES, Direktive 2002/87/ES, Direktive 2005/68/ES, Direktive 2007/44/ES, Direktive 2005/60/ES, Direktive 2002/65/ES, vključno z vsemi direktivami, uredbami in sklepi, ki temeljijo na teh dokumentih, ter kakršnega koli drugega dokumenta Skupnosti, ki na organ prenaša naloge.	2. Organ deluje v okviru področja uporabe te uredbe ter Direktive 64/225/EGS, Direktive 73/239/EGS, Direktive 73/240/EGS, Direktive 76/580/EGS, Direktive 78/473/EGS, Direktive 84/641/EGS, Direktive 87/344/EGS, Direktive 88/357/EGS, Direktive 92/49/EGS, Direktive 98/78/ES, Direktive 2001/17/ES, Direktive 2002/83/ES, Direktive 2002/92/ES, Direktive 2003/41/ES, Direktive 2002/87/ES, Direktive 2005/68/ES, Direktive 2007/44/ES, Direktive 2005/60/ES, Direktive 2002/65/ES, vključno z vsemi direktivami, uredbami in sklepi, ki temeljijo na teh dokumentih, ter kakršnega koli drugega zakonodajnega dokumenta Unije, ki na organ prenaša naloge.
	2a. Organ bo deloval na področju dejavnosti, ki jo zajema zakonodaja iz odstavka 2, ter na področju pravic delničarjev, upravljanja podjetij, revizij in računovodskega poročanja, da se zagotovi učinkovita in dosledna uporaba zakonodaja iz odstavka 2. Organ ustrezno ukrepa tudi v zvezi s ponudbami za prevzem, obračuni in poravnavami, listinjenjem, prodajo „na kratko“ ter izvedenimi finančnimi instrumenti, vključno z standardizacijo.
3. Določbe te uredbe ne posegajo v pooblastila Komisije, da zlasti na podlagi člena 226 Pogodbe zagotavlja skladnost s pravom Skupnosti.	3. Določbe te uredbe ne posegajo v pooblastila Komisije, da zlasti na podlagi člena 258 Pogodbe o delovanju Evropske unije zagotavlja skladnost s pravom EU.
4. Cilj organa je prispevati k: (i) boljšemu delovanju notranjega trga, kar vključuje zlasti visoko, učinkovito in usklajeno stopnjo ureditve in nadzora, (ii) zaščiti imetnikov zavarovalnih polic in drugih upravičencev, (iii) zagotavljanju integritete, učinkovitosti in pravilnega delovanja finančnih trgov, (iv) zaščiti stabilnosti finančnega sistema in (v) krepitvi mednarodnega usklajevanja nadzora. V ta namen organ prispeva k zagotavljanju dosledne, smotrne in učinkovite uporabe zakonodaje Skupnosti iz člena 1(2), spodbuja nadzorno konvergenco ter izdaja mnenja za Evropski parlament, Svet in Komisijo.	4. Cilj organa je zaščititi javne vrednote, kot so kratkoročna, srednjeročna in dolgoročna stabilnost finančnega sistema, solventnost in likvidnost finančnih institucij, preglednost trgov in finančnih produktov ter zaščita deponentov in vlagateljev. Organ prispeva k: (i) boljšemu delovanju in večji konkurenčnosti notranjega trga, kar vključuje zlasti visoko, učinkovito in usklajeno stopnjo ureditve in nadzora, (ii) povečanju konkurenčnost in inovacij na notranjem trgu in spodbujanju svetovne konkurenčnosti, (iia) spodbujanju finančne vključenosti, (iii) zagotavljanju integritete, preglednosti, učinkovitosti in pravilnega delovanja finančnih trgov, (iv) krepitvi mednarodnega usklajevanja nadzora, (v) podpiranju nove strategije Evropske unije za zaposlovanje in rast, (vi) preprečevanju regulativne samovolje in prizadevanjem za enakovredne pogoje za vse, (vii) preprečevanju nastajanja prihodnjih kreditnih mehurčkov iz finančnih institucij v Uniji in (viii) razvoju skupne metodologije za ocenjevanje učinka lastnosti produktov in postopka razširjanja na finančno stanje institucij in varstvo potrošnikov. V te namene organ prispeva k zagotavljanju dosledne, smotrne in učinkovite uporabe zakonodajnih aktov Unije iz člena 1(2), spodbuja nadzorno konvergenco, izdaja mnenja za Evropski parlament, Svet in Komisijo, ter opravlja analize trgov za uresničevanje svojega cilja.
	4a. Pri izvajanju nalog, ki so mu dodeljene s to uredbo, organ posebno pozornost nameni sistemskim institucijam, katerih propad ali slabo delovanje bi lahko škodilo delovanju finančnega sistema ali realnega gospodarstva.
5. Organ je del evropskega sistema finančnih nadzornih organov (v nadaljnjem besedilu: ESFS), ki deluje kot mreža nadzornih organov, kot je podrobneje opredeljeno v členu 39.	5. Organ med opravljanjem nalog, ki mu jih dodeljuje ta uredba, deluje neodvisno in objektivno ter izključno v interesu Evropske unije.
6. Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine sodeluje z Evropskim odborom za sistemska tveganja, v nadaljnjem besedilu: ESRB, kot je določeno v členu 21 te uredbe.
Predlog spremembe  55 Predlog uredbe Člen 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 1a
	Evropski sistem finančnega nadzora
	1. Organ je del evropskega sistema finančnega nadzora (ESFS). Glavni cilj ESFS je zagotoviti ustrezno izvajanje pravil, ki veljajo v finančnem sektorju, da bi ohranili finančno stabilnost in s tem zagotovili zaupanje v finančni sistem kot celoto, z zadostnim varstvom za uporabnike finančnih storitev.
	2. Sistem ESFS sestavljajo: (a) Evropski odbor za sistemska tveganja,
	(b) organ;
	(b) Evropski nadzorni organ (bančništvo), ustanovljen z uredbo (EU) št. .../2010 [EBA],
	(d) Evropski nadzorni organ (vrednostni papirji in trgi), ustanovljen z uredbo (EU) št. .../2010 (ESMA);
	(e) Evropski nadzorni organ (skupni odbor) iz člena 40,
	(f) organi držav članic iz člena 1(2) Uredbe (EU) št. .../2010 [ESMA], Uredbe (EU) št. …/2010 [EIOPA] in Uredbe (EU) št. …/2010 [EBA],
	(g) Komisija, za namene izvajanja nalog iz členov 7 in 9.
	Organi, ki so del ESFS, vključno s pristojnimi organi držav članic, so odgovorni Evropskemu parlamentu brez poseganja v odgovornost pristojnih organov držav članic do nacionalnih parlamentov.
	3. Organ prek skupnega odbora redno in tesno sodeluje z Evropskim odborom za sistemska tveganja, pa tudi z Evropskim nadzornim organom (bančništvo) in Evropskim nadzornim organom (vrednostni papirji in trgi), zagotavlja medsektorsko usklajenost dela ter oblikuje skupna stališča glede nadzora nad finančnimi konglomerati in drugih medsektorskih vprašanj.
	4. Na podlagi načela lojalnega sodelovanja v skladu s členom 4(3) Pogodbe o Evropski uniji člani sistema ESFS sodelujejo z zaupanjem in s popolnim vzajemnim spoštovanjem, zlasti pri zagotavljanju pretoka ustreznih in zanesljivih informacij med njimi.
	5. Pravico do nadzora nad finančnimi institucijami, ki delujejo v Evropski uniji, imajo samo nadzorni organi, ki so vključeni v sistem ESFS.
Predlog spremembe  56 Predlog uredbe Člen 2 – točka 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1) „finančne institucije“ so zavarovalnice, kakor so opredeljene v Direktivi 98/78/ES, pozavarovalnice, kakor so opredeljene v Direktivi 2005/68/ES, institucije za zagotavljanje poklicnih pokojnin iz Direktive 2003/41/ES ter „finančni konglomerati“, kakor so opredeljeni v Direktivi 2002/87/ES;	(1) „finančne institucije“ so zavarovalnice, kakor so opredeljene v Direktivi 98/78/ES, pozavarovalnice, kakor so opredeljene v Direktivi 2005/68/ES, institucije za zagotavljanje poklicnih pokojnin iz Direktive 2003/41/ES ter „finančni konglomerati“, kakor so opredeljeni v Direktivi 2002/87/ES, in katero koli drugo podjetje ali subjekt, ki deluje v Evropski uniji, katerega poslovna dejavnost je podobne narave, četudi ni neposredno povezano s širšo javnostjo;
Predlog spremembe  57 Predlog uredbe Člen 6
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Organ ima naslednje naloge:	1. Organ ima naslednje naloge:
(a) prispeva k doseganju visoke kakovosti skupnih regulativnih in nadzornih standardov in praks, zlasti s pripravo mnenj za institucije Skupnosti ter oblikovanjem smernic, priporočil in osnutkov tehničnih standardov, ki temeljijo na zakonodaji iz člena 1(2);	(a) prispeva k doseganju visoke kakovosti skupnih regulativnih in nadzornih standardov in praks, zlasti s pripravo mnenj za institucije Unije ter oblikovanjem smernic, priporočil in osnutkov regulativnih ter izvedbenih standardov, ki temeljijo na zakonodajnih aktih iz člena 1(2);
(b) prispeva k dosledni uporabi zakonodaje Skupnosti, zlasti s prizadevanjem za skupno kulturo na področju nadzora, zagotavljanjem usklajene, smotrne in učinkovite uporabe zakonodaje iz člena 1(2), preprečevanjem regulatorne arbitraže, posredovanjem in reševanjem sporov med nacionalnimi nadzornimi organi, spodbujanjem skladnega delovanja kolegijev nadzornih organov in sprejemanjem ukrepov v izrednih razmerah;	(b) prispeva k dosledni uporabi zakonodajnih aktov Unije, zlasti s prizadevanjem za skupno prakso na področju nadzora, zagotavljanjem usklajene, smotrne in učinkovite uporabe zakonodajnih aktov iz člena 1(2), preprečevanjem regulatorne arbitraže, posredovanjem in reševanjem sporov med pristojnimi organi, zagotavljanjem učinkovitega in skladnega nadzora nad finančnimi institucijami ter zagotavljanjem skladnega delovanja kolegijev nadzornih organov in sprejemanjem ukrepov, med drugim tudi v izrednih razmerah;
(c)omogoča prenose nalog in pristojnosti med nacionalnimi nadzornimi organi;	(c) spodbuja in omogoča prenose nalog in pristojnosti med pristojnimi organi;
(d) tesno sodeluje z odborom ESRB, pri čemer mu zlasti posreduje potrebne informacije za opravljanje njegovih nalog ter zagotavlja ustrezno spremljanje upoštevanja opozoril in priporočil odbora ESRB;	(d) tesno sodeluje z odborom ESRB, pri čemer mu zlasti posreduje potrebne informacije za opravljanje njegovih nalog ter zagotavlja ustrezno spremljanje upoštevanja opozoril in priporočil odbora ESRB;
(e) opravlja analizo medsebojnega strokovnega pregleda nacionalnih nadzornih organov za okrepitev usklajenosti rezultatov nadzora;	(e) pripravi in opravlja analizo medsebojnega strokovnega pregleda pristojnih organov za okrepitev usklajenosti rezultatov nadzora;
(f) v okviru svoje pristojnosti spremlja in ocenjuje razvoj na trgu;	(f) v okviru svoje pristojnosti spremlja in ocenjuje razvoj na trgu;
	(fa) opravlja ekonomske analize trgov za obveščenost pri opravljanju nalog organa;
	(fb) spodbuja zaščito deponentov in vlagateljev;
	(fc) oceni razpoložljivost in kakovost proizvodov in storitev, povezanih z zavarovanji in poklicnimi pokojninami za posameznike in podjetja po vsej Evropski uniji;
	(g) deluje kot pristojni organ za obvladovanje krize čezmejnih institucij, ki lahko povzročijo sistemsko tveganje iz člena 12b, vodi in izvaja vse zgodnje posredovanje, postopke za reševanje ali postopke v primeru nesolventnosti za takšne institucije prek svoje enote za reševanje, kakor je določeno v členu 12(c);
(g) izpolnjuje vse druge posebne naloge iz te uredbe ali zakonodaje Skupnosti iz člena 1(2).	(h) izpolnjuje vse druge posebne naloge iz te uredbe ali zakonodajnih aktov Unije iz člena 1(2);
	(ha) zagotavlja podatkovno zbirko registriranih finančnih institucij na področju svojih pristojnosti, če je tako določeno v zakonodajnih aktih iz člena 1(2), pa tudi na centralni ravni.
2. Organ ima za izpolnjevanje nalog iz odstavka 1 pooblastila, določena v tej uredbi, in zlasti pooblastila za:	2. Organ ima za izpolnjevanje nalog iz odstavka 1 pooblastila, določena v tej uredbi, in zlasti pooblastila za:
(a) pripravo osnutkov tehničnih standardov v posebnih primerih iz člena 7;	(a) pripravo osnutkov regulativnih standardov v posebnih primerih iz člena 7;
	(aa) pripravo osnutkov izvedbenih standardov v posebnih primerih iz člena 7e;
(b) izdajanje smernic in priporočil, kot je določeno v členu 8;	(b) izdajanje smernic in priporočil, kot je določeno v členu 8;
(c) izdajanje priporočil v posebnih primerih iz člena 9(3);	(c) izdajanje priporočil v posebnih primerih iz člena 9(3);
(d) sprejemanje individualnih odločb, naslovljenih na nacionalne nadzorne organe, v posebnih primerih iz členov 10 in 11;	(d) sprejemanje individualnih odločb, naslovljenih na pristojne organe, v posebnih primerih iz členov 10 in 11;
(e) sprejemanje individualnih odločb, naslovljenih na finančne institucije, v posebnih primerih iz člena 9(6), člena 10(3) in člena 11(4);	(e) sprejemanje individualnih odločb, naslovljenih na finančne institucije, v posebnih primerih iz člena 9(6), člena 10(3) in člena 11(4);
(f) izdajanje mnenj za Evropski parlament, Svet ali Komisijo, kot je določeno v členu 19.	(f) izdajanje mnenj za Evropski parlament, Svet ali Komisijo, kot je določeno v členu 19.
	(fa) neposredno zbiranje potrebnih informacij o finančnih institucijah;
	(fb) oblikovanje regulativnega standarda, ki določa najmanjši obseg informacij o tranasakcijah in udeležencih na trgu, ki jih bo treba zagotoviti organu, o tem, kako se bo izvajalo usklajevanje zbiranja in kako bodo obstoječe nacionalne podatkovne zbirke povezane, da bi zagotovili organu, da lahko vedno dostopa do ustreznih in potrebnih informacij v zvezi s transakcijami in udeleženci na trgu v njegovi pristojnosti v skladu z zakonodajnimi akti iz člena 1(2);
3. Organ izvaja vsa izključna pooblastila za nadzor nad subjekti, ki poslujejo po vsej Skupnosti, ali gospodarskimi dejavnosti, ki se izvajajo po vsej Skupnosti, ki so mu bila dodeljena z zakonodajo iz člena 1(2).	3. Organ izvaja vsa izključna pooblastila za nadzor nad subjekti, ki poslujejo po vsej Uniji, ali gospodarskimi dejavnosti, ki se izvajajo po vsej Uniji, ki so mu bila dodeljena z zakonodajnimi akti iz člena 1(2).
V ta namen ima organ ustrezna pooblastila za preiskovanje in izvrševanje, kot je določeno v ustrezni zakonodaji, ter možnost zaračunavanja pristojbin.	V namen izvajanja svojih izključnih nadzornih pristojnosti iz tega odstavka ima organ ustrezna pooblastila za preiskovanje in izvrševanje, kot je določeno v ustrezni zakonodaji, ter možnost zaračunavanja pristojbin. Organ tesno sodeluje s pristojnimi organi in se pri izvrševanju izključne nadzorne pristojnosti za izvajanje svojih nalog opira na njihovo znanje, zmogljivosti in pooblastila.
Predlog spremembe  58 Predlog uredbe Člen 6 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 6a
	Pristojnosti pristojnih organov, ki so člani organa
	Za uresničitev ciljev organa so pristojni organi, ki so člani organa, pooblaščeni za sprejemanje preprečevalnih in popravnih nadzornih ukrepov, vključno, če so povezani s finančnimi institucijami in se izvajajo sorazmerno, s pristojnostjo, da:
	(a) zahtevajo in prejemajo zadostne informacije;
	(b) nalagajo zahteve za poročanje in razkritje;
	(c) opravljajo inšpekcijske preglede na kraju samem;
	(d) sprejemajo previdnostne ukrepe,(vključno z ukrepi, ki zadevajo konflikte interesov, dobro upravljanje, likvidnost, določbe, dividende in politike prejemkov);
	(e) v primeru, ko se na podlagi enotnih meril ugotovi povečano tveganje, razdelijo ali loči bančne dejavnosti, namenjene prebivalstvu, od tržnih in drugih dejavnosti, ki niso povezane z javnimi dobrinami;
	(f) začasno omejijo ali prepovejo nekatere proizvode ali vrste transakcij, ki lahko neposredno ali posredno povzročijo prekomerno nestalnost na trgih ali motnje v celotnem evropskem finančnem sistemu v Uniji, javnih financah ali realnem gospodarstvu oziroma njihovem delu;
	(g) v primeru, ko se na podlagi enotnih meril ugotovi notranje tveganje, finančnim institucijam odredi delovanje prek podružnice;
	(h) nalagajo odvračilne kazni;
	(i) razrešijo upravitelje in direktorje;
	(j) odstavijo vodstvene delavce ali upravni odbor;
	(k) začasno posegajo v finančne institucije;
	(l) prekličejo ugodnost omejene odgovornosti večjim delničarjem finančnih institucij, kadar so pasivni pri varovanju interesov družbe v primerih, kot so slaba preglednost, nekritično posojanje in izposojanje denarja ali resne in sistematske kršitve;
	(m) razširijo finančno odgovornost na upravitelje, direktorje ali finančne institucije, ki povzročijo resne in sistematične kršitve zakonodaje Unije oziroma so v njih udeležene ali ki imajo neprimeren sistem spodbud za svoje storitve;
	(n) po potrebi zahtevajo izjave upraviteljev in direktorjev o deležu, dejavnostih in sredstvih;
	(o) zahtevajo razvoj podrobnega reševalnega mehanizma, ki se ga redno posodablja in ki vključuje strukturiran mehanizem za zgodnje posredovanje, ukrepe za hitro izvedbo sanacijskih ukrepov in načrt ukrepov v primeru stečaja;
	(p) prekličejo dovoljenja in odvzamejo potne liste; in
	(q) urno in kar najbolj sistematično sprejmejo protokole za pripravo enotnega odziva na ravni Unije.
Predlog spremembe  59 Predlog uredbe Člen 7
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Tehnični standardi	Regulativni standardi
1. Organ lahko pripravi tehnične standarde na področjih, ki so natančno določena v zakonodaji iz člena 1(2). Organ osnutke standardov predloži Komisiji v potrditev.	1. Organ lahko pripravi regulativne standarde za dokončanje, posodobitev ali spremembo elementov, ki niso bistveni za zakonodajne akte iz člena 1(2)). Regulativni standardi ne določajo strateških odločitev, njihova vsebina pa je omejena z zakonodajnimi akti, ki so podlaga zanje.
Preden organ te osnutke predloži Komisiji, po potrebi organizira odprta javna posvetovanja o tehničnih standardih ter analizira morebitne s tem povezane stroške in koristi.
	2. Organ pred sprejetjem osnutka regulativnih standardov izvede odprta javna posvetovanja o teh standardih ter analizira morebitne s tem povezane stroške in koristi. Za mnenje zaprosi tudi interesni skupini iz člena 22.
	3. Organ osnutke regulativnih standardov predloži v potrditev Komisiji, obenem pa tudi Evropskemu parlamentu in Svetu.
Komisija v treh mesecih po prejemu osnutkov standardov odloči, ali jih bo potrdila. Komisija lahko ta rok podaljša za en mesec. Komisija lahko osnutke standardov potrdi le delno ali s spremembami, če je to v interesu Skupnosti.	4. Komisija v treh mesecih po prejemu osnutka regulativnih standardov odloči, ali jih bo potrdila, zavrnila ali spremenila. Komisija lahko ta rok podaljša za en mesec. O svoji odločitvi obvesti Evropski parlament in Svet ter navede razloge zanjo.
Kadar Komisija ne potrdi standardov ali jih potrdi samo delno ali s spremembami, o razlogih za tako odločitev obvesti organ.
2. Komisija sprejme standarde v obliki uredb ali sklepov ter jih objavi v Uradnem listu Evropske unije.
	5. Če niso združljivi s pravom Evropske unije, če ne upoštevajo načela sorazmernosti ali so v nasprotju s temeljnimi načeli notranjega trga za finančne storitve, kot izhajajo iz pravnega reda Unije za področje finančnih storitev, jih Komisija lahko spremeni.
Predlog spremembe  60 Predlog uredbe Člen 7 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 7a
	Izvajanje pooblastila
	1. Pooblastila za sprejemanje regualtivnih standardov iz člena 7 se za nedoločen čas prenesejo na Komisijo.
	2. Komisija sprejme osnutke regulativnih standardov v obliki uredb ali sklepov.
	3. Komisija takoj po sprejetju regulativnega standarda o tem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
	4. Pooblastila za sprejemanje regulativnih standardov se Komisiji podelijo pod pogoji iz členov 7b do 7d.
	5. V poročilu iz člena 35(2) predsednik organa obvesti Evropski parlament in Svet o potrjenih regulativnih standardih in o tem, kateri nacionalni organi ne ravnajo v skladu z njimi.
Predlog spremembe  61 Predlog uredbe Člen 7 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 7b
	Nasprotovanje regulativnim standardom
	1. Evropski parlament ali Svet lahko regulativnemu standardu nasprotujeta v štirih mesecih od datuma uradnega obvestila. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se navedeni rok podaljša za dva meseca.
	2. Če po izteku tega obdobja niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotujeta regulativnemu standardu, se ta objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati na tam navedeni datum.
	3. Pred iztekom tega obdobja ter v izrednih in ustrezno utemeljenih primerih lahko Evropski parlament in Svet obvestita Komisijo, da regulativnemu standardu ne nameravata nasprotovati. V takih primerih se regulativni standard objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati na tam navedeni datum.
	4. Če Evropski parlament ali Svet nasprotuje regulativnemu standardu, ta ne začne veljati. Institucija, ki nasprotuje regulativnemu standardu, svojo odločitev utemelji.
Predlog spremembe  62 Predlog uredbe Člen 7 c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 7c
	Nepotrditev ali sprememba osnutkov regulativnih standardov
	1. Če Komisija ne potrdi osnutka regulativnega standarda ali ga spremeni, o tem obvesti organ, Evropski parlament in Svet ter navede razloge za to.
	2. Evropski parlament ali Svet se lahko v enem mesecu sestaneta s pristojnim komisarjem, skupaj s predsednikom organa, na ad hoc sestanku pristojnega odbora Evropskega parlamenta ali Sveta, na katerem se predstavijo in razložijo razlike.
Predlog spremembe  63 Predlog uredbe Člen 7 d (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 7d
	Preklic prenosa pooblastila
	1. Prenos pooblastila iz člena 7 lahko prekličeta Evropski parlament ali Svet.
	2. V sklepu o preklicu pooblastil so navedeni razlogi za preklic in z njim preneha veljati prenos pooblastil.
	3. Institucija, ki je začela notranji postopek o morebitnem preklicu pooblastil, o tem obvesti drugo institucijo in Komisijo v doglednem času pred sprejetjem končne odločitve, pri čemer navede pooblastila za regulativni standard, ki bi lahko bila preklicana, ter morebitne razloge za preklic.
Predlog spremembe  64 Predlog uredbe Člen 7 e (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 7e
	Izvedbeni standardi
	1. Organ lahko razvije osnutke standardov za izvajanje pravno zavezujočih aktov Unije na področjih, ki so natančno določena v sedanji uredbi ter v zakonodajnih aktih iz člena 1(2).
	2. Organ pred sprejetjem osnutka izvedbenih standardov izvede odprta javna posvetovanja o teh standardih ter analizira morebitne s tem povezane stroške in koristi. Za mnenje zaprosi tudi interesni skupini iz člena 22.
	3. Organ osnutke izvedbenih standardov predloži v potrditev Komisiji v skladu s členom 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije, sočasno pa tudi Evropskemu parlamentu in Svetu.
	4. Komisija v treh mesecih po prejemu osnutkov izvedbenih standardov odloči, ali jih bo potrdila, zavrnila ali spremenila. Komisija lahko ta rok podaljša za en mesec. O svoji odločitvi obvesti Evropski parlament in Svet ter navede razloge zanjo.
	5. Če osnutki izvedbenih standardov niso združljivi s pravom Evropske unije, če ne upoštevajo načela sorazmernosti ali so v nasprotju s temeljnimi načeli notranjega trga za finančne storitve, jih Komisija lahko spremeni.
	6. Če Komisija ne potrdi osnutka izvedbenih standardov ali jih spremeni, o tem obvesti organ, Evropski parlament in Svet ter navede razloge za to.
	7. Po zaključku ustreznega postopka se standardi objavijo v Uradnem listu Evropske unije.
Predlog spremembe  65 Predlog uredbe Člen 8
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Za vzpostavitev doslednih, smotrnih in učinkovitih nadzornih praks znotraj sistema ESFS ter zagotovitev skupne, enotne in usklajene uporabe zakonodaje Skupnosti organ izdaja smernice in priporočila, naslovljena na nacionalne nadzorne organe ali finančne institucije.	1. Za vzpostavitev doslednih, smotrnih in učinkovitih nadzornih praks znotraj sistema ESFS ter zagotovitev skupne, enotne in usklajene uporabe zakonodaje Unije organ izdaja smernice in priporočila, naslovljena na pristojne organe ali finančne institucije.
	1a. Organ izvede odprta javna posvetovanja o smernicah in priporočilih ter analizira morebitne s tem povezane stroške in koristi. Za mnenje zaprosi tudi interesni skupini iz člena 22. Posvetovanja, analize in mnenja ter nasvet so sorazmerni glede na obseg, naravo in vpliv smernice ali priporočila.
Nacionalni nadzorni organi si na vse mogoče načine prizadevajo za uskladitev s temi smernicami in priporočili.	2. Vsak pristojni organ se v dveh mesecih po izdaji smernice ali priporočila odloči, ali namerava ravnati v skladu s to smernico ali priporočilom. Pristojni organi in finančne institucije si na vse mogoče načine prizadevajo za uskladitev s temi smernicami in priporočili. Če je pristojni organ ne namerava upoštevati, o tem obvesti organ in navede svoje razloge za to. Organ te razloge objavi.
	2b. Finančne institucije vsako leto jasno in podrobno poročajo o tem, ali to smernico oz. priporočilo izpolnjujejo.
Kadar nacionalni nadzorni organ ne upošteva teh smernic ali priporočil, o svojih razlogih za tako ravnanje obvesti organ.	3. Predsednik organa v iz člena 35(2) seznani Evropski parlament, Svet in Komisijo o izdanih smernicah in priporočilih, pri čemer navede, kateri pristojni organi jih ne izpolnjujejo, in predstavi, kako namerava zagotoviti, da jih bodo vnaprej izpolnjevali.
Predlog spremembe  66 Predlog uredbe Člen 9
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Kadar nacionalni nadzorni organ ni pravilno uporabil zakonodaje iz člena 1(2), zlasti če ni preveril, ali finančna institucija izpolnjuje zahteve iz navedene zakonodaje, ima organ pooblastila iz odstavkov 2, 3 in 6 tega člena.	1. Kadar pristojni organ ni pravilno uporabil zakonodajnih aktov iz člena 1(2), vključno z regulativnimi in izvedbenimi standardi, opredeljenimi v skladu s členi 7 in 7e, zlasti če ni preveril, ali finančna institucija izpolnjuje zahteve iz navedene zakonodaje, ima organ pooblastila iz odstavkov 2, 3 in 6 tega člena.
2. Organ lahko na zahtevo enega ali več nacionalnih nadzornih organov, Komisije ali na lastno pobudo ter po tem, ko je o zadevi obvestil ustrezni nacionalni nadzorni organ, preiskuje domnevno nepravilno uporabo prava Skupnosti.	2. Organ lahko na zahtevo enega ali več pristojnih organov, Evropskega parlamenta, Sveta, Komisije, interesnih skupin ali na lastno pobudo ter po tem, ko je o zadevi obvestil ustrezni pristojni organ, preiskuje domnevno neuporabo prava Evropske unije.
Nacionalni nadzorni organ brez poseganja v pooblastila iz člena 20 organu takoj zagotovi vse informacije, ki jih organ potrebuje za svojo preiskavo.	3. Pristojni organ brez poseganja v pooblastila iz člena 20 organu takoj zagotovi vse informacije, ki jih organ potrebuje za svojo preiskavo.
3. Organ lahko najpozneje v dveh mesecih po začetku preiskave na zadevni nacionalni nadzorni organ naslovi priporočilo, v katerem navede ukrepe, potrebne za uskladitev z zakonodajo Skupnosti.	4. Organ lahko najpozneje v dveh mesecih po začetku preiskave na zadevni pristojni organ naslovi priporočilo, v katerem navede ukrepe, potrebne za uskladitev z zakonodajo Evropske unije. Organ zagotovi spoštovanje pravice naslovnikov odločbe, da podajo izjavo.
Nacionalni nadzorni organ v desetih delovnih dneh po prejemu priporočila Organ obvesti o ukrepih, ki jih je sprejel ali jih namerava sprejeti za zagotovitev skladnosti z zakonodajo Skupnosti.	5. Pristojni organ v desetih delovnih dneh po prejemu priporočila Organ obvesti o ukrepih, ki jih je sprejel ali jih namerava sprejeti za zagotovitev skladnosti z zakonodajo Unije.
4. Če nacionalni nadzorni organ v enem mesecu od prejema priporočila organa ne zagotovi skladnosti z zakonodajo Skupnosti, lahko Komisija na podlagi prejetega obvestila organa ali na lastno pobudo sprejme odločbo, s katero od nacionalnega nadzornega organa zahteva sprejetje ukrepov, potrebnih za uskladitev z zakonodajo Skupnosti.	6. Če pristojni organ v desetih delovnih dneh od prejema priporočila organa, kakor je določeno v tretjem odstavku, ne zagotovi skladnosti z zakonodajo Unije, organ sprejme odločbo, s katero od pristojnega organa zahteva sprejetje ukrepov, potrebnih za uskladitev z zakonodajo Unije.
Komisija sprejme tako odločbo najpozneje tri mesece po sprejetju priporočila. Komisija lahko ta rok podaljša za en mesec.	Organ sprejme tako odločbo najpozneje mesec dni po sprejetju priporočila.
Komisija zagotovi spoštovanje pravice naslovnikov odločbe, da podajo izjavo.
Organ in nacionalni nadzorni organi Komisiji zagotovijo vse potrebne informacije.
5. Nacionalni nadzorni organ v desetih delovnih dneh od prejema odločbe iz odstavka 4 Komisijo in organ obvesti o ukrepih, ki jih je sprejel ali jih namerava sprejeti za izvedbo te odločbe Komisije.	7. Pristojni organ v desetih delovnih dneh od prejema odločbe iz odstavka 4 Komisijo in organ obvesti o ukrepih, ki jih je sprejel ali jih namerava sprejeti za izvedbo te odločbe organa.
6. Če nacionalni nadzorni organ ne ravna v skladu z odločbo iz odstavka 4 tega člena v roku iz tega odstavka in če je treba čim prej ukrepati zaradi neizpolnjevanja obveznosti nacionalnega nadzornega organa, da se ohranijo ali obnovijo nevtralni konkurenčni pogoji na trgu ali se zagotovita pravilno delovanje in integriteta finančnega sistema, lahko organ, kadar se ustrezne zahteve zakonodaje iz člena 1(2) neposredno uporabljajo za finančne institucije, brez poseganja v pooblastila Komisije na podlagi člena 226 Pogodbe sprejme individualno odločbo, naslovljeno na finančno institucijo, v katerem zahteva ukrepe, potrebne za izpolnitev njenih obveznosti na podlagi prava Skupnosti, vključno s prenehanjem posamezne dejavnosti.	8. Če pristojni organ ne ravna v skladu z odločbo iz odstavka 5 tega člena v roku iz tega odstavka in če je treba čim prej ukrepati zaradi neizpolnjevanja obveznosti pristojnega organa, da se ohranijo ali obnovijo nevtralni konkurenčni pogoji na trgu ali se zagotovita pravilno delovanje in integriteta finančnega sistema, organ v skladu z zakonodajo iz člena 1(2), brez poseganja v pooblastila Komisije, na podlagi člena 258 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme individualno odločbo, naslovljeno na finančno institucijo, v katerem zahteva ukrepe, potrebne za izpolnitev njenih obveznosti na podlagi prava Unije, vključno s prenehanjem posamezne dejavnosti.
Odločba organa je v skladu z odločbo, ki jo na podlagi odstavka 4 sprejme Komisija.	Odločba organa je v skladu z odločbo, sprejeto na podlagi odstavka 4. Komisija krije vse pravne ali sodne stroške v breme organa, ki nastanejo zaradi uporabe tega člena.
7. Odločbe, sprejete na podlagi odstavka 6, prevladajo nad vsemi predhodnimi odločbami o isti zadevi, ki so jih sprejeli nacionalni nadzorni organi.	9. Odločbe, sprejete na podlagi odstavka 8, se uporabljajo za vse pomembnejše finančne institucije, ki delujejo na območju sodne pristojnosti ter prevladajo nad vsemi predhodnimi odločbami o isti zadevi, ki so jih sprejeli pristojni organi.
Kakršni koli ukrepi nacionalni nadzornih organov v zvezi z dejstvi, ki jih obravnava odločba na podlagi odstavka 4 ali 6, so v skladu s temi odločbami.	Kakršni koli ukrepi pristojnih organov v zvezi z dejstvi, ki jih obravnava odločba na podlagi odstavka 5 ali 8, so v skladu s temi odločbami.
	9a. Predsednik v poročilu iz člena 35(2) navede, kateri pristojni organi in finančne institucije niso spoštovali odločb iz odstavkov 4 in 6.
Predlog spremembe  67 Predlog uredbe Člen 10
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. V primeru neugodnih razmer, ki lahko resno ogrozijo pravilno delovanje in integriteto finančnih trgov ali stabilnost celotnega finančnega sistema v Skupnosti ali dela tega sistema, lahko Komisija na lastno pobudo ali na zahtevo organa, Sveta ali odbora ESRB sprejme odločbo, naslovljeno na organ, v kateri opredeli obstoj izrednih razmer v smislu te uredbe.	1. V primeru neugodnih razmer, ki lahko resno ogrozijo pravilno delovanje in integriteto finančnih trgov ali stabilnost celotnega finančnega sistema v Uniji ali dela tega sistema, lahko odbor ESRB na lastno pobudo ali na zahtevo organa, Sveta, Evropskega parlamenta ali Komisije izda opozorilo, s katerim razglasi obstoj izrednih razmer, s tem pa organu brez nadaljnjih zahtev omogoči, da sprejme individualne odločbe iz odstavka 3.
	1a. Odbor ESRB po objavi opozorila sočasno obvesti Evropski parlament, Svet, Komisijo in organ.
	Predsednik odbora ESRB in pristojni komisar bi morala čim prej po posredovanju obvestila dati izjavo pred pristojnim odborom Evropskega parlamenta, ob spoštovanju pravil o zaupnosti, če odločba odbora ESRB ni objavljena.
	1b. Ko je bilo opozorilo izdano, organ dejavno spodbuja in, kjer oceni, da je to potrebno, usklajuje vse ukrepe, ki so jih sprejeli ustrezni pristojni organi.
2. Kadar Komisija sprejme odločbo na podlagi odstavka 1, lahko organ sprejme individualne odločbe, s katerimi od nacionalnih nadzornih organov zahteva izvajanje potrebnih ukrepov v skladu z zakonodajo iz člena 1(2) za obvladovanje vseh tveganj, ki lahko ogrozijo pravilno delovanje in integriteto finančnih trgov ali stabilnost celotnega finančnega sistema ali dela tega sistema, tako da zagotovijo, da finančne institucije in nacionalni nadzorni organi izpolnjujejo zahteve, določene v navedeni zakonodaji.	2. Kadar ESRB sprejme odločbo na podlagi odstavka 1, organ sprejme posamezne odločbe, da bi zagotovil, da pristojni organi sprejmejo potrebne ukrepe v skladu s to uredbo za obvladovanje vseh tveganj, ki lahko ogrozijo pravilno delovanje in integriteto finančnih trgov ali stabilnost celotnega finančnega sistema ali dela tega sistema, tako da zagotovijo, da finančne institucije in pristojni organi izpolnjujejo zahteve, določene v navedeni zakonodaji.
3. Kadar nacionalni nadzorni organ ne ravna v skladu z odločbo organa iz odstavka 2 v roku, ki je določen v odločbi, lahko organ, kadar se ustrezne zahteve zakonodaje iz člena 1(2) neposredno uporabljajo za finančne institucije, brez poseganja v pooblastila Komisije na podlagi člena 226 Pogodbe sprejme individualno odločbo, naslovljeno na finančno institucijo, s katero zahteva ukrepe, potrebne za izpolnitev njenih obveznosti na podlagi navedene zakonodaje, vključno s prenehanjem posameznih dejavnosti.	3. Kadar pristojni organ ne ravna v skladu z odločbo organa iz odstavka 2 v roku, ki je določen v odločbi, organ na podlagi ustreznih zahtev iz zakonodajnih aktov iz člena 1(2), brez poseganja v pooblastila Komisije na podlagi člena 258 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme individualno odločbo, naslovljeno na finančno institucijo, s katero zahteva ukrepe, potrebne za izpolnitev njenih obveznosti na podlagi navedene zakonodaje, vključno s prenehanjem posameznih dejavnosti.
	3a. Kadar naslovnik odločbe zavrne ravnanje v skladu z zakonodajo Unije ali posamezno odločbo organa, lahko organ sproži postopek pred nacionalnimi sodišči, vključno z zahtevami za začasne zaščitne ukrepe.
4. Odločbe, sprejete na podlagi odstavka 3, prevladajo nad vsemi predhodnimi odločbami o isti zadevi, ki so jih sprejeli nacionalni nadzorni organi.	4. Odločbe, sprejete na podlagi odstavka 3, prevladajo nad vsemi predhodnimi odločbami o isti zadevi, ki so jih sprejeli pristojni organi.
Kakršni koli ukrepi nacionalni nadzornih organov v zvezi z dejstvi, ki jih obravnava odločba na podlagi odstavka 2 ali 3, so v skladu s temi odločbami.	Kakršni koli ukrepi pristojnih organov v zvezi z dejstvi, ki jih obravnava odločba na podlagi odstavka 2 ali 3, so v skladu s temi odločbami.
	4a. ESRB pregleda sklep iz odstavka 1 na lastno pobudo ali zahtevo Evropskega parlamenta, Sveta, Komisije ali organa ter razglasi prekinitev izrednih razmer, ko je to ustrezno.
	4b. Predsednik v poročilu iz člena 35(2) navede posamezne odločbe, naslovljene na pristojne organe in finančne institucije v skladu z odstavkoma 3 in 4.
Predlog spremembe  68 Predlog uredbe Člen 11
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Kadar se nacionalni nadzorni organ ne strinja s postopkom ali vsebino ukrepanja ali neukrepanja drugega nacionalnega nadzornega organa na področjih, na katerih zakonodaja iz člena 1(2) zahteva sodelovanje, usklajevanje ali skupno odločanje nacionalnih nadzornih organov iz več kot ene države članice, lahko organ brez poseganja v pooblastila iz člena 9 na zahtevo enega ali več zadevnih nacionalnih nadzornih organov na podlagi postopka iz odstavka 2 organom pomaga pri doseganju sporazuma.	1. Kadar se pristojni organ ne strinja s postopkom ali vsebino ukrepanja ali neukrepanja drugega pristojnega organa na področjih, na katerih zakonodajni akti iz člena 1(2) zahtevajo sodelovanje, usklajevanje ali skupno odločanje pristojnih organov iz več kot ene države članice, organ brez poseganja v pooblastila iz člena 9 na lastno pobudo ali na zahtevo enega ali več zadevnih pristojnih organov na podlagi postopka iz odstavkov 2 do 4 glavni, ki organom pomaga pri doseganju sporazuma.
2. Organ določi rok za spravo med nacionalnimi nadzornimi organi ob upoštevanju vseh ustreznih rokov, navedenih v zakonodaji iz člena 1(2), ter zapletenosti in nujnosti zadeve.	2. Organ določi rok za spravo med pristojnimi organi ob upoštevanju vseh ustreznih rokov, navedenih v zakonodajnih aktih iz člena 1(2), ter zapletenosti in nujnosti zadeve. Na tej stopnji organ deluje v vlogi posrednika.
3. Če zadevni nacionalni nadzorni organi ob koncu spravnega postopka ne dosežejo sporazuma, lahko organ sprejme odločbo, s katero v skladu s pravom Skupnosti od njih zahteva, da za rešitev spora sprejmejo posebne ukrepe ali se ukrepov vzdržijo.	3. Če zadevni pristojni organi ob koncu spravnega postopka ne dosežejo sporazuma, organ v skladu s postopkom iz drugega pododstavka člena 29(1) sprejme za zadevne pristojne organe zavezujočo odločbo, s katero v skladu s pravom Unije razreši nesoglasje in od njih zahteva, da za rešitev spora sprejmejo posebne ukrepe.
4. Kadar nacionalni nadzorni organ ne ravna v skladu z odločbo organa in zato ne zagotavlja, da finančna institucija izpolnjuje zahteve, ki se na podlagi zakonodaje iz člena 1(2) neposredno uporabljajo zanjo, lahko organ brez poseganja v pooblastila Komisije na podlagi člena 226 Pogodbe sprejme individualno odločbo, naslovljeno na finančno institucijo, s katero zahteva ukrepe, potrebne za izpolnitev njenih obveznosti na podlagi prava Skupnosti, vključno s prenehanjem posamezne dejavnosti.	4. Kadar pristojni organ ne ravna v skladu z odločbo organa in zato ne zagotavlja, da finančna institucija izpolnjuje zahteve, ki se na podlagi zakonodajnih aktov iz člena 1(2) neposredno uporabljajo zanjo, organ brez poseganja v pooblastila Komisije na podlagi člena 258 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme individualno odločbo, naslovljeno na finančno institucijo, s katero zahteva ukrepe, potrebne za izpolnitev njenih obveznosti na podlagi prava Unije, vključno s prenehanjem posamezne dejavnosti.
	4a. Odločbe, sprejete na podlagi odstavka 4, prevladajo nad vsemi predhodnimi odločbami o isti zadevi, ki so jih sprejeli pristojni organi. Kakršni koli ukrepi pristojnih organov v zvezi z dejstvi, ki jih obravnava odločba na podlagi odstavka 3 ali 4, so v skladu s temi odločbami.
	4b. Predsednik organa v poročilu iz člena 35(2) navede nesoglasja med pristojnimi organi, dosežene sporazume in sprejete odločitve za odpravo teh nesoglasij.
Predlog spremembe  69 Predlog uredbe Člen 11 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 11a
	Reševanje sporov med pristojnimi organi na medsektorski ravni
	Skupni odbor v skladu s postopkom iz člena 11 odpravi nesoglasja, do katerih lahko pride med pristojnimi organi, ki delujejo v skladu s členom 42.
Predlog spremembe  70 Predlog uredbe Člen 12
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Organ prispeva k spodbujanju učinkovitega in usklajenega delovanja kolegijev nadzornih organov ter krepitvi skladnosti uporabe zakonodaje Skupnosti v kolegijih.	1. Organ prispeva k spodbujanju in spremljanju učinkovitega, uspešnega in usklajenega delovanja kolegijev nadzornih organov iz Direktive 2006/48/ES ter krepitvi skladnosti uporabe prava Unije v kolegijih. Osebju organa je omogočeno sodelovanje v vseh dejavnostih, vključno s pregledi na kraju samem, ki jih skupno izvajata dva ali več pristojnih organov.
2. Organ v kolegijih nadzornih organov sodeluje kot opazovalec, kot meni, da je ustrezno. Za namene tega sodelovanja se šteje kot „nacionalni nadzorni organ“ v smislu ustrezne zakonodaje in prejema vse ustrezne informacije, ki jih zahteva, ter jih posreduje vsem članom kolegija.	2. Organ vodi kolegije nadzornih organov kot meni, da je ustrezno. Za ta namen se šteje kot „pristojni organ“ v smislu ustrezne zakonodaje Organ opravlja vsaj naslednje dejavnosti:
	(a) zbira in si izmenjuje vse ustrezne informacije v okviru rednega poslovanja in v izrednih razmerah, da bi olajšal delo kolegijev nadzornih organov ter vzpostavil in upravljal osrednji sistem, s katerim pristojnim organom, zastopanim v kolegijih nadzornih organov, zagotovi dostop do takih informacij;
	(b) sproži in usklajuje teste izjemnih situacij na ravni celotne Evropske unije, s katerimi se oceni prilagodljivost finančnih institucij, zlasti tistih iz člena 12 b, na neugodne razmere na trgu, in zagotavlja, da se na nacionalni ravni za take teste uporablja čim bolj usklajena metodologija;
	(c) načrtuje in vodi nadzorne dejavnosti pri tekočih zadevah in v izrednih razmerah, vključno z ocenjevanjem tveganj, ki so jim ali bi jim lahko bile izpostavljene finančne institucije; in
	(d) nadzoruje naloge, ki jih izvajajo pristojni organi.
3. Organ skupaj z nadzornimi organi, ki so zastopani v kolegijih nadzornih organov, po potrebi opredeli in od nacionalnih nadzornih organov pridobi vse ustrezne informacije, da olajša delo teh kolegijev.	3. Organ lahko za uskladitev nadzornega delovanja in najboljših praks, ki so jih sprejeli kolegiji nadzornih organov, izda regulativne in izvedbene standarde, smernice in priporočila, sprejete v skladu s členi 7, 7e in 8. Organi odobrijo pisne predpise za delovanje vsakega kolegija, da bi zagotovili njihovo medsebojno usklajeno delovanje.
	3a. Pravno zavezujoča posredniška vloga bi morala organu omogočiti, da rešuje spore med pristojnimi organi v skladu s postopkom iz člena 11. Če v ustreznem kolegiju nadzornih organov ni mogoče doseči soglasja, organ lahko sprejme nadzorne odločitve, ki se uporabijo neposredno za udeležene institucije.
Vzpostavi in upravlja osrednji sistem, s katerim nacionalnim nadzornim organom, zastopanim v kolegijih nadzornih organov, zagotovi dostop do takih informacij.
Predlog spremembe  71 Predlog uredbe Člen 12 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 12a
	Splošne določbe
	1. Organ nameni posebno pozornost tveganjem prekinitve finančnih storitev, ki jo (i) povzroči oslabitev celotnega finančnega sistema ali njegovih delov in ki (ii) lahko ima resne negativne posledice za notranji trg in realno gospodarstvo (sistemsko tveganje), ter obravnava ta tveganja. Vse vrste finančnih posrednikov, trgov in infrastrukture so lahko do določene mere sistemsko pomembne.
	2. Organ v sodelovanju z Evropskim odborom za sistemska tveganja oblikuje skupno zbirko kakovostnih in količinskih kazalnikov (prikaz tveganja), ki bodo služili kot osnova za "nadzorno bonitetno oceno" čezmejnih institucij, opredeljenih v členu 12b, ki lahko predstavljajo sistemsko tveganje. Ta bonitetna ocena se redno pregleduje, da se upoštevajo bistvene spremembe profila tveganja institucije. Nadzorna bonitetna ocena je odločilni element za odločitev o neposrednem nadzoru ali posegu v instituciji v težavah.
	3. Organ brez poseganja v zakonodajne akte iz člena 1(2) po potrebi predlaga dodatne osnutke regulativnih in izvedbenih standardov ter smernice in priporočila za institucije iz člena 12b, ki lahko predstavljajo sistemsko tveganje.
	4. Organ uveljavlja nadzor čezmejnih finančnih institucij, ki bi lahko povzročile sistemsko tveganje iz člena 12b. Organ v teh primerih deluje prek pristojnih nacionalnih organov.
	5. Organ ustanovi enoto za reševanje, pooblaščeno za izvedbo jasno določenega upravljanja in načina obvladovanja krize od zgodnjih posegov do reševanja in nesolventnosti, ter vodi te postopke.
	6. Vse finančne institucije iz člena 12b morajo biti vključene v evropski sistem jamstev in evropski sklad za stabilnost iz členov 12d in 12e. Finančne institucije, ki delujejo v eni državi članici, imajo možnost pridružitve evropskemu sistemu jamstev ali evrtopskemu skladu za stabilnost. Prispevki v Evropski sklad nadomestijo prispevke v nacionalne sklade podobne narave.
Predlog spremembe  72 Predlog uredbe Člen 12 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 12b
	Opredelitev sistemskih institucij, ki bi lahko povzročile sistemsko tveganje
	1. Odbor nadzornikov po posvetovanju z ESRB lahko v skladu s postopkom iz člena 29(1) opredeli čezmejne institucije, ki jih mora zaradi sistemskega tveganja, ki bi ga lahko povzročile, ali zaradi njihove evropske razsežnosti neposredno nadzorovati organ ali jih obravnavati enota za reševanje iz člena 12c.
	2. Merila za opredelitev takšnih finančnih institucij so skladna z merili, ki so jih oblikovali odbor za finančno stabilnost, Mednarodni denarni sklad in Banka za mednarodne poravnave.
Predlog spremembe  73 Predlog uredbe Člen 12 c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 12c
	Enota za reševanje
	1. Enota za reševanje ohranja finančno stabilnost in čim bolj zmanjšuje prenos težav institucij v težavah, opredeljenih v členu 12b, na preostali del sistema in gospodarstvo na splošno. Omejuje stroške za davkoplačevalce ob spoštovanju načela sorazmernosti in hierarhije upnikov ter zagotavlja enako obravnavanje na čezmejni ravni.
	2. Enota za reševanje je pooblaščena za izpolnjevanje nalog iz odstavka 1, da bi sanirala svoje institucije v težavah ali sprejela odločitev o prenehanju delovanja institucij, nezmožnih za poslovanje (bistveno za omejitev moralnega tveganja). Med drugimi ukrepi lahko zahteva dodaten kapital ali likvidna sredstva, prilagoditev poslovnih dejavnosti, izboljšanje postopkov, imenovanje ali nadomestitev vodstva, priporoči pomoč v jamstvih, posojilih in likvidnosti, celotne ali delne prodaje, spremembo dolga v delniški kapital (z ustreznimi odbitki pri vrednotenju) ali institucijo vključi v začasno javno lastništvo.
	3. Enota za reševanje vključuje strokovnjake, ki jih imenuje odbor nadzornikov organa in imajo strokovno znanje in izkušnje pri prestrukturiranju, spremembi poslovanja in likvidaciji finančnih institucij.
Predlog spremembe  74 Predlog uredbe Člen 12 d (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 12d
	Evropski okvir sistemov jamstev za zavarovanja
	1. V vseh državah članicah se uvede ustrezna raven skladnosti nacionalnih sistemov jamstev za zavarovanja, da se zagotovi varstvo potrošnikov po vsej Uniji.
	Ustanovi se evropski sistem jamstev za zavarovanja (sistem), da se zagotovi soodgovornost zavarovalnih institucij, da se zagotovi zaščita interesov evropskih imetnikov polic in da se zmanjšajo stroški za davkoplačevalce.
	2. Sistem se financira s prispevki vseh finančnih institucij, opredeljenih v členu 12b. Pripsevki v sistem se določijo med drugim na podlagi izpostavljenosti tveganju finančne institucije.
	3. Sistem upravlja odbor, ki ga imenuje organ za obdobje petih let. Člani odbora so izvoljeni iz nacionalnih organov, pristojnih za nacionalne sisteme jamstev. Sistem ustanovi tudi posvetovalni odbor, v katerega vključi predstavnike finančnih institucij, ki sodelujejo v sistemu.
	4. Če zbrana sredstva, ki so jih prispevale finančne institucije, ne zadostujejo za zaščito interesov evropskih imetnikov polic, sistem lahko poveča svoja sredstva z izdajo dolžniških certifikatov ali drugimi finančnimi sredstvi.
Predlog spremembe  75 Predlog uredbe Člen 12 e (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 12e
	Evropski sklad za stabilnost zavarovanj in poklicnih pokojnin
	1. Evropski sklad za stabilnost zavarovanj in poklicnih pokojnin (Sklad za stabilnost) se ustanovi, da bi okrepili internalizacijo stroškov finančnega sistema, vključno s popolnim nadomestilom fiskalnih stroškov, ter pomagali pri reševanju krize za čezmejne finančne institucije v težavah. Finančne institucije, ki delujejo le v eni državi članici, imajo možnost, da se pridružijo skladu. Sklad za stabilnost sprejme ustrezne ukrepe za preprečevanje, da bi razpoložljivost pomoči povzročila moralno tveganje.
	2. Sklad za stabilnost se financira z neposrednimi prispevki vseh finančnih institucij, opredeljenih v členu 12b. Ti prispevki so sorazmerni s stopnjo tveganja in deležem, ki ga vsaka od njih prispeva k sistemskemu tveganju, ter spremembami splošnega tveganja v času, kakor so opredeljeni v njihovem prikazu tveganja. Raven zahtevanih prispevkov upošteva širše gospodarske pogoje in potrebo finančnih institucij po ohranitvi kapitala za druge regulativne in poslovne zahteve.
	3. Sklad za stabilnost upravlja odbor, ki ga imenuje organ za obdobje petih let. Člani odbora se izberejo izmed osebja, ki ga predlagajo nacionalni organi. Sklad za stabilnost oblikuje tudi posvetovalni odbor, ki vključuje predstavnike finančnih institucij brez glasovalne pravice, ki sodelujejo v Skladu za stabilnost. Odbor sklada za stabilnost lahko predlaga, da organ odda upravljanje likvidnosti sklada za stabilnost uglednim institucijam (kot je EIB). Ta sredstva se vložijo v varne in likvidne instrumente.
	5. Če zbrana sredstva, ki so jih prispevale finančne institucije, ne zadostujejo za rešitev krize, sklad za stabilnost lahko poveča svoja sredstva z izdajo dolžniških certifikatov ali drugimi finančnimi sredstvi.
Predlog spremembe  76 Predlog uredbe Člen 13
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Nacionalni nadzorni organi lahko z dvostranskim sporazumom naloge in odgovornosti prenesejo na druge nacionalne nadzorne organe.	Pristojni organi lahko z dvostranskim sporazumom naloge in odgovornosti prenesejo na Organ ali na druge pristojne organe.
2. Organ olajša prenos nalog in odgovornosti med nacionalnimi nadzornimi organi z opredelitvijo tistih nalog in odgovornosti, ki jih je mogoče prenesti ali skupno izvajati, ter s spodbujanjem najboljših praks.	2. Organ spodbuja in olajša prenos nalog in odgovornosti med pristojnimi organi z opredelitvijo tistih nalog in odgovornosti, ki jih je mogoče prenesti ali skupno izvajati, ter s spodbujanjem najboljših praks.
	2a. Posledica prenosa odgovornosti je prerazporeditev pristojnosti, določenih v zakonodajnih aktih iz člena 1(2). Za postopek, izvrševanje ter upravni in pravosodni pregled prenesenih pristojnosti se uporablja pravo organa, na katerega se prenesejo naloge.
3. Nacionalni nadzorni organi obvestijo organ o sporazumih o prenosu pooblastil, ki jih nameravajo skleniti. Sporazumi začnejo veljati najmanj en mesec po tem, ko nacionalni nadzorni organi obvestijo organ.	3. Pristojni organi obvestijo organ o sporazumih o prenosu pooblastil, ki jih nameravajo skleniti. Sporazumi začnejo veljati najmanj en mesec po tem, ko nacionalni nadzorni organi obvestijo organ.
Organ lahko v enem mesecu po prejetem obvestilu poda mnenje o načrtovanem sporazumu.	Organ lahko v enem mesecu po prejetem obvestilu poda mnenje o načrtovanem sporazumu.
Organ v ustrezni obliki objavi vsak sporazum o prenosu pooblastil, ki ga sklenejo nacionalni nadzorni organi, za zagotovitev, da so vse zadevne strani ustrezno obveščene.	Organ v ustrezni obliki objavi vsak sporazum o prenosu pooblastil, ki ga sklenejo pristojni organi, za zagotovitev, da so vse zadevne strani ustrezno obveščene.
	3a. Dvostranski sporazumi o prenosu pooblastil se ne sklepajo v zvezi s tistimi institucijami, ki so opredeljene v členu 12b.
Predlog spremembe  77 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Organ ima dejavno vlogo pri razvoju skupne evropske kulture na področju nadzora in doslednih nadzornih praks ter zagotavljanju enotnih postopkov in usklajenih pristopov po vsej Skupnosti, zato izvaja vsaj naslednje dejavnosti:	1. Organ ima dejavno vlogo pri razvoju skupne evropske kulture na področju nadzora in doslednih nadzornih praks ter zagotavljanju enotnih postopkov in usklajenih pristopov po vsej Uniji, zato izvaja vsaj naslednje dejavnosti:
(a) izdaja mnenja za nacionalne nadzorne organe;	(a) izdaja mnenja za pristojne organe;
(b) spodbuja učinkovito dvostransko in večstransko izmenjavo informacij med nacionalni nadzornimi organi ob popolnem upoštevanju veljavnih določb o zaupnosti in varstvu podatkov iz ustrezne zakonodaje Skupnosti;	(b) spodbuja učinkovito dvostransko in večstransko izmenjavo informacij med pristojnimi organi ob popolnem upoštevanju veljavnih določb o zaupnosti in varstvu podatkov iz ustrezne zakonodaje Unije;
(c) prispeva k razvoju visoko kakovostnih in enotnih nadzornih standardov, vključno s standardi poročanja;	(c) prispeva k razvoju visoko kakovostnih in enotnih nadzornih standardov, vključno s svetovnimi računovodskimi standardi in standardi poročanja;
(d) ocenjuje uporabo ustreznih tehničnih standardov, ki jih sprejme Komisija, smernic in priporočil, ki jih izda organ, ter po potrebi predlaga spremembe;	(d) ocenjuje uporabo ustreznih regulativnih in izvedbenih standardov, ki jih sprejme Komisija, smernic in priporočil, ki jih izda organ, ter po potrebi predlaga spremembe;
(e) vzpostavlja sektorske in medsektorske programe usposabljanja, omogoča izmenjave osebja in nacionalne nadzorne organe spodbuja, naj povečajo uporabo shem začasne napotitve in drugih orodij.	(e) vzpostavlja sektorske in medsektorske programe usposabljanja, omogoča izmenjave osebja in spodbuja pristojne organe k večji uporabi shem začasne napotitve in drugih orodij.
Predlog spremembe  78 Predlog uredbe Člen 15
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Organ redno opravlja analize medsebojnih strokovnih pregledov nekaterih ali vseh dejavnosti nacionalnih nadzornih organov, da bi se dodatno izboljšala skladnost rezultatov nadzora. V ta namen organ razvija metode za zagotovitev objektivnega ocenjevanja in primerjave med pregledanimi organi.	1. Organ redno pripravlja in opravlja analize medsebojnih strokovnih pregledov nekaterih ali vseh dejavnosti pristojnih organov, da bi se dodatno izboljšala skladnost rezultatov nadzora. V ta namen organ razvija metode za zagotovitev objektivnega ocenjevanja in primerjave med pregledanimi organi.
2.        Medsebojni strokovni pregled med drugim vključuje oceno:	2. Medsebojni strokovni pregled med drugim vključuje oceno:
(a) ustreznosti institucionalnih dogovorov, financiranja in strokovnega znanja zaposlenih v nacionalnem nadzornem organu, zlasti ob upoštevanju učinkovite uporabe zakonodaje iz člena 1(2) in zmogljivosti za odzivanje na razvoj na trgu;	(a) ustreznosti institucionalnih dogovorov, financiranja in strokovnega znanja zaposlenih v pristojnem organu, zlasti ob upoštevanju učinkovite uporabe regulativnih in izvedbenih standardov iz členov 7 in 7e ter zakonodajnih aktov iz člena 1(2) in zmogljivosti za odzivanje na razvoj na trgu;
(b) stopnje približevanja, doseženega pri uporabi prava Skupnosti in nadzorni praksi, vključno s tehničnimi standardi, smernicami in priporočili, sprejetimi na podlagi členov 7 in 8, ter obsega, do katerega nadzorna praksa izpolnjuje cilje iz prava Skupnosti;	(b) stopnje približevanja, doseženega pri uporabi prava Unije in nadzorni praksi, vključno z regulativnimi in izvedbenimi standardi, smernicami in priporočili, sprejetimi na podlagi členov 7, 7e in 8, ter obsega, do katerega nadzorna praksa izpolnjuje cilje iz prava Unije;
(c) dobrih praks, ki so se razvile v nekaterih nacionalnih nadzornih organih in katerih sprejetje lahko koristi drugim nacionalnim nadzornim organom.	(c) dobrih praks, ki so jih razvili v nekaterih pristojnih organih in katerih sprejetje lahko koristi drugim pristojnim organom.
3. Organ lahko na podlagi medsebojnega strokovnega pregleda izdaja priporočila za zadevne nacionalne nadzorne organe.	3. Organ lahko na podlagi medsebojnega strokovnega pregleda sprejme osnutke regulativnih ali izvedbenih standardov v skladu s členi 7 do 7e, v skladu s členom 8 izdaja smernice in priporočila.
	3a. Organ zagotovi, da so rezultati medsebojnih strokovnih pregledov in najboljša praksa, ki jo je mogoče opredeliti iz teh pregledov, dostopni javnosti.
Predlog spremembe  79 Predlog uredbe Člen 16
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Organ izpolnjuje splošno vlogo usklajevanja nacionalnih nadzornih organov, tudi ko lahko neugodne razmere ogrozijo pravilno delovanje in integriteto finančnih trgov ali stabilnost finančnega sistema v Skupnosti.	1. Organ izpolnjuje splošno vlogo usklajevanja pristojnih organov, tudi ko lahko neugodne razmere ogrozijo pravilno delovanje in integriteto finančnih trgov ali stabilnost finančnega sistema v Uniji.
Organ spodbuja usklajene odzive Skupnosti med drugim z:	2. Organ spodbuja usklajen in strnjen odziv Unije med drugim z:
(1) olajšanjem izmenjave informacij med nacionalnimi nadzornimi organi;	(1) lajšanjem izmenjave informacij med pristojnimi organi;
(2) opredelitvijo obsega in preverjanjem zanesljivosti informacij, ki jih je treba dati na voljo vsem zadevnim nacionalnim nadzornim organom;	(2) opredelitvijo obsega in preverjanjem zanesljivosti informacij, ki jih je treba dati na voljo vsem zadevnim pristojnim organom;
(3) delovanjem v vlogi posrednika na zahtevo nacionalnih nadzornih organov ali na lastno pobudo, brez poseganja v člen 11;	(3) delovanjem v vlogi posrednika na zahtevo pristojnih organov ali na lastno pobudo, brez poseganja v člen 11;
(4) takojšnjim obveščanjem odbora ESRB o kakršnih koli morebitnih izrednih razmerah.	(4) takojšnjim obveščanjem odbora ESRB o kakršnih koli morebitnih izrednih razmerah.
	(4a) sprejemanjem vseh ustreznih ukrepov v okviru svojih pooblastil, da se zagotovi usklajevanje pristojnih organov v primeru sprememb, ki bi lahko ogrozile delovanje finančnih trgov;
	(4b) delovanjem v vlogi osrednjega prejemnika predpisanih poročil za institucije, ki delujejo v več kot eni državi članici.
	Pristojni organi zagotovijo Organu vse podatke iz predpisanih poročil, ki so jih prejele od teh institucij Organ po prejetju teh podatkov da informacije na voljo pristojnim organom.
Predlog spremembe  80 Predlog uredbe Člen 17
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Organ v okviru svoje pristojnosti spremlja in ocenjuje razvoj na trgu ter po potrebi obvešča Evropski bančni organ, Evropski organ za vrednostne papirje in trge, ESRB, Evropski parlament, Svet in Komisijo o ustreznih mikrobonitetnih trendih, mogočih tveganjih in ranljivostih.	1. Organ v okviru svoje pristojnosti spremlja in ocenjuje razvoj na trgu ter po potrebi obvešča Evropski nadzorni organ (bančništvo), Evropski nadzorni organ (vrednostni papirji in trgi), ESRB, Evropski parlament, Svet in Komisijo o ustreznih mikrobonitetnih trendih, mogočih tveganjih in ranljivostih. Organ v svoje ocene vključi ekonomsko analizo trgov za finančne institucije ter presojo vpliva morebitnega razvoja na trgu nanje.
Organ v sodelovanju z odborom ESRB zlasti začne in usklajuje ocene na ravni celotne Skupnosti v zvezi s prilagodljivostjo finančnih institucij na neugoden razvoj na trgu. V ta namen za uporabo v nacionalnih nadzornih organih razvija:	2. Organ v sodelovanju z odborom ESRB začne in usklajuje ocene na ravni celotne Unije v zvezi s prilagodljivostjo finančnih institucij na neugoden razvoj na trgu. V ta namen za uporabo v pristojnih organih razvija:
(a) skupno metodologijo za ocenjevanje učinka ekonomskih scenarijev na finančno stanje institucij;	(a) skupno metodologijo za ocenjevanje učinka ekonomskih scenarijev na finančno stanje institucij;
(b) skupne pristope k poročanju o rezultatih teh ocen prilagodljivosti finančnih institucij.	(b) skupne pristope k poročanju o rezultatih teh ocen prilagodljivosti finančnih institucij;
	(c) skupne metodologije za ocenjevanje vpliva posebnih produktov ali postopkov razširjanja produktov na finančno stanje institucije ter deponente, vlagatelje in obveščanje potrošnikov;
2. Organ brez poseganja v naloge odbora ESRB, določene v Uredbi (ES) št. …/…[ESRB], vsaj enkrat na leto in po potrebi pogosteje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in odboru ESRB v okviru svoje pristojnosti predloži ocene trendov, mogočih tveganj in ranljivosti.	3. Organ brez poseganja v naloge ESRB, določene v Uredbi (EU) št. …/2010 [ESRB], vsaj enkrat na leto in po potrebi pogosteje v okviru svoje pristojnosti predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in ESRB ocene trendov, morebitnih tveganj in ranljivosti.
Organ v te ocene vključi razvrstitev glavnih tveganj in ranljivosti ter po potrebi priporoča preventivne ali popravne ukrepe.	Organ v te ocene vključi razvrstitev glavnih tveganj in ranljivosti ter po potrebi priporoča preventivne ali popravne ukrepe.
3. Organ zagotavlja ustrezno obravnavo medsektorskega razvoja, tveganj in ranljivosti s tesnim sodelovanjem z Evropskim bančnim organom ter Evropskim organom za vrednostne papirje in trge.	4. Organ zagotavlja ustrezno obravnavo medsektorskega razvoja, tveganj in ranljivosti s tesnim sodelovanjem z Evropskim nadzornim organom (bančništvo), Evropskim nadzornim organom (vrednostni papirji in trgi) ter Evropskim nadzornim organom (skupni odbor).
Predlog spremembe  81 Predlog uredbe Člen 18
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Organ lahko brez poseganja v pristojnosti institucij Skupnosti razvija stike z nadzornimi organi iz tretjih držav. Sprejema lahko upravne dogovore z mednarodnimi organizacijami in upravami tretjih držav.	1. Organ brez poseganja v pristojnosti institucij Unije in pristojnih organov zastopa Unijo na vseh mednarodnih forumih v zvezi z regulacijo in nadzorom nad institucijami, za katere velja zakonodaja iz člena 1(2).
	1b. Organ razvija stike z nadzornimi organi iz tretjih držav. Sprejema lahko upravne dogovore z mednarodnimi organizacijami in upravami tretjih držav. Taka ureditev državam članicam in pristojnim organom ne preprečuje sklepanja dvostranskih in večstranskih dogovorov s tretjimi državami.
Organ pomaga pri pripravi odločb o enakovrednosti v zvezi z nadzornimi ureditvami v tretjih državah v skladu z zakonodajo iz člena 1(2).	2. Organ pomaga pri pripravi odločb o enakovrednosti v zvezi z nadzornimi ureditvami v tretjih državah v skladu z zakonodajnimi akti iz člena 1(2). Komisija v skladu s členi 7a do 7d sprejme regulativne standarde za oceno ocene enakovrednosti iz tega člena.
	3. Predsednik organa v poročilu iz člena 35(2) navede upravne dogovore in ustrezne odločitve, o katerih se dogovori z mednarodnimi organizacijami ali upravami v tretjih državah.
Predlog spremembe  82 Predlog uredbe Article 19 – paragraphs 2 and 2 a (new)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. V zvezi z ocenjevanjem varnega in skrbnega poslovanja pri združitvah in pridobitvah, ki spada na področje uporabe Direktive 2007/44/ES, lahko organ na lastno pobudo ali na zahtevo katerih koli nacionalnih nadzornih organov izda in objavi mnenje o oceni varnega in skrbnega poslovanja, ki jo opravi kateri koli organ države članice. Uporablja se člen 20.	2. V zvezi z ocenjevanjem varnega in skrbnega poslovanja pri združitvah in pridobitvah, ki spada na področje uporabe Direktive 2007/44/ES, lahko organ na lastno pobudo ali na zahtevo katerih koli pristojnih organov izda in objavi mnenje o oceni varnega in skrbnega poslovanja, ki jo opravi kateri koli organ države članice. Uporablja se člen 20.
	2a. Organ lahko na podlagi skupnih smernic spremeni nadzorni postopek iz Direktive 2007/44/ES. Po prejetju uradnega obvestila se organ uskladi z ustreznimi pristojnimi organi.
Predlog spremembe  83 Predlog uredbe Člen 20
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1.Nacionalni nadzorni organi in drugi javni organi držav članic organu na njegovo zahtevo predložijo vse informacije, ki jih potrebuje za izvajanje nalog, dodeljenih s to uredbo.	1. Pristojni organi in drugi javni organi, ki zbirajo ali hranijo informacije o finančnih trgih, institucijah ali produktih, organu na njegovo zahtevo predložijo vse informacije, ki jih potrebuje za izvajanje nalog, dodeljenih s to uredbo, pod pogojem, da ima naslovnik zakonit dostop do zadevnih podatkov ter da so zahtevane informacije v sorazmerju z naravo zadevne naloge.
Organ lahko zahteva tudi, da se mu informacije zagotavljajo v rednih časovnih presledkih.	1a. Organ lahko zahteva tudi, da se mu informacije zagotavljajo v rednih časovnih presledkih. Za te zahteve se uporabljajo skupne oblike poročanja, ki se po potrebi izpolnijo na združeni ravni.
	1b. Če pristojni organi niso obvezani zbirati zahtevanih informacij, lahko organ spremeni regulativne ali izvedbene standarde, ki se nanašajo na zahteve glede poročanja.
	1c. Organ lahko na zahtevo pristojnega organa države članice zagotovi vse informacije, ki jih pristojni organ potrebuje za opravljanje svojih nalog, kadar ima ta pristojni organ na voljo ustrezno ureditev glede zaupnosti.
	1d. Da se prepreči podvajanje obveznosti poročanja, organ najprej upošteva obstoječe statistične podatke, ki sta jih pripravila, razširila in razvila Evropski statistični sistem in Evropski sistem centralnih bank.
2.        Kadar informacije niso na voljo ali jih nacionalni nadzorni organi in drugi javni organi držav članic ne zagotovijo pravočasno, lahko organ izda obrazloženo zahtevo, naslovljeno neposredno na zadevne finančne institucije in druge stranke. O takih zahtevah obvesti zadevne nacionalne nadzorne organe.
Nacionalni nadzorni organi in drugi javni organi držav članic organu na njegovo zahtevo pomagajo pri zbiranju takih informacij.
3.        Organ lahko uporablja zaupne informacije, ki mu jih posredujejo nacionalni nadzorni organi in drugi javni organi ali finančne institucije in druge stranke, samo za izvajanje nalog, ki so mu dodeljene s to uredbo.
Predlog spremembe  84 Predlog uredbe Člen 21 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine sodeluje z odborom ESRB.	1. Organ tesno in redno sodeluje z odborom ESRB.
Predlog spremembe  85 Predlog uredbe Člen 21 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Organ tesno sodeluje z odborom ESRB. Odboru ESRB zagotavlja redne in posodobljene informacije, potrebne za izpolnjevanje njegovih nalog. Kakršni koli podatki, potrebni za izpolnjevanje nalog, ki niso v povzeti ali zbirni obliki, se na obrazloženo zahtevo takoj predložijo odboru ESRB, kot je določeno v členu [15] Uredbe (ES) št. …/…[ESRB].	2. Organ odboru ESRB zagotavlja redne in posodobljene informacije, potrebne za izpolnjevanje njegovih nalog. Kakršni koli podatki, potrebni za izpolnjevanje nalog, ki niso v povzeti ali zbirni obliki, se na obrazloženo zahtevo takoj predložijo odboru ESRB, kot je določeno v členu [15] Uredbe (EU) št. …/2010 [ESRB]. Organ razvije ustrezni protokol za razkritje zaupnih informacij v zvezi s posameznimi finančnimi institucijami.
Predlog spremembe  86 Predlog uredbe Člen 21 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Organ ob prejemu opozorila ali priporočila odbora ESRB, naslovljenega na nacionalni nadzorni organ, po potrebi uporabi pooblastila, ki so mu dodeljena s to uredbo, da zagotovi pravočasno nadaljnje ukrepanje.	5. Organ ob prejemu opozorila ali priporočila odbora ESRB, naslovljenega na pristojni organ, po potrebi uporabi pooblastila, ki so mu dodeljena s to uredbo, da zagotovi pravočasno nadaljnje ukrepanje.
Če naslovnik ne namerava upoštevati priporočila odbora ESRB, o svojih razlogih za neukrepanje obvesti odbor nadzornikov in jih obravnava skupaj z njim.	Če naslovnik ne namerava upoštevati priporočila odbora ESRB, o svojih razlogih za neukrepanje obvesti odbor nadzornikov in jih obravnava skupaj z njim.
Nacionalni nadzorni organ ustrezno upošteva stališča odbora nadzornikov, ko v skladu s členom [17] Uredbe (ES) št. …/… [ESRB] obvesti odbor ESRB.	Pristojni organ ustrezno upošteva stališča odbora nadzornikov, ko v skladu s členom [17] Uredbe (EU) št. …/… [ESRB] obvesti odbor ESRB.
Predlog spremembe  87 Predlog uredbe Člen 22
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Interesna skupina za zavarovanja, pozavarovanja in poklicne pokojninske sklade	Interesna skupina za zavarovanja in pozavarovanja in interesna skupina za poklicne pokojninske sklade
1. Za posvetovanje z zainteresiranimi stranmi na področjih, pomembnih za naloge organa, se ustanovi interesna skupina za zavarovanja, pozavarovanja in poklicne pokojninske sklade.	1. Da bi omogočili lažje posvetovanje z zainteresiranimi stranmi na področjih, pomembnih za naloge organa, se ustanovita interesna skupina za zavarovanja in pozavarovanja in interesna skupina za poklicne pokojninske sklade (interesni skupini). Posvetovanje z interesnima skupinama poteka o vseh ustreznih odločitvah in ukrepih organa. Če je treba ukrepe nujno sprejeti in posvetovanje postane onemogočeno, se o tem čim prej obvesti interesni skupini.
	Interesni skupini se sestaneta vsaj štirikrat na leto.
2. Interesna skupina za zavarovanja, pozavarovanja in poklicne pokojninske sklade je sestavljena iz 30 članov, ki sorazmerno zastopajo zavarovalnice, pozavarovalnice in poklicne pokojninske sklade v Skupnosti, njihovo osebje ter potrošnike in uporabnike storitev zavarovanja, pozavarovanja in poklicnih pokojnin.	2. Interesni skupini sta sestavljeni iz 30 članov, ki sorazmerno zastopajo različne finančne institucije v Uniji, njihovo osebje ter potrošnike, vlagatelje in uporabnike finančnih storitev. Najmanj pet članov je neodvisnih vrhunskih strokovnjakov iz akademskih krogov. Članov, ki zastopajo finančne institucije, ne sme biti več kot deset.
Interesna skupina za zavarovanja, pozavarovanja in poklicne pokojninske sklade se sestane vsaj dvakrat na leto.
3. Člane interesne skupine za zavarovanja, pozavarovanja in poklicne pokojninske sklade na podlagi predlogov ustreznih zainteresiranih strani imenuje odbor nadzornikov organa.	3. Člane interesnih skupin na podlagi predlogov ustreznih zainteresiranih strani imenuje odbor nadzornikov organa.
Odbor nadzornikov pri odločanju čim bolj zagotavlja ustrezno geografsko uravnoteženost in zastopanost zainteresiranih strani iz celotne Skupnosti.	Odbor nadzornikov pri odločanju zagotavlja, da vsi člani, ki ne zastopajo poklicnih udeležencev na trgu ali njihovih zaposlenih, razkrijejo vsako morebitno navzkrižje interesov.
Organ zagotavlja ustrezno administrativno podporo za interesno skupino za zavarovanja, pozavarovanja in poklicne pokojninske sklade.	4. Organ zagotovi vse potrebne informacije in ustrezno administrativno podporo za interesni skupini. Za člane interesnih skupin, ki zastopajo neprofitne organizacije, se določi ustrezno nadomestilo. Interesni skupini lahko ustanovita delovne skupine za tehnična vprašanja, v katere se lahko imenujejo tudi dodatni strokovnjaki, s čimer bi zagotovili potrebno tehnično strokovno znanje.
4. Člani interesne skupine za zavarovanja, pozavarovanja in poklicne pokojninske sklade so imenovani za obdobje dveh let in pol, po katerem se organizira nov izbirni postopek.	Člani interesnih skupin so imenovani za obdobje petih let, po katerem se organizira nov izbirni postopek.
Člani so lahko imenovani za dva zaporedna mandata.
5. Interesna skupina za zavarovanja, pozavarovanja in poklicne pokojninske sklade lahko izdaja mnenja in nasvete za organ o kakršnem koli vprašanju v zvezi z nalogami organa, določenimi v členih 7 in 8.	5. Interesni skupini izdajata mnenja in nasvete za organ o kakršnem koli vprašanju v zvezi z nalogami organa, tudi v zvezi z doseganjem skupnih stališč z evropskim nadzornim organom (bančništvo) in evropskim nadzornim organom (vrednostni papirji in trgi), kot določa člen 42, s posebnim poudarkom na nalogah v členih 7 do 7e, 8, 10, 14, 15 in 17. Interesni skupini lahko vplivata na dnevni red sestankov organa. Pri tem lahko s prispevki sodelujejo vsi predstavniki skupin. Končno odločitev o predlaganih točkah dnevnega reda sprejmeta interesni skupini, pri čemer ima vsaka njuna podskupina pravico, da so točke, ki jih predlaga, na dnevnem redu. Posamezne podskupine zainteresiranih strani lahko predložijo organu mnenja in nasvete. Takšna mnenja in nasveti ne bodo nujno odražala mnenj večine v interesnih skupinah.
6. Interesna skupina za zavarovanja, pozavarovanja in poklicne pokojninske sklade sprejme svoj poslovnik.	6. Interesni skupini sprejmeta svoj poslovnik z dvotretjinsko večino svojih članov.
7. Organ javno objavi mnenja in nasvete interesne skupine za zavarovanja, pozavarovanja in poklicne pokojninske sklade ter rezultate posvetovanj s to skupino.	7. Organ javno objavi mnenja in nasvete interesnih skupin ter rezultate posvetovanj s tema skupinama.
Predlog spremembe  88 Predlog uredbe Člen 23
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Organ zagotavlja, da nobena od odločb, sprejetih na podlagi člena 10 ali 11, v ničemer ne posega v fiskalne pristojnosti držav članic.
2. Kadar država članica meni, da odločba, sprejeta na podlagi člena 11, posega v njene fiskalne pristojnosti, lahko v enem mesecu po tem, ko je bil nacionalni nadzorni organ uradno obveščen o odločbi organa, obvesti organ in Komisijo, da nacionalni nadzorni organ odločbe ne bo izvajal.	1. Kadar država članica meni, da odločba, sprejeta na podlagi člena 10(2) ali člena 11, posega neposredno in bistveno v njene fiskalne pristojnosti, v desetih delovnih dneh po tem, ko je bil pristojni organ uradno obveščen o odločbi organa, obvesti organ, Komisijo in Evropski parlament, če bo ali ne bo izpolnila te določbe.
Država članica v uradnem obvestilu utemelji, zakaj ta odločba posega v njene fiskalne pristojnosti, in jasno navede, na kakšen način.	Država članica v uradnem obvestilu utemelji, zakaj ta odločba posega v njene fiskalne pristojnosti, in predloži oceno učinka, v kolikšni meri.
V tem primeru se odločba organa začasno prekliče.
Organ v enem mesecu po prejemu uradnega obvestila države članice to državo članico obvesti, ali bo svojo odločbo ohranil, jo spremenil ali razveljavil.	2. Organ v enem mesecu po prejemu uradnega obvestila države članice to državo članico obvesti, ali bo svojo odločbo ohranil, jo spremenil ali razveljavil.
Če organ ohrani svojo odločbo, Svet na podlagi kvalificirane večine, kot je določeno v členu 205 Pogodbe, v dveh mesecih odloči, ali se odločba organa ohrani ali razveljavi.	3. Če organ ohrani ali spremeni svojo odločbo, Svet sprejme sklep, ali se odločba organa ohrani ali razveljavi. Sklep o ohranitvi odločbe organa se sprejme z navadno večino članov. Sklep o preklicu odločbe organa se sprejme s kvalificirano večino njegovih članov. V nobenem od teh primerov se ne upošteva glas zadevnih članov. Kvalificirana večina je večina najmanj 55 % članov Sveta, ki predstavlja vsaj 65 % prebivalstva Unije, pri čemer je izključena ustrezna država članica in prebivalstvo omenjene države članice.
Če se Svet odloči, da ohrani odločbo organa, ali odločitve ne sprejme v dveh mesecih, se začasni preklic te odločbe takoj odpravi.	4. Če Svet v desetih delovnih dneh v primeru člena 10 in v enem mesecu v primeru člena 11 ne sprejme odločitve, se šteje, da se odločba organa ohrani.
3. Kadar država članica meni, da odločba, sprejeta na podlagi člena 10(2), posega v njene fiskalne pristojnosti, lahko v treh delovnih dneh po tem, ko je bil nacionalni nadzorni organ uradno obveščen o odločbi organa, obvesti organ, Komisijo in Svet, da nacionalni nadzorni organ odločbe ne bo izvajal.
Država članica v uradnem obvestilu utemelji, zakaj ta odločba posega v njene fiskalne pristojnosti, in jasno navede, na kakšen način.
Svet na podlagi kvalificirane večine, kot je določeno v členu 205 Pogodbe, v desetih delovnih dneh odloči, ali se odločba organa ohrani ali razveljavi.
Kadar Svet v desetih delovnih dneh ne sprejme odločitve, se šteje, da se odločba organa ohrani.
	5. Če se na podlagi odločbe iz člena 10 uporabijo sredstva iz skladov, ustanovljenih v skladu s členoma 12 d ali 12 e, države članice ne pozovejo Sveta, da ohrani ali prekliče odločbo, ki jo je sprejel organ.
Predlog spremembe  89 Predlog uredbe Člen 24
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Organ pred sprejetjem odločb iz člena 9(6), člena 10(2) in (3) ter člena 11(3) in (4) obvesti naslovnika o nameravanem sprejetju odločb in določi rok, do katerega lahko naslovnik predloži svoje mnenje o zadevi, pri čemer se v celoti upošteva nujnost zadeve.	1. Organ pred sprejetjem odločb iz te uredbe obvesti naslovnika o nameravanem sprejetju odločb in določi rok, do katerega lahko naslovnik predloži svoje mnenje o zadevi, pri čemer se v celoti upošteva nujnost, zapletenost in možne posledice zadeve. Izraz „naslovnik“ zajema tako organe kot finančne institucije.
2. V odločbah organa so navedeni razlogi, na katerih temeljijo.	2. V odločbah organa so navedeni razlogi, na katerih temeljijo.
3. Naslovniki odločb organa so obveščeni o pravnih sredstvih, ki so jim na voljo na podlagi te uredbe.	3. Naslovniki odločb organa so obveščeni o pravnih sredstvih, ki so jim na voljo na podlagi te uredbe.
4. Kadar organ sprejme odločbo na podlagi člena 10(2) ali (3), to odločbo v ustreznih časovnih presledkih pregleduje.	4. Kadar organ sprejme odločbo na podlagi člena 10(2) ali (3), to odločbo v ustreznih časovnih presledkih pregleduje.
5. Odločbe, ki jih organ sprejme na podlagi členov 9, 10 in 11, so javno objavljene, pri čemer sta navedeni identiteta nacionalnega nadzornega organa ali finančne institucije in glavna vsebina odločbe, pri čemer se upošteva upravičen interes finančnih institucij glede varovanja poslovnih skrivnosti.	5. Odločbe, ki jih organ sprejme na podlagi členov 9, 10 in 11, so javno objavljene, pri čemer sta navedeni identiteta pristojnega organa ali finančne institucije in glavna vsebina odločbe, razen če je taka objava v navzkrižju z upravičenim interesom finančnih institucij glede varovanja poslovnih skrivnosti ali če bi lahko resno ogrozila pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega finančnega sistema Unije ali dela tega sistema.
Predlog spremembe  90 Predlog uredbe Člen 25
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Odbor nadzornikov sestavljajo:	1. Odbor nadzornikov sestavljajo:
(a) predsednik, ki nima glasovalne pravice;	(a) predsednik, ki nima glasovalne pravice;
(b) vodja zadevnega nacionalnega nadzornega organa, pristojnega za nadzor nad finančnimi institucijami v posamezni državi članici. Če je v državi članici več kot en pristojen organ, organi izberejo enega vodjo za predstavnika v odboru nadzornikov;	(b) vodja nacionalnega javnega organa, pristojnega za nadzor nad zavarovalnimi, pozavarovalnimi in pokojninskimi institucijami v posamezni državi članici; Če je v državi članici več kot en pristojen organ odgovoren za izvajanje prava Unije, se med seboj odločijo, kako bodo izvajali to predstavništvo, vključno z vsemi glasovanji na podlagi člena 29, ki bodo skupna;
(c) en predstavnik Komisije, ki nima glasovalne pravice;	(c) en predstavnik Komisije brez glasovalne pravice.
	(d) en predstavnik Evropske centralne banke brez glasovalne pravice;
(d) en predstavnik odbora ESRB, ki nima glasovalne pravice;	(e) en predstavnik odbora ESRB brez glasovalne pravice.
(f) en predstavnik vsakega od ostalih dveh evropskih nadzornih organov, ki nima glasovalne pravice.	(f) en predstavnik vsakega od ostalih dveh evropskih nadzornih organov brez glasovalne pravice.
2. Vsak nacionalni nadzorni organ ali, če obstaja več kot en zadeven nacionalni nadzorni organ, so ti organi skupaj odgovorni za imenovanje namestnika na visoki ravni, ki ga izberejo med svojim osebjem in ki lahko nadomesti člana odbora nadzornikov iz odstavka 1(b), če se ta oseba seje ne more udeležiti.	2. Vsak pristojni organ je odgovoren za imenovanje namestnika na visoki ravni, ki ga izbere med svojim osebjem in ki lahko nadomesti člana odbora nadzornikov iz odstavka 1(b), če se ta oseba seje ne more udeležiti.
3. Odbor nadzornikov se lahko odloči, da dovoli prisotnost opazovalcev.
Izvršni direktor lahko sodeluje na sejah odbora nadzornikov, vendar nima glasovalne pravice.
Predlog spremembe  91 Predlog uredbe Člen 26 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Za namene člena 11 odbor nadzornikov skliče skupino za lažje reševanje sporov, ki jo sestavljajo predsednik in dva člana, ki nista predstavnika nacionalnih nadzornih organov, vpletenih v spor.	2. Za namene člena 11 odbor nadzornikov skliče neodvisno skupino za lažje nepristransko reševanje sporov, ki jo sestavljajo predsednik in dva člana, ki nista predstavnika pristojnih organov, vpletenih v spor, in v sporu nimata nikakršnega interesa.
Odbor nadzornikov na predlog te skupine sprejme odločbo na podlagi člena 11.
Predlog spremembe  92 Predlog uredbe Člen 27
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Predsednik odbora nadzornikov in njegovi člani z glasovalno pravico pri opravljanju nalog, ki so jim dodeljene s to uredbo, delujejo neodvisno in objektivno v interesu Skupnosti ter niti ne zahtevajo niti ne sprejemajo navodil institucij ali organov Skupnosti, vlade države članice ali katerih koli drugih javnih ali zasebnih organov.	1. Predsednik odbora nadzornikov in njegovi člani z glasovalno pravico pri opravljanju nalog, ki so jim dodeljene s to uredbo, delujejo neodvisno in objektivno v izključnem interesu Unije kot celote ter niti ne zahtevajo niti ne sprejemajo navodil institucij ali organov Unije, vlade države članice ali katerih koli drugih javnih ali zasebnih organov.
	2. Države članice, institucije Unije in drugi javni ali zasebni organi ne poskušajo vplivati na člane odbora nadzornikov pri opravljanju njihovih nalog, povezanih z organom.
Predlog spremembe  93 Predlog uredbe Člen 28 – odstavek 4 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a. Odbor nadzornikov na podlagi predloga upravnega odbora sprejme letno poročilo o dejavnostih organa na podlagi osnutka letnega poročila iz člena 38(7) ter to poročilo vsako leto do 15. junija posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču ter Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru. Poročilo se objavi.
Predlog spremembe  94 Predlog uredbe Člen 29 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Article 29Decision making	Article 29Decision making
1. Odbor nadzornikov odloča na podlagi kvalificirane večine svojih članov, kot je opredeljeno v členu 205 Pogodbe, v zvezi z dokumenti iz členov 7 in 8 ter vsemi ukrepi in odločbami, sprejetimi na podlagi poglavja VI.	1. Odbor nadzornikov odloča na podlagi navadne večine svojih članov.
Vse druge odločitve odbora nadzornikov se sprejmejo z navadno večino članov.	1a. Vse odločitve odbora nadzornikov se sprejmejo z navadno večino članov v skladu z načelom, da ima vsak član en glas. Odbor nadzornikov odloča na podlagi kvalificirane večine svojih članov, kot je opredeljeno v členu 16 Pogodbe o Evropski uniji, v zvezi z dokumenti iz členov 7 in 8 ter vsemi ukrepi in odločbami, sprejetimi na podlagi poglavja VI.
Predlog spremembe  95 Predlog uredbe Člen 30 – odstavek 1– pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Upravni odbor sestavljajo predsednik, predstavnik Komisije in štirje člani, ki jih med svojimi člani izbere odbor nadzornikov.	1. Upravni odbor sestavlja pet članov: predsednik in štirje člani, ki jih med svojimi člani z glasovalno pravico izbere odbor nadzornikov.
Predlog spremembe  96 Predlog uredbe Člen 30 – odstavek 1– pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Vsak član razen predsednika ima namestnika, ki lahko zamenja člana upravnega odbora, če se ta oseba seje ne more udeležiti.	črtano
Predlog spremembe  97 Predlog uredbe Člen 30 – odstavek 2 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Sklepi upravnega odbora se sprejemajo na podlagi večine prisotnih članov. Vsak član ima en glas.	črtano
Predlog spremembe  98 Predlog uredbe Člen 30 – odstavek 3– pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Upravni odbor se srečuje na rednih sejah vsaj dvakrat na leto.	Upravni odbor se srečuje vsaj pred vsako sejo odbora nadzornikov in tako pogosto, kot se mu zdi potrebno.
Predlog spremembe  99 Predlog uredbe Člen 31 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Člani upravnega odbora delujejo neodvisno in objektivno v interesu Skupnosti, pri čemer niti ne zahtevajo niti ne sprejemajo navodil institucij ali organov Skupnosti, katere koli vlade države članice ali katerega koli drugega javnega ali zasebnega organa.	Člani upravnega odbora delujejo neodvisno in objektivno v izključnem interesu Unije kot celote, pri čemer niti ne zahtevajo niti ne sprejemajo navodil institucij ali organov Unije, katere koli vlade države članice ali katerega koli drugega javnega ali zasebnega organa.
Predlog spremembe  100 Predlog uredbe Člen 32 – odstavek 6 in odstavek 6 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
6. Upravni odbor po posvetovanju z odborom nadzornikov na podlagi osnutka poročila iz člena 38(7) sprejme letno poročilo o dejavnostih organa ter to poročilo do 15. junija posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču ter Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru. Poročilo se objavi.	6. Upravni odbor po posvetovanju z odborom nadzornikov sprejme četrtletna poročila, ki jih predsednik organa predloži Evropskemu parlamentu v skladu s členom 35(2).
	6a. Upravni odbor sprejme tudi letno poročilo, ki ga predsednik organa predloži Evropskemu parlamentu.
Predlog spremembe  101 Predlog uredbe Člen 33 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Predsednika z odprtim izbirnim postopkom imenuje odbor nadzornikov na podlagi dosežkov, znanja in spretnosti, poznavanja finančnih institucij in trgov ter izkušenj, pomembnih za finančni nadzor in regulacijo.	2. Predsednika z odprtim izbirnim postopkom, ki ga organizira in vodi Komisija, imenuje Evropski parlament na podlagi dosežkov, znanja in spretnosti, poznavanja finančnih institucij in trgov ter izkušenj, pomembnih za finančni nadzor in regulacijo.
Kandidata, ki ga izbere odbor nadzornikov, mora pred imenovanjem potrditi Evropski parlament.	Komisija Evropskemu parlamentu predloži ožji seznam treh kandidatov. Evropski parlament po opravljenem zaslišanju teh kandidatov izbere enega od njih. Tako izbranega kandidata imenuje odbor nadzornikov.
Odbor nadzornikov med svojimi člani izbere tudi namestnika, ki bo v odsotnosti predsednika opravljal njegove funkcije.	Komisija Evropskemu parlamentu predloži ožji seznam treh kandidatov. Evropski parlament po opravljenem zaslišanju teh kandidatov izbere enega od njih. Tako izbranega kandidata imenuje odbor nadzornikov. Odbor nadzornikov med svojimi člani izbere tudi namestnika, ki bo v odsotnosti predsednika opravljal njegove funkcije. Ta namestnik ni član upravnega odbora.
Predlog spremembe  102 Predlog uredbe Člen 33 – odstavek 5 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Predsednika se lahko s položaja odstavi le na podlagi sklepa odbora nadzornikov, ki ga mora potrditi Evropski parlament.	5. Predsednika lahko s položaja odstavi le Evropski parlament v skladu s sklepom odbora nadzornikov.
Predlog spremembe  103 Predlog uredbe Člen 34 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Države članice, institucije Unije in drugi javni ali zasebni organi ne poskušajo vplivati na izvršnega direktorja pri opravljanju njegovih nalog.
Predlog spremembe  104 Predlog uredbe Člen 34 – odstavek 1 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	V skladu s kadrovskimi predpisi iz člena 54 predsednika po prenehanju mandata še vedno zavezuje dolžnost, da ravna pošteno in diskretno glede sprejemanja nekaterih imenovanj ali ugodnosti.
Predlog spremembe  105 Predlog uredbe Člen 35
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Evropski parlament lahko predsednika ali njegovega namestnika ob popolnem spoštovanju njegove neodvisnosti pozove, naj redno podaja izjave pred pristojnim odborom in odgovarja na vprašanja članov tega odbora.	1. Predsednik ali njegov namestnik vsaj vsako četrtletje poda izjavo pred Evropskim parlamentom in odgovori na vsa vprašanja njegovih poslancev.
2. Evropski parlament lahko predsednika pozove tudi, naj predloži poročilo o opravljanju svojih dolžnosti.	2. Predsednik Evropskemu parlamentu na zahtevo in vsaj 15 dni, preden poda izjavo iz odstavka 1, predloži poročilo o dejavnostih organa.
	3. Poleg informacij iz členov 7a-7e, 8, 9, 10, 11a in 18 vsebuje poročilo informacije o razpoložljivosti, obsegu in stroških zavarovanj za gospodinjstva ter mala in srednja podjetja ter o odzivih na mnenje, ki ga izdajo interesne skupine. Vsebuje pa tudi vse ustrezne informacije, ki jih ad hoc zahteva Evropski parlament.
	4. Predsednik tudi predloži letno poročilo o izvajanju svojih nalog Evropskemu parlamentu.
Predlog spremembe  106 Predlog uredbe Člen 39
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Člen 39	črtano
Sestava
1. Organ je del evropskega sistema finančnih nadzornih organov (ESFS), ki deluje kot mreža nadzornih organov.
2. Sistem ESFS sestavljajo:
(a) organi iz držav članic, kot je opredeljeno v členu 1(2) te uredbe, členu 1(2) Uredbe (ES) št. .../… [EBA] in členu 1(2) Uredbe (ES) št. …/… [ESMA];
(b) Evropski organ za vrednostne papirje in trge;
(c) Evropski bančni organ, ustanovljen na podlagi člena 1 Uredbe (ES) št. .../... [EBA];
(d) Evropski organ za vrednostne papirje in trge, ustanovljen na podlagi člena 1 Uredbe (ES) št. .../... [ESMA];
(e) skupni odbor evropskih nadzornih organov iz člena 40;
(f) Komisija za namene izvajanja nalog iz členov 7, 9, in 10.
3. Organ prek skupnega odbora evropskih nadzornih organov, ustanovljenega s členom 40, redno in tesno sodeluje z Evropskim bančnim organom ter Evropskim organom za vrednostne papirje in trge, zagotavlja medsektorsko usklajenost njihovih prizadevanj ter oblikuje skupna stališča na področju nadzora nad finančnimi konglomerati in drugih medsektorskih vprašanj.
Predlog spremembe  107 Predlog uredbe Poglavje IV – oddelek 2 – naslov
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Predlog spremembe velja za celotno besedilo
SKUPNI ODBOR EVROPSKIH NADZORNIH ORGANOV	EVROPSKI NADZORNI ORGAN (SKUPNI ODBOR)
Obrazložitev
Pomembno je določiti, da je skupni odbor tudi posvetovalno telo med evropskimi nadzornimi organi ter med njimi in Evropskim odborom za sistemska tveganja.
Predlog spremembe  108 Predlog uredbe Člen 40
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Ustanovi se skupni odbor evropskih nadzornih organov.	1. Ustanovi se Evropski nadzorni organ (skupni odbor), ki ima svoj sedež v Frankfurtu.
2. Skupni odbor deluje kot forum, v katerem organ redno in tesno sodeluje ter zagotavlja medsektorsko usklajenost z Evropskim bančnim organom ter Evropskim organom za vrednostne papirje in trge.	2. Skupni odbor deluje kot forum, v katerem organ redno in tesno sodeluje ter zagotavlja medsektorsko usklajenost z drugimi evropskimi nadzornimi organi, zlasti pri:
	– finančnih konglomeratih,
	– računovodstvu in revizijah,
	– mikrobonitetnih analizah medsektorskega razvoja, tveganj in občutljivih točk za finančno stabilnost,
	– naložbenih produktih za male vlagatelje,
	– ukrepih proti pranju denarja; in
	– izmenjavi informacij z Evropskim odborom za sistemska tveganja ter razvoju odnosa med tem odborom in evropskimi nadzornimi organi.
3. Organ prispeva ustrezna sredstva za upravno pomoč skupnemu odboru evropskih nadzornih organov. To vključuje kadrovske, upravne, infrastrukturne in operativne stroške.	3. Skupni odbor ima stalni sekretariat, ki ga sestavljajo uslužbenci, začasno napoteni iz treh evropskih nadzornih organov. Organ prispeva ustrezna sredstva za upravne, infrastrukturne in operativne izdatke.
Predlog spremembe  109 Predlog uredbe Člen 40 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Če institucija, opredeljena v členu 12b(1), deluje v različnih sektorjih, skupni odbor odloči, kateri evropski nadzorni organ bo deloval kot vodilni pristojni organ, in/ali sprejme zavezujoče odločbe za reševanje težav med evropskimi nadzornimi organi.
Obrazložitev
Predlog spremembe  110 Predlog uredbe Člen 41
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Skupni odbor sestavljajo predsednik organa in predsednika Evropskega bančnega organa ter Evropskega organa za vrednostne papirje in trge, po potrebi pa tudi predsednik pododbora, ustanovljenega na podlagi člena 43.	1. Skupni odbor ima odbor, ki ga sestavljajo predsedniki evropskih nadzornih organov, po potrebi pa tudi predsednik pododbora, ustanovljenega na podlagi člena 43.
2. Izvršni direktor, Komisija in odbor ESRB so kot opazovalci povabljeni na seje skupnega odbora evropskih nadzornih organov in pododborov iz člena 43.	2. Izvršni direktor, predstavnik Komisije in ESRB so kot opazovalci povabljeni na seje odbora skupnega odbora in pododborov iz člena 43.
3. Predsednik skupnega odbora evropskih nadzornih organov je po načelu letne rotacije imenovan med predsedniki Evropskega bančnega organa, Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Evropskega organa za vrednostne papirje in trge.	3. Predsednik skupnega odbora je po načelu letne rotacije imenovan med predsedniki Evropskega nadzornega organa (bančništvo), Evropskega nadzornega organa (vrednostni papirji in trgi) ter organa. Predsednik skupnega odbora je podpredsednik Evropskega odbora za sistemska tveganja.
4. Skupni odbor evropskih nadzornih organov sprejme in objavi svoj poslovnik. V pravilih se lahko določijo dodatni udeleženci sej skupnega odbora.	4. Skupni odbor sprejme in objavi svoj poslovnik. V pravilih se lahko določijo dodatni udeleženci sej skupnega odbora.
Skupni odbor evropskih nadzornih organov se sestaja vsaj enkrat na dva meseca.	Odbor skupnega odbora evropskih nadzornih organov se sestaja vsaj enkrat na dva meseca.
Predlog spremembe  111 Predlog uredbe Člen 43
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Za namene člena 42 se v okviru skupnega odbora evropskih nadzornih organov ustanovi pododbor za finančne konglomerate.	Za namene člena 42 se v okviru skupnega odbora ustanovi pododbor za finančne konglomerate.
Ta pododbor je sestavljen iz posameznikov, navedenih v členu 41(1), in enega predstavnika na visoki ravni, ki je izbran med osebjem, zaposlenim v ustreznem nacionalnem nadzornem organu iz vsake države članice.	Ta pododbor je sestavljen iz posameznikov, navedenih v členu 41(1), in enega predstavnika na visoki ravni, ki je izbran med osebjem, zaposlenim v ustreznem pristojnem organu iz vsake države članice.
Pododbor med svojimi člani izbere predsednika, ki je tudi član skupnega odbora evropskih nadzornih organov.	Pododbor med svojimi člani izbere predsednika, ki je tudi član skupnega odbora.
Skupni odbor lahko ustanovi dodatne pododbore.	Skupni odbor lahko ustanovi dodatne pododbore.
Predlog spremembe  112 Predlog uredbe Člen 44
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Odbor za pritožbe je skupno telo Evropskega bančnega organa, Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Evropskega organa za vrednostne papirje in trge.	1. Odbor za pritožbe je skupno telo treh evropskih nadzornih organov.
2. Odbor za pritožbe je sestavljen iz šestih članov in šestih namestnikov, ki so posamezniki z ustreznim znanjem in izkušnjami, pri čemer ni vključeno osebje, zaposleno v nacionalnih nadzornih organih ali drugih nacionalnih institucijah ali institucijah Skupnosti, ki so vključene v dejavnosti organa.	2. Odbor za pritožbe je sestavljen iz šestih članov in šestih namestnikov z zadostnim pravnim znanjem za nudenje strokovnih pravnih nasvetov o izvajanju pooblastil organa.
Odbor za pritožbe imenuje svojega predsednika.	Odbor za pritožbe imenuje svojega predsednika.
Odločitve odbora za pritožbe se sprejemajo na podlagi večine vsaj štirih od šestih članov.	Odločitve odbora za pritožbe se sprejemajo na podlagi večine vsaj štirih od šestih članov.
Kadar je to potrebno, predsednik skliče odbor za pritožbe.	Kadar je to potrebno, predsednik skliče odbor za pritožbe.
3. Upravni odbor organa z ožjega seznama, ki ga po javnem razpisu za prijavo interesa, objavljenem v Uradnem listu Evropske unije, predloži Komisija, po posvetovanju z odborom nadzornikov imenuje dva člana odbora za pritožbe in dva namestnika.	3. Evropski parlament z ožjega seznama, ki ga po javnem razpisu za prijavo interesa, objavljenem v Uradnem listu Evropske unije, predloži Komisija, po posvetovanju z odborom nadzornikov imenuje člane odbora za pritožbe in njihove namestnike.
Drugi člani so imenovani v skladu z Uredbo (ES) št. …/… [EBA] in Uredbo (ES) št. …/… [ESMA].
4. Mandat članov odbora za pritožbe je pet let. Ta mandat se lahko enkrat podaljša.
5. Člana odbora za pritožbe, ki ga je imenoval upravni odbor organa, ni mogoče odstaviti s položaja med njegovim mandatom, razen če je bil spoznan za krivega resne kršitve in upravni odbor po posvetovanju z odborom nadzornikov sprejme tak sklep.
6. Organ, Evropski bančni organ ter Evropski organ za vrednostne papirje in trge zagotavljajo ustrezno operativno in administrativno podporo za odbor za pritožbe.	6. Organ, Evropski nadzorni organ (bančništvo) in Evropski nadzorni organ (vrednostni papirji in trgi) prek skupnega odbora zagotavljajo ustrezno operativno in administrativno podporo za odbor za pritožbe.
Predlog spremembe  113 Predlog uredbe Člen 45 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Člani odbora za pritožbe so pri odločanju neodvisni. Ne zavezujejo jih nobena navodila. V organu, njegovem upravnem odboru ali odboru nadzornikov ne opravljajo nobenih drugih dolžnosti.	1. Člani odbora za pritožbe so pri odločanju neodvisni. Ne zavezujejo jih nobena navodila. V organu, njegovem upravnem odboru ali odboru nadzornikov ne opravljajo nobenih drugih dolžnosti niti ne smejo biti v tem času zaposleni v drugih institucijah Unije ali nacionalnih organih.
Predlog spremembe  114 Predlog uredbe Člen 46 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Vsaka fizična ali pravna oseba, vključno z nacionalnimi nadzornimi organi, se lahko pritoži na odločbo organa iz členov 9, 10 in 11 ali katero koli drugo odločbo, ki jo organ sprejme na podlagi zakonodaje iz člena 1(2) in je naslovljena na to osebo, ali na odločbo, ki jo neposredno ali osebno zadeva, čeprav je naslovljena na drugo osebo.	Vsaka fizična ali pravna oseba, vključno z nacionalnimi nadzornimi organi, se lahko pritoži na zakonitost odločbe organa iz členov 9, 10 in 11 ali katero koli drugo odločbo, ki jo organ sprejme na podlagi zakonodajnih aktov iz člena 1(2) in je naslovljena na to osebo, ali na odločbo, ki jo neposredno ali osebno zadeva, čeprav je naslovljena na drugo osebo.
Predlog spremembe  115 Predlog uredbe Člen 47 – naslov
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Tožbe pred Sodiščem prve stopnje in Sodiščem Evropskih skupnosti	Tožbe pred Splošnim sodiščem in Sodiščem Evropske unije
	(Predlog spremembe se nanaša na celotno besedilo.)
Predlog spremembe  116 Predlog uredbe Člen 47 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. V skladu s členom 230 Pogodbe se lahko vloži tožba pred Sodiščem prve stopnje ali Sodiščem Evropskih skupnosti zaradi odločbe, ki jo je sprejel odbor za pritožbe ali pa organ v zadevah, pri katerih ni pravice do pritožbe pri odboru za pritožbe.	1. V skladu s členom 263 Pogodbe o delovanju Evropske unije se lahko vloži tožba pred Sodiščem prve stopnje ali Sodiščem Evropskih skupnosti zaradi odločbe, ki jo je sprejel odbor za pritožbe ali pa organ v zadevah, pri katerih ni pravice do pritožbe pri odboru za pritožbe.
Predlog spremembe  117 Predlog uredbe Člen 47 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Države članice in institucije Evropske unije ter vsaka fizična ali pravna oseba lahko v skladu s členom 263 Pogodbe o delovanju Evropske unije vložijo neposredno pritožbo pred Sodišče Evropske unije zaradi odločbe organa.
Predlog spremembe  118 Predlog uredbe Člen 47 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Kadar je organ zavezan k ukrepanju, vendar ne sprejme odločitve, se lahko pred Sodiščem prve stopnje ali Sodiščem Evropskih skupnosti v skladu s pogoji iz člena 232 Pogodbe sproži postopek zaradi opustitve ukrepanja.	2. Kadar je organ zavezan k ukrepanju, vendar ne sprejme odločitve, se lahko pred Sodiščem prve stopnje ali Sodiščem Evropskih skupnosti v skladu s pogoji iz člena 265 Pogodbe o delovanju Evropske unije sproži postopek zaradi opustitve ukrepanja.
Predlog spremembe  119 Predlog uredbe Člen 48 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Prihodke organa sestavljajo zlasti:	1. Prihodke organa sestavljajo zlasti:
(a) obvezni prispevki nacionalnih javnih organov, pristojnih za nadzor nad finančnimi institucijami;
(b) subvencija Skupnosti iz splošnega proračuna Evropske unije (oddelek o Komisiji);	(a) subvencija Unije, prikazana v ločeni proračunski postavki v oddelku [XII] splošnega proračuna Evropske unije;
(c) kakršne koli pristojbine, plačane organu v primerih, določenih v ustreznih instrumentih prava Skupnosti.	(b) kakršne koli pristojbine, plačane organu v primerih, določenih v ustreznih instrumentih prava Unije.
Predlog spremembe  120 Predlog uredbe Člen 49 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Izvršni direktor vsako leto do 15. februarja pripravi osnutek ocene prihodkov in odhodkov za naslednje proračunsko leto ter ta predhodni predlog proračuna skupaj s kadrovskim načrtom pošlje upravnemu odboru. Upravni odbor na podlagi tega predhodnega predloga, ki ga pripravi izvršni direktor, vsako leto pripravi oceno prihodkov in odhodkov organa za naslednje proračunsko leto. Upravni odbor to oceno skupaj z osnutkom kadrovskega načrta Komisiji posreduje do 31. marca. Pred sprejetjem ocene osnutek, ki ga pripravi izvršni direktor, potrdi odbor nadzornikov.	1. Po prvem letu delovanja organa, ki se zaključi 31. decembra 2011, izvršni direktor vsako leto do 15. februarja pripravi osnutek ocene prihodkov in odhodkov za naslednje proračunsko leto ter ta predhodni predlog proračuna skupaj s kadrovskim načrtom pošlje upravnemu odboru in odboru nadzornikov. Odbor nadzornikov na podlagi tega predhodnega predloga, ki ga pripravi izvršni direktor in odobri upravni odbor, vsako leto pripravi oceno prihodkov in odhodkov organa za naslednje proračunsko leto. Odbor nadzornikov to oceno skupaj z osnutkom kadrovskega načrta Komisiji posreduje do 31. marca. Pred sprejetjem ocene osnutek, ki ga pripravi izvršni direktor, potrdi upravni odbor.
Obrazložitev
Predlaga se, da za prvo leto delovanja s koncem 31. decembra 2011 proračune evropskih nadzornih organov potrdijo člani posameznih odborov tretje stopnje po posvetovanju s Komisijo, nato pa se pošljejo Svetu in Parlamentu v odobritev. To je temeljnega pomena za zagotavljanje neodvisnosti delovanja evropskih nadzornih organov, tako da lahko začnejo delovati na trdni finančni osnovi. Ta neodvisnost se uravnoteži z odgovornostjo političnim institucijam Evropske unije.
Predlog spremembe  121 Predlog uredbe Člen 49 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Komisija na podlagi teh ocen v predhodni predlog splošnega proračuna Evropske unije vključi ocene, ki se ji zdijo potrebne v zvezi s kadrovskim načrtom, in znesek subvencije, ki bremeni splošni proračun Evropske unije v skladu s členom 272 Pogodbe.	3. Komisija na podlagi teh ocen v predhodni predlog splošnega proračuna Evropske unije vključi ocene, ki se ji zdijo potrebne v zvezi s kadrovskim načrtom, in znesek subvencije, ki bremeni splošni proračun Evropske unije v skladu s členoma 313 in 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije.
Predlog spremembe  122 Predlog uredbe Člen 49 – odstavek 6 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	6a. Proračun za prvo leto delovanja organa s koncem 31. decembra 2011 potrdijo člani odbora tretje stopnje po posvetovanju s Komisijo, nato pa se pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu v odobritev.
Obrazložitev
Predlaga se, da za prvo leto delovanja s koncem 31. decembra 2011 proračune evropskih nadzornih organov potrdijo člani posameznih odborov tretje stopnje po posvetovanju s Komisijo, nato pa se pošljejo Svetu in Parlamentu v odobritev. To je temeljnega pomena za zagotavljanje neodvisnosti delovanja evropskih nadzornih organov, tako da lahko začnejo delovati na trdni finančni osnovi. Ta neodvisnost se uravnoteži z odgovornostjo političnim institucijam Evropske unije.
Predlog spremembe  123 Predlog uredbe Člen 54 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Za osebje organa, vključno z njegovim izvršnim direktorjem, se uporabljajo Kadrovski predpisi in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev ter predpisi, ki so jih za njihovo izvajanje skupaj sprejele institucije Evropske skupnosti.	1. Za osebje organa, vključno z njegovim izvršnim direktorjem (razen za predsednika), se uporabljajo Kadrovski predpisi in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev ter predpisi, ki so jih za njihovo izvajanje skupaj sprejele institucije Unije.
Obrazložitev
Za predsednika ne bi smeli veljati kadrovski predpisi Evropske unije. Pogoje za zaposlitev predsednika mora določiti odbor nadzornikov, kot že velja za predsednika in člane izvršilnega odbora Evropske centralne banke. Upoštevajoč dejstvo, da bodo predsedniki vključeni v Evropski odbor za sistemska tveganja in njegov pripravljalni odbor, je ustrezno uporabiti pristop, skladen s pristopom Evropske centralne banke.
Predlog spremembe  124 Predlog uredbe Člen 55 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Organ pri nepogodbeni odgovornosti v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna zakonodajam držav članic, poravna vsako škodo, ki jo povzroči sam ali njegovo osebje pri opravljanju svojih nalog. Za vse spore v zvezi z odpravljanjem take škode je pristojno Sodišče Evropskih skupnosti.	1. Organ pri nepogodbeni odgovornosti v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna zakonom držav članic, poravna vsako neupravičeno škodo, ki jo povzroči sam ali njegovo osebje pri opravljanju svojih nalog. Za vse spore v zvezi z odpravljanjem take škode je pristojno Sodišče Evropskih skupnosti.
Predlog spremembe  125 Predlog uredbe Člen 56 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Za člane odbora nadzornikov in upravnega odbora, izvršnega direktorja in zaposlene v organu, vključno z uradniki, ki jih začasno napotijo države članice tudi po prenehanju opravljanja njihovih dolžnosti, veljajo obveznosti varovanja poslovne skrivnosti v skladu s členom 287 Pogodbe in ustrezne določbe zadevne zakonodaje Skupnosti.	1. Za člane odbora nadzornikov in upravnega odbora, izvršnega direktorja in zaposlene v organu, vključno z uradniki, ki jih začasno napotijo države članice tudi po prenehanju opravljanja njihovih dolžnosti, veljajo obveznosti varovanja poslovne skrivnosti v skladu s členom 339 Pogodbe o delovanju Evropske unije in ustrezne določbe zadevne zakonodaje Unije.
Predlog spremembe  126 Predlog uredbe Člen 61 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
V organu lahko sodelujejo tudi države, ki niso članice Evropske unije in so s Skupnostjo sklenile sporazume, pri čemer so sprejele in uporabljajo zakonodajo Skupnosti s področja pristojnosti organa, kot je navedena v členu 1(2).	1. V organu lahko sodelujejo tudi države, ki niso članice Evropske unije in so z Unijo sklenile sporazume, pri čemer so sprejele in uporabljajo zakonodajo Unije s področja pristojnosti organa, kot je navedena v členu 1(2).
Predlog spremembe  127 Predlog uredbe Člen 61 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Pri delu organa, ki je v njihovem neposrednem interesu, sodelujejo tudi tretje države, ki uporabljajo zakonodajo, ki je bila na področjih, za katere je pristojen organ, kot je navedeno v členu 1(2), priznana kot enakovredna, pod pogojem, da so z Unijo sklenile sporazum.
Predlog spremembe  128 Predlog uredbe Člen 62 – odstavka 1 a in 1 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Zato lahko Komisija do takrat, ko izvršni direktor prevzame svoje dolžnosti na podlagi imenovanja v odboru nadzornikov v skladu s členom 36, začasno določi uradnika za izpolnjevanje funkcij izvršnih direktorjev.	1a. Odbor tretje stopnje v času od začetka veljavnosti te uredbe in do ustanovitve organa deluje v tesnem sodelovanju s Komisijo, da se pripravi zamenjava odbora tretje stopnje z organom. Odbori tretje stopnje lahko uvedejo vse koristne pripravljalne ukrepe, končno odločitev o teh ukrepih pa sprejmejo ustrezni organi v organu.
	1b. Od začetka veljavnosti te uredbe do dneva imenovanja predsednika in članov upravnega odbora ter imenovanja izvršnega direktorja, organ začasno vodi predsednik obstoječega odbora tretje stopnje, upravlja pa ga njegov generalni sekretar.
Predlog spremembe  129 Predlog uredbe Člen 62 – odstavek 3a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Organ je pravni naslednik Odbora evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine. Do dneva ustanovitve organa se vsa sredstva in obveznosti ter vse že začete dejavnosti Odbora evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine prenesejo na organ. Odbor evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine pripravi izjavo, v kateri prikaže svoja zaključna sredstva in obveznosti na dan prenosa. To izjavo revidirajo in potrdijo njegovi člani in Komisija.
Predlog spremembe  130 Predlog uredbe Člen 66
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1. . Komisija do…*. predloži Evropskemu parlamentu in Svetu predloge, potrebne za nemoten prehod nadzora nad institucijami iz člena 12,in za vzpostavitev novega okvira za obvladovanje finančne krize.
1. Komisija v treh letih od datuma iz drugega odstavka člena 67 in vsaka tri leta po tem objavi splošno poročilo o izkušnjah, pridobljenih pri delovanju organa in postopkih, določenih v tej uredbi.	2. Do ... ** ter nato vsaka tri leta Komisija objavi splošno poročilo o izkušnjah, doseženih kot rezultat delovanja organa in postopkov, določenih v tej uredbi. V tem poročilu je med drugim ovrednoteno tudi:
	(a) konvergenca, ki so jo dosegli pristojni organi pri običajnih nadzornih praksah;
	(b) delovanje kolegijev nadzornih organov;
	(c) vloga organa pri nadzoru institucij, ki lahko predstavljajo sistemsko tveganje;
	(d) uporabo zaščitne klavzule, ki jo določa člen 23, ter
	(e) raven usklajenosti nacionalnih sistemov za jamstvo zavarovanj.
V tem poročilu je ovrednoten tudi napredek, dosežen pri regulativni in nadzorni konvergenci na področju kriznega upravljanja in reševanja v Skupnosti. Vrednotenje temelji na obsežnem posvetovanju, vključno z interesno skupino za zavarovanja, pozavarovanja in poklicne pokojninske sklade.	3. Poročilo iz odstavka 1 ocenjuje tudi, ali:
	(a) je primerno, da se še naprej ločuje med nadzorom nad bančništvom, zavarovalništvom, poklicnimi pokojninami, trgi vrednostnih papirjev in finančnimi trgi, ali ne bi bilo primernejše, da se združijo pod enim nadzornikom;
	(b) bi morala bonitetni nadzor in nadzor izvajanja poslovanja potekati skupaj ali ločeno;
	(c) je primerno poenostaviti in okrepiti strukturo Evropskega sistema finančnega nadzora zaradi večje povezanosti med makro in mikro ravnjo ter evropskimi nadzornimi organi;
	(d) je primerno povečati zakonodajne pristojnosti evropskih nadzornih organov;
	(e) je razvoj Evropskega sistema finančnega nadzora skladen z globalnim razvojem;
	(f) je znotraj Evropskega sistema finančnega nadzora dovolj različnosti in odličnosti;
	(g) sta odgovornost in preglednost, povezani z zahtevami objave, primerni.
2. Poročilo in po potrebi vsi priloženi predlogi se posredujejo Evropskemu parlamentu in Svetu.	4. Poročilo in po potrebi vsi priloženi predlogi se posredujejo Evropskemu parlamentu in Svetu.
	___________________ *UL vstavi datum: šest mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe. **UL vstavi datum: tri leta po datumu začetka uporabe te uredbe.

• [1]               UL L 35, 11. 2. 2003, str. 1.
• [2]                      UL L 309, 25. 11. 2005, str. 15.
• [3]               UL L 271, 9.10.2002, str. 16.

OBRAZLOŽITEV

Ozadje

Evropski parlament je že od uvedbe akcijskega načrta EU za finančne storitve osrednji akter vzpostavljanja enotnega trga za finančnih storitev ter dejavno spodbuja usklajevanje, preglednost in pošteno konkurenco ob zagotavljanju zaščite vlagateljev in varstva potrošnikov.

Evropski parlament je dolgo pred finančno krizo redno pozival k okrepitvi resnično enakih konkurenčnih pogojev za vse akterje na evropski ravni, obenem pa je opozarjal na pomembne pomanjkljivosti v nadzoru Evrope nad vedno bolj integriranimi finančnimi trgi (glej García-Margallo y Marfilovo poročilo o sporočilu Komisije o izvajanju okvira za finančne trge: akcijski načrt (2000)[1], poročilo Van den Burg o pravilih bonitetnega nadzora v Evropski uniji (2002)[2], poročilo Van den Burg o politiki finančnih storitev (2005–2010) – bela knjiga (2007)[3] ter Van den Burg-Dainaujevo poročilo s priporočili Komisiji za nadaljnje ukrepanje v zvezi z Lamfalussyjevim postopkom: prihodnja struktura nadzora (2008)[4]). Poleg tega so bila že v nekaterih zakonodajnih besedilih očrtana glavna načela oziroma je bil nakazan splošni trend glede tega, kakšna naj bi bila prihodnja nadzorna struktura EU (Skinnerjevo poročilo o direktivi Solventnost II (2009), Gauzèsovo poročilo o uredbi o bonitetnih agencijah (2009)).

Evropski parlament je v vseh svojih poročilih pozival Evropsko komisijo, naj analizira, kako bi lahko napredovali k celovitejši strukturi nadzora, obenem pa si prizadevali za celovit enotni trg finančnih storitev. Opozoril je tudi, da je potreben učinkovit pregled nad sistemskimi in bonitetnimi tveganji najpomembnejših akterjev na tem trgu. Del mandata za varovanje finančne stabilnosti bi morala biti makrobonitetna analiza in krizno upravljanje. Evropski parlament srednjeročno podpira razvoj nadzora za čezmejne institucije na ravni EU in ustanovitev evropskega mehanizma za reševanje krize, ki jih zadeva.

Evropska komisija se je odločila zbrati skupino visokih strokovnjakov, ki naj bi oblikovali predloge za okrepitev evropskih nadzornih ureditev. De Larosierjeva skupina je februarja 2009 predstavila svoje poročilo, 23. septembra 2009 pa je Komisija vložila konkretne zakonodajne predloge, s katerimi naj bi:

–  ustanovili mrežo nacionalnih finančnih nadzornikov, ki bi delovali skupaj z novim evropskim nadzornim organom (ESA). Ta naj bi imel tristebrno strukturo: vsak steber naj bi temeljil na evropskih nadzornih odborih[5], tako da bi imeli steber za bančništvo (ESA (bančništvo)), za zavarovanje in poklicne pokojnine (ESA (zavarovanja in poklicne pokojnine)) ter za vrednostne papirje in trge (SMA (vrednostni papirji in trgi)), skupni odbor evropskega nadzornega organa pa bo zagotavljal konsolidirano ureditev in nadzor evropskih finančnih trgov;

–  ustanovili evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB) za spremljanje in ocenjevanje morebitnih groženj finančni stabilnosti, ki bi jih povzročal makroekonomski razvoj in razvoj v celotnem finančnem sistemu. V ta namen bi odbor ESRB zagotavljal zgodnje opozarjanje o tveganjih, ki jih je mogoče zaznati na ravni celotnega sistema, in po potrebi izdajal priporočila o ukrepih za obvladovanje teh tveganj[6].

Sodišče Evropskih skupnosti je potrdilo[7], da je člen 95 Pogodbe (zdaj člen 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije), ki se nanaša na sprejetje ukrepov za približevanje zakonodaje za vzpostavitev in delovanje notranjega trga, ustrezna pravna podlaga za ustanovitev „organa Skupnosti, katerega naloga je prispevati k uresničitvi postopka usklajevanja“, kadar so naloge, dodeljene temu organu, tesno povezane s tematiko predpisov o približevanju nacionalne zakonodaje.

Zakonodajnim predlogom je 26. oktobra 2009 sledila prva „omnibusna“ direktiva, ki spreminja 11 direktiv, da bodo jasneje opredelile predlagano nadzorno strukturo. Za dokončanje tega procesa bi morala v nekaj mesecih slediti še druga tovrstna direktiva.

• [1]  UL C 40, 7. 2. 2001, str. 453.
• [2]  UL C 25E, 29. 1. 2004, str. 394.
• [3]  Ni objavljeno v Uradnem listu.
• [4]  UL C 9E, 15. 1. 2010, str. 48.
• [5]  To so Odbor evropskih bančnih nadzornikov (CEBS), Odbor evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine (CEIOPS) in Odbor evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje (CESR).
• [6]  Opozoriti je treba, da se ta obrazložitveni memorandum osredotoča na predloge o ustanovitvi ESFS s preoblikovanjem obstoječih evropskih nadzornih odborov v evropske nadzorne organe. Predlog o ustanovitvi odbora ESRBT je obravnavan v ločenem memorandumu.
• [7]  Glej Sodišče Evropskih skupnosti, C-217/04, točka 44.

MNENJE Odbora za proračun (29.4.2010)

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine
(KOM(2009)0502 – C7‑0168/2009 – 2009/0143(COD))

Poročevalka: Jutta Haug

KRATKA OBRAZLOŽITEV

1. Komisija je s ciljem oblikovanja učinkovitejšega, bolj povezanega in trajnostnega sistema finančnega nadzora v EU predstavila sveženj predlogov, s katerim želi odgovoriti na neuspeh Evropskega finančnega nadzora, ki ga je razkrila nedavna finančna kriza. Ta nadzor bo temeljil na evropskem sistemu finančnih nadzornih organov (ESFS), ki ga sestavlja mreža nacionalnih finančnih nadzornih organov, ki deluje skupaj z novimi evropskimi nadzornimi organi, ustanovljenimi s preoblikovanjem obstoječih evropskih nadzornih odborov v dejanske evropske nadzorne organe. Za ta namen Komisija predlaga ustanovitev treh novih evropskih decentraliziranih agencij:

· Evropski bančni organ (EBA);

· Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA);

· Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA).

2. Za preoblikovanje obstoječih evropskih nadzornih odborov v učinkovite evropske nadzorne organe, t.j. evropske agencije, bodo potrebna večja sredstva – tako več osebja kot večja proračunska sredstva. Posledice ustanovitve teh treh agencij za evropski proračun bodo znašale približno 59,699 milijonov EUR, ki bodo porazdeljeni, kot sledi:

Agencija	2011	2012	2013	Skupaj
EBA	5, 206	7, 355	8, 965	21, 527
EIOPA	4, 235	5, 950	6, 799	16, 984
ESMA	5, 465	7, 202	8, 491	21, 158

V milijonih EUR.

3. Ta sredstva se bodo črpala iz razdelka 1a, ki pa se že sedaj sooča z zelo majhno rezervo: zadnji finančni načrt Komisije (januar 2010), ki (poleg drugih sprememb) že upošteva zneske za tri agencije, opozarja na zelo majhne rezerve do konca sedanjega večletnega finančnega okvira (v oklepaju so navedene rezerve, predvidene v finančnem načrtu iz januarja 2009):

- EUR 37,041 Mio for 2011 (111,590 Mio)

- EUR 34,003 Mio for 2012 (123,879 Mio)

- EUR 49,153 Mio for 2013 (214,875 Mio).

Če se ozremo na to, da je Komisija v finančnem načrtu iz februarja 2009 za razdelek 1A za leto 2010 predvidela rezerve v višini 111,8 milijona EUR, dejansko pa so te znašale samo 147.000 EUR, je jasno, da so razmere zelo kočljive. Zato je treba upoštevati, da bo za kritje financiranja teh treh novih agencij morebiti potrebna revizija zgornjih meja.

4. Dejanski stroški teh agencij bodo namreč bistveno večji, saj bodo znašali približno 149,17 milijona EUR, države članice pa bodo s sofinanciranjem prispevale približno 89,497 milijona EUR, torej 60 % celotnih stroškov delovanja agencij do konca sedanjega večletnega finančnega okvira:

Agencija	2011	2012	2013	SKUPAJ
EBA DČ+EU=Skupaj	7, 809+5,206 =13,015	11, 033+7,355 =18, 388	13, 448+8,965 =22, 413	32,290+21, 527 =53, 816
EIOPA DČ+EU=Skupaj	8, 197+4,235 =13, 662	10, 803+5,950 =18, 005	12, 737+6, 799 =21, 228	31,737+16, 984 =52,895
ESMA DČ+EU=Skupaj	6, 352+5,465 =10,587	8, 925+7, 202 =14, 874	10,199+8,491 =16, 998	25,476+21, 158 =42, 459

V milijonih EUR.

5. Kar zadeva zaposlene, bo za tri nove agencije do leta 2014 potrebnih 269 novih uslužbencev (224 razreda AD in 45 razreda AST):

Agencija	2011	2012	2013	2014
EBA zaposleni (AD/AST)	40(36/4)	62(53/9)	80(69/11)	90(73/17)
EIOPA zaposleni (AD/AST)	40 (32/8)	62(50/12)	73 (60/13)	90 (77/13)
ESMA zaposleni (AD/AST)	43 (35/8)	60 (50/10)	76 (64/12)	89 (74/15)

6. Komisija predlaga, naj imajo tri nove agencije sedeže v krajih, kjer sedaj delujejo evropski nadzorni odbori (v primeru EIOPA Frankfurt). To se zdi zelo razumna rešitev, tako s praktičnega kot s finančnega vidika, saj bodo nove agencije lažje začele takoj delovati, izognile pa se bodo tudi nepotrebnim izdatkom za novo namestitev, premestitve zaposlenih itd.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za proračun poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1 Osnutek zakonodajne resolucije Odstavek 1 a (novo)
Osnutek zakonodajne resolucije	Predlog spremembe
	1a. Meni, da je referenčni znesek, naveden v zakonodajnem predlogu, v skladu z zgornjo mejo podrazdelka 1a večletnega finančnega okvira za obdobje 2007–2013, vendar je preostala rezerva v razdelku 1a za obdobje 2011–2013 zelo omejena, financiranje novih aktivnosti pa ne sme ogroziti financiranja drugih prednostnih nalog v podrazdelku 1a; zato ponovno poziva k ponovnem pregledu večletnega finančnega okvira in k predložitvi konkretnih predlogov za njegove prilagoditve in spremembe še pred iztekom prvega semestra 2010 z uporabo vseh razpoložljivih mehanizmov, ki jih omogoča medinstitucionalni sporazum z dne 17. maja 2006, in zlasti točke 21 do 23 tega sporazuma, da bi zagotovili financiranje Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine (organa), ne da bi pri tem ogrozili financiranje drugih prednostnih nalog, hkrati pa poskrbeli za to, da v podrazdelku 1a ostane dovolj rezerve;
Predlog spremembe  2 Osnutek zakonodajne resolucije Odstavek 1 b (novo)
Osnutek zakonodajne resolucije	Predlog spremembe
	1b. poudarja, da se bodo za ustanovitev organa uporabljale določbe iz točke 47 medinstitucionalnega sporazuma; poudarja, da bo Parlament, če se zakonodajni organ odloči za ustanovitev tega organa, začel pogajanja z drugo vejo proračunskega organa, da bi se pravočasno dosegel sporazum o financiranju tega organa v skladu z ustreznimi določbami medinstitucionalnega sporazuma;
Predlog spremembe  3 Predlog uredbe Uvodna izjava 40
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(40) Organu je treba za zagotovitev popolne samostojnosti in neodvisnosti dodeliti samostojni proračun, pri čemer prihodki izhajajo večinoma iz obveznih prispevkov nacionalnih nadzornih organov in splošnega proračuna Evropske unije. V zvezi s prispevkom Skupnosti je treba uporabljati proračunski postopek Skupnosti. Revizijo zaključnih računov mora opravljati Računsko sodišče.	(40) Organu je treba za zagotovitev popolne samostojnosti in neodvisnosti dodeliti samostojni proračun, pri čemer prihodki izhajajo večinoma iz obveznih prispevkov nacionalnih nadzornih organov in splošnega proračuna Evropske unije. Financiranje organa s strani Unije mora odobriti proračunski organ, skladno s točko 47 medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju. Uporabljati je treba proračunski postopek Unije. Revizijo zaključnih računov mora opravljati Računsko sodišče. Za celoten proračun se uporablja postopek o razrešnici.
	1 UL C 139, 14.6.2006, str. 1.
Obrazložitev
Organ se ustanovi kot decentralizirana agencija Evropske unije in se financira v skladu z medinstitucionalnim sporazumom. To bi se moralo odražati v njegovi pravni podlagi.
Predlog spremembe  4 Predlog uredbe Člen 48 – odstavek 1 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) obvezni prispevki nacionalnih javnih organov, pristojnih za nadzor nad finančnimi institucijami;	(a) obvezni prispevki nacionalnih javnih organov, pristojnih za nadzor nad finančnimi institucijami, ki se zagotovijo v skladu s ponderiranjem glasov iz člena 3(3) Protokola o prehodni ureditvi (št. 36), priloženega Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije;
Predlog spremembe  5 Predlog uredbe Člen 48 – odstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) subvencija Skupnosti iz splošnega proračuna Evropske unije (oddelek o Komisiji);	(b) subvencija Unije iz splošnega proračuna Evropske unije (oddelek o Komisiji), ki jo mora odobriti proračunski organ skladno s točko 47 medinstitucionalnega sporazuma;
Predlog spremembe  6 Predlog uredbe Člen 48 – odstavek 4 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a. Obvezni prispevki nacionalnih javnih organov in subvencija Unije skladno z odstavkoma 1(a) in (b) so na voljo na začetku vsakega proračunskega leta.
Predlog spremembe  7 Predlog uredbe Člen 50 – odstavek 9
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
9. Evropski parlament na priporočilo Sveta, ki odloča s kvalificirano večino, do 15. maja leta N + 2 organu podeli razrešnico za izvrševanje proračuna za proračunsko leto N.	9. Evropski parlament na priporočilo Sveta, ki odloča s kvalificirano večino, do 15. maja leta N + 2 organu podeli razrešnico za izvrševanje proračuna, ki ga sestavljajo prihodki iz splošnega proračuna Evropske unije in nacionalnih nadzornih organov za proračunsko leto N.
Predlog spremembe  8 Predlog uredbe Člen 54 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Upravni odbor v soglasju s Komisijo sprejme potrebne izvedbene ukrepe v skladu z določbami člena 110 kadrovskih predpisov.	2. Upravni odbor v soglasju s Komisijo sprejme potrebne izvedbene ukrepe v skladu z določbami člena 110 kadrovskih predpisov. Izvedbeni ukrepi omogočajo utemeljena odstopanja za zagotavljanje najučinkovitejšega opravljanja nalog, ki jih opredeli organ.

POSTOPEK

Naslov	Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine
Referenčni dokumenti	KOM(2009)0502 – C7-0168/2009 – 2009/0143(COD)
Pristojni odbor	ECON
Mnenje pripravil        Datum razglasitve na zasedanju	BUDG 7.10.2009
Pripravljavec/-ka mnenja        Datum imenovanja	Jutta Haug 21.10.2009
Datum sprejetja	28.4.2010
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	38 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Damien Abad, Alexander Alvaro, Marta Andreasen, Francesca Balzani, Reimer Böge, Giovanni Collino, Jean-Luc Dehaene, Isabelle Durant, Göran Färm, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazábal Rubial, Salvador Garriga Polledo, Ivars Godmanis, Estelle Grelier, Carl Haglund, Jutta Haug, Jiří Havel, Sidonia Elżbieta Jędrzejewska, Anne E. Jensen, Ivailo Kalfin, Sergej Kozlík, Jan Kozłowski, Alain Lamassoure, Vladimír Maňka, Barbara Matera, Claudio Morganti, Nadezhda Neynsky, Miguel Portas, Dominique Riquet, Sergio Paolo Francesco Silvestris, László Surján, Helga Trüpel, Daniël van der Stoep, Derek Vaughan, Angelika Werthmann
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Franziska Katharina Brantner, Giovanni La Via, Peter Šťastný

MNENJE Odbora za pravne zadeve (19.5.2010)

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine
(KOM(2009)0502 – C7‑0168/2009 – 2009/0143(COD))

Pripravljavka mnenja: Françoise Castex

KRATKA OBRAZLOŽITEV

I. Ozadje

Komisija je na podlagi priporočil iz poročila skupine pod vodstvom Jacquesa de Larosièra pripravila predloge za novo evropsko strukturo finančnega nadzora. Namen teh zakonodajnih predlogov, ki jih je Komisija objavila 23. septembra 2009, je oblikovati:

– evropski sistem finančnih nadzornikov (v nadaljnjem besedilu: ESFS) za nadzor posameznih finančnih institucij (mikrobonitetni nadzor), sestavljen iz mreže nacionalnih finančnih nadzornih organov, ki delujejo v povezavi z novimi evropskimi nadzornimi organi[1], s čimer se združuje vseobsegajoč evropski okvir za finančni nadzor s strokovnim znanjem lokalnih in mikrobonitetnih nadzornih organov;

– Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB) za spremljanje in ocenjevanje groženj za stabilnost finančnega sistema kot celote (makrobonitetni nadzor).

Evropski nadzorni organi bodo organi Skupnosti s statusom pravne osebe, njihov cilj pa bo prispevati k (i) boljši ravni regulacije in nadzora na notranjem trgu, (ii) zagotavljanju integritete in urejenega vodenja/delovanja finančnih trgov ter (iii) zaščiti stabilnosti finančnega sistema ob krepitvi usklajevanja nadzora na evropski in mednarodni ravni.

II. Stališče pripravljavke mnenja

Pripravljavka mnenja na splošno podpira predlog uredbe za oblikovanje nove strukture finančnega nadzora, ki ga je pripravila Komisija, in cilj tega predloga, da se zagotovi učinkovitejši nadzor za boljše prepoznavanje tveganj v finančnem sistemu. S finančno krizo se je pokazala potreba po reformi na tem področju, da bi s spodbujanjem enakih konkurenčnih pogojev povečali konkurenčnost in da bi zagotovili skladnost ureditve in predpisov.

1. Člen 7 – tehnični standardi

Predlog, ki je bil predstavljen pred začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe, se v členu 7 nanaša na področja direktiv iz člena 1(2), za katera bi lahko organ pripravil osnutke tehničnih standardov, po predlogu pa bi te Komisija potrdila in sprejela v obliki uredb ali sklepov. Novi sistem delegiranih in izvedbenih aktov, ki je bil uveden z Lizbonsko pogodbo, se razlikuje od „stare“ komitologije, ki nima več podlage v ustanovnih pogodbah. Zato bi bilo treba pojasniti, da po členu 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije Komisija deluje z delegiranimi akti, Parlament pa pri tem postopku sodeluje. Pojasniti bi bilo treba tudi, da osnutki tehničnih standardov, ki jih oblikuje organ, Komisije ne zavezujejo.

2. Člen 9 – dosledna uporaba pravil Skupnosti

Člen 10 – ukrepanje v izrednih razmerah in

Člen 11 – reševanje sporov med nacionalnimi nadzornimi organi

a) Prenos pristojnosti

Osnutek uredbe na novi organ prenaša posebne pristojnosti. Po sodni praksi Sodišča Evropske unije imajo institucije omejene možnosti delegiranja pristojnosti neodvisnim izvršnim ali regulatornim organom. Prenašajo se lahko zgolj jasno opredeljene izvršne pristojnosti, še posebej, če se na organ, na katerega se pristojnosti prenesejo, ne prenese pristojnost političnega odločanja. Ker lahko Unija pooblastila, ki so ji bila dodeljena s Pogodbo, izvaja samo v skladu s postopki, določenimi v Pogodbi, lahko institucije prenesejo samo tiste in toliko pristojnosti, kolikor jim jih podeljuje Pogodba (glej sodbo Sodišča Evropskih skupnosti v zadevi Meroni 9/56 in 10/57 (1958), Zbirka odločb sodne prakse str. 133 in 157).

b) Neposredno ukrepanje organa

Z odstavkom 6 člena 9, odstavkom 3 člena 10 in odstavkom 4 člena 11 predlagane uredbe se organu podeli pristojnost, da „lahko /.../, kadar se ustrezne zahteve zakonodaje iz člena 1(2) neposredno uporabljajo za finančne institucije, brez poseganja v pooblastila Komisije na podlagi člena 226 Pogodbe /novi člen 258 Pogodbe o delovanju Evropske unije/ sprejme individualno odločbo, naslovljeno na finančno institucijo v državi članici, ki je obvezujoča“. Pripravljavka mnenja predlaga, da se možnost, da organ neposredno naslovi obvezujoče odločbe na udeležence na trgu, omeji na izredne krizne razmere iz člena 10. Medtem ko se s tem členom uresničuje politična volja po hitrem in učinkovitem odzivanju v kriznih obdobjih, da se zagotovi delovanje in integriteta finančnega trga in sistema, se v običajnih vsakodnevnih razmerah uporabljata člena 9 in 11.

Odbor za pravne zadeve je na podlagi obsežnega kompromisa sprejel predloge sprememb v zvezi s pristojnostmi organov na področju sprejemanja individualnih odločb za tržne udeležence v vsakodnevnih razmerah (člena 9(6) in 11(4)), pri čemer predlaga uvedbo postopka med organom in Komisijo, da se bolje uskladijo pristojnosti organov s pristojnostmi Komisije, ki so bile tej podeljene v skladu s členom 17(1) Pogodbe EU in členom 258 Pogodbe o delovanju Evropske unije

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za pravne zadeve poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1 Predlog uredbe Uvodna izjava 16
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(16) Zagotavljanje pravilne in celovite uporabe zakonodaje Skupnosti je osnovni pogoj za integriteto, učinkovitost in pravilno delovanje finančnih trgov, stabilnost finančnega sistema in nevtralne konkurenčne pogoje za finančne institucije v Skupnosti. Zato je treba vzpostaviti mehanizem, s katerim organ obravnava primere nepravilne ali nezadostne uporabe zakonodaje Skupnosti. Ta mehanizem je treba uporabljati na področjih, kjer so z zakonodajo Skupnosti opredeljene jasne in brezpogojne obveznosti.	(16) Zagotavljanje pravilne in celovite uporabe zakonodaje Unije je osnovni pogoj za integriteto, učinkovitost in pravilno delovanje finančnih trgov, stabilnost finančnega sistema in nevtralne konkurenčne pogoje za udeležence na finančnem trgu v Uniji. Zato je treba vzpostaviti mehanizem, s katerim organ obravnava primere neuporabe zakonodaje Unije. Ta mehanizem je treba uporabljati na področjih, kjer so z zakonodajo Unije opredeljene jasne in brezpogojne obveznosti.
Predlog spremembe  2 Predlog uredbe Uvodna izjava 30
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(30) Organ mora imeti za učinkovito opravljanje svojih nalog pravico, da zahteva vse potrebne informacije. Da se prepreči podvajanje obveznosti poročanja za finančne institucije, morajo te informacije običajno zagotoviti nacionalni nadzorni organi, ki so najbliže finančnim trgom in institucijam. Vendar mora imeti organ pristojnost, da informacije zahteva neposredno od finančnih institucij in drugih strank, če nacionalni nadzorni organ takih informacij ne zagotovi ali jih ne more zagotoviti pravočasno. Določiti je treba obveznost organov držav članic, da organu pomagajo pri uveljavljanju takih neposrednih zahtev.	(30) Organ mora imeti za učinkovito opravljanje svojih nalog pravico, da zahteva vse potrebne informacije. Da se prepreči podvajanje obveznosti poročanja za udeležence na finančnem trgu, morajo te informacije običajno zagotoviti pristojni organi, ki so najbliže finančnim trgom in udeležencem na trgu, pri tem pa velja obveznost, da se zaupnih informacij ne sme dati na voljo organom in oblastem, ki do tega niso upravičene. Vendar mora imeti organ pristojnost, da informacije zahteva neposredno od udeležencev na finančnem trgu in drugih strank, če pristojni organ takih informacij ne zagotovi ali jih ne more zagotoviti pravočasno. Določiti je treba obveznost organov držav članic, da organu pomagajo pri uveljavljanju takih neposrednih zahtev.
Predlog spremembe  3 Predlog uredbe Uvodna izjava 31
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(31) Tesno sodelovanje med organom in Evropskim odborom za sistemska tveganja je bistveno, da se zagotovi popolnoma učinkovito delovanje Evropskega odbora za sistemska tveganja ter da se spremlja nadaljnje ukrepanje ob njegovih opozorilih in priporočilih. Organ mora Evropskemu odboru za sistemska tveganja posredovati vse pomembne informacije. Podatke, povezane s posameznimi podjetji, je treba zagotoviti le na podlagi obrazložene zahteve. Organ mora po prejemu opozoril ali priporočil, ki jih Evropski odbor za sistemska tveganja naslovi na organ ali nacionalni nadzorni organ, zagotoviti nadaljnje spremljanje.	(31) Tesno sodelovanje med organom in Evropskim odborom za sistemska tveganja je bistveno, da se zagotovi popolnoma učinkovito delovanje Evropskega odbora za sistemska tveganja ter da se spremlja nadaljnje ukrepanje ob njegovih opozorilih in priporočilih. Organ mora Evropskemu odboru za sistemska tveganja posredovati vse pomembne informacije. Podatke, povezane s posameznimi podjetji, je treba zagotoviti le na podlagi obrazložene zahteve ter jih dosledno varovati v skladu z zakonodajo EU. Organ mora po prejemu opozoril ali priporočil, ki jih Evropski odbor za sistemska tveganja naslovi na organ ali pristojni organ, nemudoma ukrepati in zagotoviti nadaljnje spremljanje.
Predlog spremembe  4 Predlog uredbe Uvodna izjava 33
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(33) Države članice imajo ključno odgovornost za ohranjanje finančne stabilnosti na področju kriznega upravljanja, zlasti v zvezi s stabilizacijo in reševanjem posameznih šibkih finančnih institucij. Ukrepi, ki jih organ sprejme v izrednih razmerah ali primerih reševanja sporov, ki vplivajo na stabilnost finančne institucije, ne smejo vplivati na fiskalne pristojnosti držav članic. Vzpostaviti je treba mehanizem, s katerim se lahko države članice sklicujejo na ta zaščitni ukrep in na zadnji stopnji zadevo predajo Svetu, ki sprejme odločitev. Ustrezno je, da se zaradi posebnih pristojnosti držav članic v zvezi s tem Svetu dodeli vloga na tem področju.	(33) Države članice imajo ključno odgovornost za ohranjanje finančne stabilnosti v kriznih razmerah, zlasti v zvezi s stabilizacijo in reševanjem posameznih šibkih finančnih institucij. Ukrepi, ki jih organ sprejme v izrednih razmerah ali primerih reševanja sporov, ki vplivajo na stabilnost finančne institucije, ne smejo vplivati na fiskalne pristojnosti držav članic. Vzpostaviti je treba mehanizem, s katerim lahko države članice zahtevajo, da se odločitev organa ponovno preuči.
Predlog spremembe  5 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 2 – točka (e)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) sprejemanje individualnih odločb, naslovljenih na finančne institucije, v posebnih primerih iz člena 9(6), člena 10(3) in člena 11(4);	(e) sprejemanje individualnih odločb, naslovljenih na finančne institucije, v posebnih primerih iz člena 9(6), člena 10(3) in člena 11(4) v primerih zakonodaje Unije, ki se neposredno uporablja;
Predlog spremembe  6 Predlog uredbe Člen 7 – naslov
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Tehnični standardi	Tehnični standardi – delegirani akti
Predlog spremembe  7 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Komisija sprejme standarde v obliki uredb ali sklepov ter jih objavi v Uradnem listu Evropske unije.	2. Standarde sprejme Komisija v obliki uredb ali sklepov kot delegirane akte v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije.
Predlog spremembe  8 Predlog uredbe Člen 8
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Za vzpostavitev doslednih, smotrnih in učinkovitih nadzornih praks znotraj sistema ESFS ter zagotovitev skupne, enotne in usklajene uporabe zakonodaje Skupnosti organ izdaja smernice in priporočila, naslovljena na nacionalne nadzorne organe ali finančne institucije.	Za vzpostavitev doslednih, smotrnih in učinkovitih nadzornih praks znotraj sistema ESFS ter zagotovitev skupne, enotne in usklajene uporabe zakonodaje Unije organ izdaja smernice in priporočila, naslovljena na pristojne organe ali finančne institucije. Organ opravi odprta javna posvetovanja o smernicah in priporočilih ter analizira morebitne s tem povezane stroške in koristi. Smernice se objavijo na spletni strani organa.
Nacionalni nadzorni organi si na vse mogoče načine prizadevajo za uskladitev s temi smernicami in priporočili.	Pristojni organi si na vse razpoložljive načine prizadevajo za uskladitev s temi smernicami in priporočili.
Kadar nacionalni nadzorni organ ne upošteva teh smernic ali priporočil, o svojih razlogih za tako ravnanje obvesti organ.	Kadar pristojni organ ne upošteva teh smernic ali priporočil, o svojih razlogih za tako ravnanje obvesti organ. Organ te razloge objavi, pri čemer o svoji nameri ustrezno obvesti pristojni organ.
Predlog spremembe  9 Predlog uredbe Člen 9
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Dosledna uporaba pravil Skupnosti	Neuporaba zakonodaje Unije
1. Kadar nacionalni nadzorni organ ni pravilno uporabil zakonodaje iz člena 1(2), zlasti če ni preveril, ali finančna institucija izpolnjuje zahteve iz navedene zakonodaje, ima organ pooblastila iz odstavkov 2, 3 in 6 tega člena.	1. Kadar pristojni organ ni uporabil zakonodaje iz člena 1(2), zlasti če ni preveril, ali udeleženec na finančnem trgu izpolnjuje zahteve iz navedene zakonodaje, ima organ pooblastila iz odstavkov 2, 3 in 6 tega člena.
2. Organ lahko na zahtevo enega ali več nacionalnih nadzornih organov, Komisije ali na lastno pobudo ter po tem, ko je o zadevi obvestil ustrezni nacionalni nadzorni organ, preiskuje domnevno nepravilno uporabo prava Skupnosti.	2. Organ lahko na zahtevo enega ali več pristojnih organov, Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije ali na lastno pobudo ter po tem, ko je o zadevi obvestil ustrezni pristojni organ, preiskuje domnevno neuporabo prava Unije.
Nacionalni nadzorni organ brez poseganja v pooblastila iz člena 20 organu takoj zagotovi vse informacije, ki jih organ potrebuje za svojo preiskavo.	Pristojni organ brez poseganja v pooblastila iz člena 20 organu takoj zagotovi vse informacije, ki jih organ potrebuje za svojo preiskavo.
3. Organ lahko najpozneje v dveh mesecih po začetku preiskave na zadevni nacionalni nadzorni organ naslovi priporočilo, v katerem navede ukrepe, potrebne za uskladitev z zakonodajo Skupnosti.	3. Organ lahko najpozneje v dveh mesecih po začetku preiskave na zadevni pristojni organ naslovi priporočilo, v katerem navede ukrepe, potrebne za uskladitev z zakonodajo Unije.
Nacionalni nadzorni organ v desetih delovnih dneh po prejemu priporočila Organ obvesti o ukrepih, ki jih je sprejel ali jih namerava sprejeti za zagotovitev skladnosti z zakonodajo Skupnosti.	Pristojni organ v desetih delovnih dneh po prejemu priporočila Organ obvesti o ukrepih, ki jih je sprejel ali jih namerava sprejeti za zagotovitev skladnosti z zakonodajo Unije.
4. Če nacionalni nadzorni organ v enem mesecu od prejema priporočila organa ne zagotovi skladnosti z zakonodajo Skupnosti, lahko Komisija na podlagi prejetega obvestila organa ali na lastno pobudo sprejme odločbo, s katero od nacionalnega nadzornega organa zahteva sprejetje ukrepov, potrebnih za uskladitev z zakonodajo Skupnosti.	4. Če pristojni organ v enem mesecu od prejema priporočila organa ne zagotovi skladnosti z zakonodajo Unije, lahko Komisija na podlagi prejetega obvestila organa ali na lastno pobudo sprejme odločbo, s katero od pristojnega organa zahteva sprejetje ukrepov, potrebnih za uskladitev z zakonodajo Unije.
Komisija sprejme tako odločbo najpozneje tri mesece po sprejetju priporočila. Komisija lahko ta rok podaljša za en mesec.	Komisija sprejme tako odločbo najpozneje tri mesece po sprejetju priporočila. Ta rok lahko podaljša za en mesec.
Komisija zagotovi spoštovanje pravice naslovnikov odločbe, da podajo izjavo.	Komisija zagotovi spoštovanje pravice naslovnikov odločbe, da podajo izjavo.
Organ in nacionalni nadzorni organi Komisiji zagotovijo vse potrebne informacije.	Organ in pristojni organi Komisiji zagotovijo vse potrebne informacije.
5. Nacionalni nadzorni organ v desetih delovnih dneh od prejema odločbe iz odstavka 4 Komisijo in organ obvesti o ukrepih, ki jih je sprejel ali jih namerava sprejeti za izvedbo te odločbe Komisije.	5. Pristojni organ v desetih delovnih dneh od prejema odločbe iz odstavka 4 Komisijo in organ obvesti o ukrepih, ki jih je sprejel ali jih namerava sprejeti za izvedbo te odločbe Komisije.
6. Če nacionalni nadzorni organ ne ravna v skladu z odločbo iz odstavka 4 tega člena v roku iz tega odstavka in če je treba čim prej ukrepati zaradi neizpolnjevanja obveznosti nacionalnega nadzornega organa, da se ohranijo ali obnovijo nevtralni konkurenčni pogoji na trgu ali se zagotovita pravilno delovanje in integriteta finančnega sistema, lahko organ, kadar se ustrezne zahteve zakonodaje iz člena 1(2) neposredno uporabljajo za finančne institucije, brez poseganja v pooblastila Komisije na podlagi člena 226 Pogodbe sprejme individualno odločbo, naslovljeno na finančno institucijo, v katerem zahteva ukrepe, potrebne za izpolnitev njenih obveznosti na podlagi prava Skupnosti, vključno s prenehanjem posamezne dejavnosti.	6. Če pristojni organ ne ravna v skladu z odločbo iz odstavka 4 tega člena v roku iz tega odstavka in če je treba čim prej ukrepati zaradi neizpolnjevanja obveznosti pristojnega organa, da se ohranijo ali obnovijo nevtralni konkurenčni pogoji na notranjem trgu ali se zagotovita pravilno delovanje in integriteta finančnega sistema pri čezmejnih dejavnostih, lahko organ, kadar se ustrezne zahteve zakonodaje iz člena 1(2) neposredno uporabljajo za udeležence na finančnem trgu, brez poseganja v pooblastila Komisije na podlagi člena 258 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme individualno odločbo, naslovljeno na udeleženca na finančnem trgu, v katerem zahteva ukrepe, potrebne za izpolnitev njenih obveznosti na podlagi prava Unije, vključno s prenehanjem posamezne dejavnosti. Preden organ sprejme posamezno odločitev, mora o tem obvestiti Komisijo.
	Komisija zagotovi spoštovanje pravice naslovnikov odločbe, da podajo izjavo.
	Organ in pristojni organi ji zagotovijo vse potrebne informacije.
	Komisija se v dveh tednih po prejetju osnutka odločbe organa odloči, ali bo osnutek odločbe potrdila. Tega roka ne sme podaljšati, lahko pa osnutek odločbe potrdi le delno ali s spremembami, če je to v interesu Unije.
	Če Komisija ne potrdi osnutka odločbe ali ga potrdi samo delno ali s spremembami, o tem nemudoma obvesti organ v obliki uradnega mnenja.
	Organ v roku enega tedna od prejema uradnega mnenja pregleda svojo odločbo in jo prilagodi uradnemu mnenju Komisije ter ji jo nemudoma posreduje.
	Komisija v roku enega tedna po prejemu spremenjene odločbe organa odloči, ali jo bo potrdila ali zavrnila.
	Če Komisija spremenjeno odločbo zavrne, se šteje, da odločba ni bila sprejeta.
Odločba organa je v skladu z odločbo, ki jo na podlagi odstavka 4 sprejme Komisija.	Odločba organa je v skladu z odločbo, ki jo na podlagi odstavka 4 sprejme Komisija.
7. Odločbe, sprejete na podlagi odstavka 6, prevladajo nad vsemi predhodnimi odločbami o isti zadevi, ki so jih sprejeli nacionalni nadzorni organi.
Kakršni koli ukrepi nacionalni nadzornih organov v zvezi z dejstvi, ki jih obravnava odločba na podlagi odstavka 4 ali 6, so v skladu s temi odločbami.	Ukrepi pristojnih organov v zvezi z dejstvi, ki jih obravnava odločba na podlagi odstavka 4 ali 6, so v skladu s temi odločbami.
Predlog spremembe  10 Predlog uredbe Člen 11 – naslov
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Reševanje sporov med nacionalnimi nadzornimi organi	Reševanje sporov med pristojnimi organi v čezmejnih zadevah
Predlog spremembe  11 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Kadar nacionalni nadzorni organ ne ravna v skladu z odločbo organa in zato ne zagotavlja, da finančna institucija izpolnjuje zahteve, ki se na podlagi zakonodaje iz člena 1(2) neposredno uporabljajo zanjo, lahko organ brez poseganja v pooblastila Komisije na podlagi člena 226 Pogodbe sprejme individualno odločbo, naslovljeno na finančno institucijo, s katero zahteva ukrepe, potrebne za izpolnitev njenih obveznosti na podlagi prava Skupnosti, vključno s prenehanjem posamezne dejavnosti.	4. Kadar pristojni organ ne ravna v skladu z odločbo organa in zato ne zagotavlja, da udeleženec na finančnem trgu izpolnjuje zahteve, ki se na podlagi zakonodaje iz člena 1(2) neposredno uporabljajo zanjo, lahko organ brez poseganja v pooblastila Komisije na podlagi člena 258 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme individualno odločbo v skladu s postopkom, določenim v členu 9(6), naslovljeno na udeleženca na finančnem trgu, s katero zahteva ukrepe, potrebne za izpolnitev njenih obveznosti na podlagi prava Unije, vključno s prenehanjem posamezne dejavnosti.
Predlog spremembe  12 Predlog uredbe Člen 18
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Organ lahko brez poseganja v pristojnosti institucij Skupnosti razvija stike z nadzornimi organi iz tretjih držav. Sprejema lahko upravne dogovore z mednarodnimi organizacijami in upravami tretjih držav.	Organ lahko brez poseganja v pristojnosti institucij Unije razvija stike z nadzornimi organi, mednarodnimi organizacijami in upravnimi organi tretjih držav. S temi dogovori se ne vzpostavljajo pravne obveznosti za Unijo in njene države članice.
Organ pomaga pri pripravi odločb o enakovrednosti v zvezi z nadzornimi ureditvami v tretjih državah v skladu z zakonodajo iz člena 1(2).
Predlog spremembe  13 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Nacionalni nadzorni organi in drugi javni organi držav članic organu na njegovo zahtevo predložijo vse informacije, ki jih potrebuje za izvajanje nalog, dodeljenih s to uredbo.	1. Pristojni organi držav članic organu na njegovo zahtevo predložijo vse informacije, ki jih potrebuje za izvajanje nalog, dodeljenih s to uredbo ob popolnem upoštevanju veljavnih določb o zaupnosti in varstvu podatkov iz zadevne zakonodaje Unije.
Organ lahko zahteva tudi, da se mu informacije zagotavljajo v rednih časovnih presledkih.	Organ lahko zahteva tudi, da se mu informacije zagotavljajo v rednih časovnih presledkih. Za vsako takšno zahtevo se po možnosti uporabljajo skupne oblike poročanja.
Predlog spremembe  14 Predlog uredbe Člen 23 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Organ zagotavlja, da nobena od odločb, sprejetih na podlagi člena 10 ali 11, v ničemer ne posega v fiskalne pristojnosti držav članic.	1. Organ zagotavlja, da nobena od odločb, sprejetih na podlagi člena 10 ali 11, neposredno ne posega v fiskalne pristojnosti držav članic.
Predlog spremembe  15 Predlog uredbe Člen 23 – odstavek 2 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Kadar država članica meni, da odločba, sprejeta na podlagi člena 11, posega v njene fiskalne pristojnosti, lahko v enem mesecu po tem, ko je bil nacionalni nadzorni organ uradno obveščen o odločbi organa, obvesti organ in Komisijo, da nacionalni nadzorni organ odločbe ne bo izvajal.	2. Kadar država članica meni, da odločba, sprejeta na podlagi člena 11, posega v njene fiskalne pristojnosti, lahko v treh delovnih dneh po tem, ko je bil pristojni organ uradno obveščen o odločbi organa, obvesti organ, Svet in Komisijo.
Predlog spremembe  16 Predlog uredbe Člen 23 – odstavek 2 – pododstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Organ v enem mesecu po prejemu uradnega obvestila države članice to državo članico obvesti, ali bo svojo odločbo ohranil, jo spremenil ali razveljavil.	Organ v enem tednu po prejemu uradnega obvestila države članice to državo članico obvesti, ali bo svojo odločbo ohranil, jo spremenil ali razveljavil.
Predlog spremembe  17 Predlog uredbe Člen 23 – odstavek 2 – pododstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Če organ ohrani svojo odločbo, Svet na podlagi kvalificirane večine, kot je določeno v členu 205 Pogodbe, v dveh mesecih odloči, ali se odločba organa ohrani ali razveljavi.	Če organ ohrani svojo odločbo, Svet na podlagi kvalificirane večine, kot je določeno v členu 238 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v mesecu dni odloči, ali se odločba organa ohrani ali razveljavi.
Predlog spremembe  18 Predlog uredbe Člen 44 – odstavek 2 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Odbor za pritožbe je sestavljen iz šestih članov in šestih namestnikov, ki so posamezniki z ustreznim znanjem in izkušnjami, pri čemer ni vključeno osebje, zaposleno v nacionalnih nadzornih organih ali drugih nacionalnih institucijah ali institucijah Skupnosti, ki so vključene v dejavnosti organa.	Odbor za pritožbe je sestavljen iz šestih članov in šestih namestnikov, ki so cenjeni posamezniki z dokazanim ustreznim znanjem in strokovnimi, tudi nadzornimi, izkušnjami na ustrezno visoki ravni s področja bančništva, zavarovalništva, trgov vrednostnih papirjev ali drugih finančnih storitev, pri čemer ni vključeno osebje, zaposleno v pristojnih organih ali drugih nacionalnih institucijah ali institucijah Unije, ki so vključene v dejavnosti organa.

POSTOPEK

Naslov	Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine
Referenčni dokumenti	KOM(2009)0502 – C7-0168/2009 – 2009/0143(COD)
Pristojni odbor	ECON
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju	JURI 7.10.2009
Pripravljavka mnenja Datum imenovanja	Françoise Castex 5.10.2009
Obravnava v odboru	27.1.2010
Datum sprejetja	28.4.2010
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	23 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Raffaele Baldassarre, Luigi Berlinguer, Sebastian Valentin Bodu, Françoise Castex, Christian Engström, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Daniel Hannan, Klaus-Heiner Lehne, Antonio López-Istúriz White, Antonio Masip Hidalgo, Alajos Mészáros, Bernhard Rapkay, Evelyn Regner, Francesco Enrico Speroni, Alexandra Thein, Diana Wallis, Rainer Wieland, Cecilia Wikström, Tadeusz Zwiefka
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Piotr Borys, Sergio Gaetano Cofferati, Kurt Lechner, Eva Lichtenberger, József Szájer
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Kay Swinburne

• [1]  Evropski bančni organ (European Banking Authority – EBA), Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (European Insurance and Occupational Pensions Authority – EIOPA) in Evropski organ za vrednostne papirje in trge (European Securities and Markets Authority – ESMA).

MNENJE Odbora za ustavne zadeve (28.4.2010)

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine
(KOM(2009)0502 – C7‑0168/2009 – 2009/0143(COD))

Poročevalec: Íñigo Méndez de Vigo

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Pomanjkanje ustrezne finančne regulacije na evropski ravni in slabosti tržnih nadzornih mehanizmov so bile v času gospodarske in finančne krize, ki je zajela Evropo leta 2008 in posledice katere še vedno občutimo, očitne. Komisija je na podlagi poročila skupine strokovnjakov, ki ji je predsedoval Jacques de Larosière, pripravila štiri predloge, za obravnavo katerih je v Parlamentu pristojen Odbor za ekonomske in monetarne zadeve.

Odbor za ustavne zadeve je pri pripravi svojega mnenja poskušal podrobno preučiti, kako bi lahko čim bolje umestili v institucionalni sistem nov evropski nadzorni organ in Evropski odbor za sistemska tveganja, katerih ustanovitev se predlaga v teh predlogih. Prav tako se je osredotočil na oblikovanje usklajenih tehničnih standardov za finančne storitve, s katerimi bi zagotovili usklajeno ukrepanje organov na eni strani ter ustrezno zaščito deponentov, vlagateljev in potrošnikov v Evropski uniji na drugi strani. Posebna pozornost je bila namenjena odnosu do institucij zasebnega sektorja kot tudi odnosu med evropskim nadzornim organom in nacionalnimi nadzornimi organi. Nadalje smo poudarili težave, povezane z nadzorom mednarodnih institucij.

Finančna kriza leta 2008 zahteva evropski odziv na evropske težave: Parlament mora imeti po novih pooblastilih, ki jih je pridobil z Lizbonsko pogodbo, pri vseh teh vprašanjih odločilno vlogo.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za ustavne zadeve poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1 Predlog uredbe Naslov
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o ustanovitvi Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine	UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (zavarovanja in poklicne pokojnine)
	(Predlog spremembe se nanaša na celotno besedilo.)
Predlog spremembe  2 Predlog uredbe Uvodna izjava 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1) Med finančno krizo v obdobju 2007/2008 so se pokazale pomembne pomanjkljivosti pri finančnem nadzoru v posameznih primerih in v zvezi s celotnim finančnim sistemom. Nadzorni modeli na nacionalni ravni zaostajajo za integriranostjo in medsebojno povezanostjo evropskih finančnih trgov, na katerih več finančnih družb posluje čezmejno. Med krizo so se pokazale pomanjkljivosti na področju sodelovanja, usklajevanja, dosledne uporabe prava Skupnosti in zaupanja med nacionalnimi nadzornimi organi.	(1) Med finančno krizo v obdobju 2007/2008 so se pokazale pomembne pomanjkljivosti pri finančnem nadzoru v posameznih primerih in v zvezi s celotnim finančnim sistemom. Nadzorni modeli na nacionalni ravni zaostajajo za integriranostjo in medsebojno povezanostjo evropskih finančnih trgov, na katerih več finančnih družb posluje čezmejno. Med krizo so se pokazale pomanjkljivosti na področju sodelovanja, usklajevanja, dosledne uporabe prava Unije in zaupanja med nacionalnimi nadzornimi organi.
	(Predlog spremembe se nanaša na celotno besedilo.)
Predlog spremembe  3 Predlog uredbe Uvodna izjava 7
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(7) Evropski sistem finančnih nadzornih organov mora biti mreža nacionalnih nadzornih organov in nadzornih organov Skupnosti, pri čemer vsakodnevni nadzor nad finančnimi institucijami ostaja na nacionalni ravni, osrednjo vlogo pri nadzoru nad čezmejnimi skupinami pa imajo kolegiji nadzornih organov. Doseči je treba tudi večjo usklajenost in skladno uporabo pravil za finančne institucije in trge po vsej Skupnosti. Poleg Evropskega bančnega organa ter Evropskega organa za vrednostne papirje in trge je treba ustanoviti Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (to so evropski nadzorni organi).	(7) Evropski sistem finančnih nadzornih organov mora biti mreža nacionalnih nadzornih organov in nadzornih organov Unije, pri čemer vsakodnevni nadzor nad finančnimi institucijami, ki nimajo evropske razsežnosti, ostaja na nacionalni ravni. Nadzor nad čezmejnimi institucijami, ki nimajo evropske razsežnosti, morajo izvajati kolegiji nadzornih organov. Nadzor nad institucijami z evropsko razsežnostjo mora postopoma prevzeti evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine („organ“). Doseči je treba tudi večjo usklajenost in skladno uporabo pravil za finančne institucije in trge po vsej Uniji. Poleg organa je treba ustanoviti Evropski nadzorni organ (bančništvo) ter Evropski nadzorni organ (vrednostni papirji in trgi) in Evropski nadzorni organ („skupni odbor“). Evropski odbor za sistemska tveganja je del evropskega sistema finančnega nadzora.
	(Imena organov je treba spremeniti v vsem besedilu.)
Predlog spremembe  4 Predlog uredbe Uvodna izjava 10 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(10a) Evropsko sodišče je v zadevi št. C-217/04, Združeno kraljestvo proti Evropskemu parlamentu in Svetu Evropske unije, razsodilo: „(I)z ničesar v besedilu člena 95 ES (se) ne da sklepati, da bi morali biti ukrepi, ki jih je sprejel zakonodajalec Skupnosti na podlagi te določbe, naslovljeni samo na države članice. Lahko se namreč izkaže, da je, po presoji tega zakonodajalca, nujno ustanoviti organ Skupnosti, katerega naloga je prispevati k uresničitvi postopka usklajevanja v položajih, v katerih se kot primerno kaže sprejetje neobvezujočih spremljevalnih in okvirnih ukrepov zaradi olajševanja enotnih izvajanja in uporabe predpisov, ki temeljijo na tej določbi.1“ Ukrepi, sprejeti po členu 95 Pogodbe ES (zdaj po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe člen 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije), so lahko direktive ali uredbe. Evropska agencija za varnost omrežij in informacij je bila na primer ustanovljena z Uredbo (ES) št. 460/2004 Evropskega parlamenta in Sveta2, z uredbo pa bo ustanovljen tudi organ.
	1 Sodba z dne 2. maja 2006, Zbirka odločb 2006 str. I-3771, odstavek 44.
	2 UL L 77, 13.3.2004, str. 1.
Predlog spremembe  5 Predlog uredbe Uvodna izjava 13
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(13) Treba je uvesti učinkovit instrument za določitev usklajenih tehničnih standardov na področju finančnih storitev, da se zagotovijo, tudi prek enotnega pravilnika, enaki konkurenčni pogoji ter ustrezna zaščita imetnikov zavarovalnih polic, drugih upravičencev in potrošnikov po Evropi. Ker je organ telo z visoko specializiranimi strokovnjaki, je učinkovito in ustrezno, da se mu na področjih, določenih v pravu Skupnosti, zaupa priprava osnutkov tehničnih standardov, ki ne vključuje političnih odločitev. Komisija mora te osnutke tehničnih standardov potrditi v skladu s pravom Skupnosti, da se jim zagotovi zavezujoči pravni učinek. Osnutke tehničnih standardov mora sprejeti Komisija. Spremeniti bi jih bilo treba, če na primer ne bi bili združljivi s pravom Skupnosti, ne bi upoštevali načela sorazmernosti ali bi pomeni kršitev temeljnih načel notranjega trga za finančne storitve, kot so odraženi v pravnem redu Skupnosti za področje finančnih storitev. Za zagotovitev neprekinjenega in hitrega postopka za sprejetje teh standardov je treba določiti časovni rok za odločitev Komisije o njihovi potrditvi.	(13) Treba je uvesti učinkovit instrument za določitev usklajenih tehničnih standardov na področju finančnih storitev, da se zagotovijo, tudi prek enotnega pravilnika, enaki konkurenčni pogoji ter ustrezna zaščita imetnikov zavarovalnih polic, drugih upravičencev in potrošnikov v Uniji. Ker je organ telo z visoko specializiranimi strokovnjaki, je učinkovito in ustrezno, da se mu na področjih, določenih v pravu Unije, zaupa priprava osnutkov tehničnih standardov, ki ne vključuje političnih odločitev. Komisija bi morala imeti pooblastila, da sprejme delegirane akte v skladu s postopkom iz člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi s tehničnimi standardi na področju finančnih storitev.
Predlog spremembe  6 Predlog uredbe Uvodna izjava 14
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(14) Postopek oblikovanja tehničnih standardov iz te uredbe ne vpliva na pooblastila Komisije, da na lastno pobudo sprejme izvedbene ukrepe na podlagi postopkov komitologije na drugi stopnji Lamfalussyjeve strukture, kot je določeno v ustrezni zakonodaji Skupnosti. Vprašanja, ki jih zadevajo tehnični standardi, ne vključujejo političnih odločitev, njihovo vsebino pa omejujejo dokumenti Skupnosti, sprejeti na prvi stopnji. Oblikovanje osnutkov standardov v organu zagotavlja, da v celoti izkoristi specializirano strokovno znanje nacionalnih nadzornih organov.	(14) Komisija mora potrditi te osnutke tehničnih standardov, da se jim zagotovi zavezujoč pravni učinek. Če na primer ne bodo združljivi s pravom Evropske unije, če ne bodo upoštevali načela sorazmernosti ali bodo v nasprotju s temeljnimi načeli notranjega trga za finančne storitve, kot izhajajo iz pravnega reda Evropske unije za področje finančnih storitev, jih bo treba spremeniti. Za zagotovitev gladkega in hitrega postopka za sprejetje teh standardov je treba Komisiji določiti časovni rok za odločitev o njihovi potrditvi.
Predlog spremembe  7 Predlog uredbe Uvodna izjava 15
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(15) Organ bi moral imeti na področjih, ki niso zajeta v tehničnih standardih, pooblastila za izdajanje nezavezujočih smernic in priporočil o uporabi zakonodaje Skupnosti. Za zagotovitev preglednosti in okrepitev upoštevanja teh smernic in priporočil s strani nacionalnih nadzornih organov je treba za nacionalne organe določiti obveznost, da v primeru neupoštevanja teh smernic in priporočil navedejo svoje razloge za tako ravnanje.	(15) Organ bi moral imeti na področjih, ki niso zajeta v tehničnih standardih, pooblastila za izdajanje smernic in priporočil o uporabi zakonodaje Unije. Za zagotovitev preglednosti in okrepitev upoštevanja teh smernic in priporočil s strani nacionalnih nadzornih organov je treba za nacionalne organe določiti obveznost, da v primeru neupoštevanja teh smernic in priporočil javno navedejo svoje razloge za tako ravnanje, da bodo za udeležence na trgu popolnoma pregledni. Na področjih, ki jih tehnični standardi ne zajemajo, mora organ oblikovati in razširjati najboljše prakse.
Predlog spremembe  8 Predlog uredbe Uvodna izjava 18
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(18) Kadar nacionalni organ ne ravna v skladu s priporočilom, je treba Komisiji dodeliti pooblastila, da na zadevni nacionalni nadzorni organ naslovi odločbo za zagotovitev spoštovanja prava Skupnosti, s čimer se ustvarijo neposredni pravni učinki, na katere se je mogoče sklicevati pred nacionalnimi sodišči in organi ter jih uveljaviti na podlagi člena 226 Pogodbe.	(18) Kadar nacionalni organ ne ravna v skladu s priporočilom v roku, ki ga je določil organ, slednji na zadevni nacionalni nadzorni organ nemudoma naslovi odločbo za zagotovitev spoštovanja prava Unije, s čimer se ustvarijo neposredni pravni učinki, na katere se je mogoče sklicevati pred nacionalnimi sodišči in organi ter jih uveljaviti na podlagi člena 258 Pogodbe.
Predlog spremembe  9 Predlog uredbe Uvodna izjava 20
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(20) Resne grožnje za pravilno delovanje in integriteto finančnih trgov ali stabilnost finančnega sistema v Skupnosti zahtevajo hiter in usklajen odziv na ravni Skupnosti. Zato mora imeti organ možnost, da od nacionalnih nadzornih organov zahteva sprejetje posebnih ukrepov za izboljšanje stanja v izrednih razmerah. Ker opredelitev izrednih razmer vključuje precej presoje, je treba za to pooblastiti Komisijo. Organu je treba za zagotovitev učinkovitega odziva na izredne razmere v primeru neukrepanja nacionalnih nadzornih organov dodeliti pooblastilo, da v skrajnem primeru sprejme odločbe, neposredno naslovljene na finančne institucije, na področjih prava Skupnosti, ki se neposredno uporablja zanje, katerih cilj je ublažitev posledic krize in povrnitev zaupanja v trge.	(20) Resne grožnje za pravilno delovanje in integriteto finančnih trgov ali stabilnost finančnega sistema v Uniji zahtevajo hiter in usklajen odziv na ravni Unije. Zato mora imeti organ možnost, da od nacionalnih nadzornih organov zahteva sprejetje posebnih ukrepov za izboljšanje stanja v izrednih razmerah. Kdaj gre za izredne razmere, mora opredeliti Evropski odbor za sistemska tveganja. Organu je treba za zagotovitev učinkovitega odziva na izredne razmere v primeru neukrepanja nacionalnih nadzornih organov dodeliti pooblastilo, da v skrajnem primeru sprejme odločbe, neposredno naslovljene na finančne institucije, na področjih prava Unije, ki se neposredno uporablja zanje, katerih cilj je ublažitev posledic krize in povrnitev zaupanja v trge.
Predlog spremembe  10 Predlog uredbe Uvodna izjava 21
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(21) Za zagotovitev smotrnega in učinkovitega nadzora ter uravnoteženega upoštevanja položaja nacionalnih nadzornih organov v različnih državah članicah mora imeti organ pristojnost za reševanje sporov med temi organi, tudi v kolegijih nadzornih organov, pri čemer imajo njegove odločitve zavezujoč učinek. Omogočiti je treba spravni postopek, med katerim lahko nacionalni nadzorni organi dosežejo sporazum. Pristojnost organa mora zajemati spore v zvezi s postopkovnimi obveznostmi v procesu sodelovanja ter razlago in uporabo prava Skupnosti v nadzornih odločitvah/sklepih. Upoštevati je treba obstoječe mehanizme sprave, določene v sektorski zakonodaji. V primeru neukrepanja zadevnih nacionalnih nadzornih organov je treba organu dodeliti pooblastila, da v skrajnem primeru sprejme odločbe, neposredno naslovljene na finančne institucije, na področjih prava Skupnosti, ki se neposredno uporablja zanje.	(21) Za zagotovitev smotrnega in učinkovitega nadzora ter uravnoteženega upoštevanja položaja nacionalnih nadzornih organov v različnih državah članicah mora imeti organ pristojnost za reševanje sporov med temi organi, tudi v kolegijih nadzornih organov, pri čemer imajo njegove odločitve zavezujoč učinek. Omogočiti je treba spravni postopek, med katerim lahko nacionalni nadzorni organi dosežejo sporazum. Pristojnost organa mora zajemati spore v zvezi s postopkovnimi obveznostmi v procesu sodelovanja ter razlago in uporabo prava Unije v nadzornih odločitvah/sklepih. Upoštevati je treba obstoječe mehanizme sprave, določene v sektorski zakonodaji. V primeru neukrepanja zadevnih nacionalnih nadzornih organov je treba organu dodeliti pooblastila, da v skrajnem primeru sprejme odločbe, neposredno naslovljene na finančne institucije, na področjih prava Unije, ki se neposredno uporablja zanje. Enako velja za nesoglasja v kolegiju nadzornih organov.
Predlog spremembe  11 Predlog uredbe Uvodna izjava 21 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(21a) Kriza je razkrila velike razpoke v sedanjih pristopih k nadzoru mednarodnih institucij, zlasti največjih in najkompleksnejših, katerih stečaj lahko povzroči sistemsko škodo. Do teh pomanjkljivosti pride zaradi različnih področij delovanja finančnih ustanov in nadzornih organov. Prve delujejo na trgu brez meja, drugi pa vsakodnevno preverjajo, ali njihova pravna pristojnost seže le do nacionalnih meja.
Predlog spremembe  12 Predlog uredbe Uvodna izjava 21 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(21b) Usklajevalni mehanizem, s katerim so skušali rešiti to asimetrijo, se je izkazal za nezadostnega. Kot je zapisano v Turnerjevem poročilu, objavljanem marca 2009 „sedanje ureditve, ki so kombinacija omogočanja odpiranja podružnic, nadzora matične države in zgolj nacionalno zavarovanje depozitov, ni trdna osnova za prihodnjo regulacijo in nadzor nad evropskimi čezmejnimi bankami, ki poslujejo s prebivalstvom“1.
	_____________ 1 na str. 101.
Predlog spremembe  13 Predlog uredbe Uvodna izjava 21 c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(21c) Za rešitev tega vprašanja sta le dve možnosti: ali dati več pooblastil nadzornikom države gostiteljice ali ustvariti zares alternativen evropski organ. Kot je zapisano tudi v Turnerjevem poročilu: „Smotrnejša ureditev zahteva ali povečane nacionalne pristojnosti, zaradi česar bi bil enotni trg manj odprt, ali večjo stopnjo integracije.“
Predlog spremembe  14 Predlog uredbe Uvodna izjava 21 d (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(21d) Nacionalna rešitev bi pomenila, da bi lahko država gostiteljica zavrnila lokalnim podružnicam pravico do delovanja, od tujih institucij zahtevala, da delujejo samo prek hčerinskih podjetij, ne pa prek podružnic, ter nadzorovala kapital in likvidnost bank, ki v državi delujejo, kar bi povzročilo več protekcionizma.
Predlog spremembe  15 Predlog uredbe Uvodna izjava 21 e (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(21e) Evropska rešitev zahteva okrepitev vloge kolegijev nadzornih organov pri nadzoru nad mednarodnimi institucijami ter progresiven prenos nadzornih pristojnosti nad institucijami z evropsko razsežnostjo na evropski organ. Finančne institucije z evropsko razsežnostjo zajemajo tako tiste, ki poslujejo čezmejno, kot tiste, ki delujejo na nacionalnem ozemlju, pod pogojem, da bi njihov stečaj lahko ogrozil stabilnost celotnega enotnega finančnega trga Unije.
Predlog spremembe  16 Predlog uredbe Uvodna izjava 21 f (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(21f) Kolegiji nadzornih organov morajo imeti pristojnost za opredeljevanje pravil nadzora, da spodbudijo skladnejšo uporabo zakonodaje Unije. Organ mora imeti polnopravno pravico do udeležbe v kolegijih nadzornih organov, da se racionalizira proces izmenjave informacij ter okrepi približevanje in usklajenost kolegijev pri uporabi prava Unije. Organ mora prevzeti vodilno vlogo pri nadzoru mednarodnih finančnih institucij, ki delujejo v Evropski uniji. Imeti mora tudi zavezujočo vlogo mediatorja za reševanje sporov med nacionalnimi nadzornimi organi.
Predlog spremembe  17 Predlog uredbe Uvodna izjava 21 g (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(21g) Kolegiji nadzornikov morajo imeti pomembno vlogo pri učinkovitem, uspešnem in usklajenem nadzoru mednarodnih finančnih institucij, ki nimajo evropske razsežnosti, večinoma pa razlike med nacionalnimi standardi in praksami ostanejo. Če so nadzorne prakse razdrobljene, je združevanje temeljnih finančnih predpisov nesmiselno. Kot je poudarjeno tudi v de Larosièrovem poročilu, je treba „preprečiti izkrivljanje konkurence in regulativno arbitražo zaradi različnih nadzornih praks, saj lahko ogrozita finančno stabilnost – med drugim s spodbuditvijo prenosa finančnih dejavnosti v države, kje je nadzor bolj ohlapen. Nadzorni sistem mora dajati pravičen in usklajen vtis.“
Predlog spremembe  18 Predlog uredbe Uvodna izjava 22 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(22a) Bonitetni nadzor nad finančnimi institucijami z evropsko razsežnostjo je treba zaupati organu. Kadar nacionalni nadzorni organi nadzorujejo mednarodne finančne institucije z evropsko razsežnostjo, morajo delovati kot uslužbenci organa in po njegovih navodilih.
Predlog spremembe  19 Predlog uredbe Uvodna izjava 22 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(22b) Finančne institucije z evropsko razsežnostjo je treba opredeliti, pri tem pa upoštevati mednarodne standarde.
Predlog spremembe  20 Predlog uredbe Uvodna izjava 23
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(23) Prenos nalog in odgovornosti je lahko uporaben instrument za delovanje mreže nadzornih organov, da se zmanjša podvajanje nadzornih nalog, okrepi sodelovanje ter s tem racionalizira nadzorni postopek in zmanjša obremenitev finančnih institucij. Zato mora Uredba zagotoviti jasno pravno podlago za tak prenos. Prenos nalog pomeni, da naloge namesto odgovornega organa izvaja drug nadzorni organ, medtem ko je za nadzorne odločbe/sklepe še vedno odgovoren organ, ki je naloge prenesel. S prenosom odgovornosti lahko nacionalni nadzorni organ, na katerega se prenesejo naloge, sam odloča o posameznem vprašanju v zvezi z nadzorom namesto drugega nacionalnega nadzornega organa. Prenose mora urejati načelo, da se pristojnost za nadzor dodeli nadzornemu organu, ki je ustrezen za sprejemanje ukrepov na tem področju. Prerazporeditev odgovornosti je lahko ustrezna na primer zaradi ekonomije obsega, usklajenosti pri skupinskem nadzoru in optimalne uporabe tehničnega strokovnega znanja v nacionalnih nadzornih organih. Z ustrezno zakonodajo Skupnosti se lahko nadalje opredelijo načela za prerazporeditev odgovornosti na podlagi sporazuma. Organ mora na vse ustrezne načine omogočiti sporazume o prenosu pooblastil med nacionalnimi nadzornimi organi. Vnaprej ga je treba obvestiti o nameravanih sporazumih o prenosu pooblastil, da lahko po potrebi poda mnenje. Objavo takih sporazumov je treba centralizirati za zagotovitev pravočasnih, preglednih in enostavno dostopnih informacij o sporazumih za vse zadevne strani.	(23) Prenos nalog in odgovornosti je lahko uporaben instrument za delovanje mreže nadzornih organov, da se zmanjša podvajanje nadzornih nalog, okrepi sodelovanje ter s tem racionalizira nadzorni postopek in zmanjša obremenitev finančnih institucij. Zato mora Uredba zagotoviti jasno pravno podlago za tak prenos. Prenos nalog pomeni, da naloge namesto odgovornega organa izvaja drug nadzorni organ, medtem ko je za nadzorne odločbe/sklepe še vedno odgovoren organ, ki je naloge prenesel. S prenosom odgovornosti lahko nacionalni nadzorni organ, na katerega se prenesejo naloge, sam odloča o posameznem vprašanju v zvezi z nadzorom namesto organa ali drugega nacionalnega nadzornega organa. Prenose mora urejati načelo, da se pristojnost za nadzor dodeli nadzornemu organu, ki je ustrezen za sprejemanje ukrepov na tem področju. Prerazporeditev odgovornosti je lahko ustrezna na primer zaradi ekonomije obsega, usklajenosti pri skupinskem nadzoru in optimalne uporabe tehničnega strokovnega znanja v nacionalnih nadzornih organih. Z ustrezno zakonodajo Unije se lahko nadalje opredelijo načela za prerazporeditev odgovornosti na podlagi sporazuma. Organ mora na vse ustrezne načine omogočiti in spremljati sporazume o prenosu pooblastil med nacionalnimi nadzornimi organi. Vnaprej ga je treba obvestiti o nameravanih sporazumih o prenosu pooblastil, da lahko po potrebi poda mnenje. Objavo takih sporazumov je treba centralizirati za zagotovitev pravočasnih, preglednih in enostavno dostopnih informacij o sporazumih za vse zadevne strani. Organ bi moral opredeliti in razglasiti najboljše prakse v zvezi s prenosom pooblastil ter sporazume o tem.
Predlog spremembe  21 Predlog uredbe Uvodna izjava 25
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(25) Medsebojni strokovni pregledi so smotrno in učinkovito orodje za spodbujanje skladnosti v mreži finančnih nadzornih organov. Zato mora organ oblikovati metodološki okvir za take preglede in jih redno izvajati. Pregledi ne smejo biti osredotočeni le na približevanje nadzornih praks, ampak tudi na sposobnost nadzornih organov, da pri nadzoru dosežejo visoko kakovost rezultatov, in neodvisnost nacionalnih nadzornih organov.	(25) Medsebojni strokovni pregledi so smotrno in učinkovito orodje za spodbujanje skladnosti v mreži finančnih nadzornih organov. Zato mora organ oblikovati metodološki okvir za take preglede in jih redno izvajati. Pregledi ne smejo biti osredotočeni le na približevanje nadzornih praks, ampak tudi na sposobnost nadzornih organov, da pri nadzoru dosežejo visoko kakovost rezultatov, in neodvisnost nacionalnih nadzornih organov. Rezultati teh strokovnih pregledov se morajo objaviti, opredeliti in javno objaviti pa se morajo tudi najboljše prakse.
Predlog spremembe  22 Predlog uredbe Uvodna izjava 28
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(28) Zaradi globalizacije finančnih storitev in vse večjega pomena mednarodnih standardov mora organ spodbujati dialog in sodelovanje z nadzornimi organi zunaj Skupnosti. V celoti mora spoštovati obstoječe vloge in pristojnosti evropskih institucij v zvezi z organi zunaj Skupnosti in v mednarodnih forumih.	(28) Zaradi globalizacije finančnih storitev in vse večjega pomena mednarodnih standardov mora organ zastopati Unijo v dialogu in sodelovanju z nadzornimi organi zunaj Unije.
Predlog spremembe  23 Predlog uredbe Uvodna izjava 32
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(32) Organ se mora z zainteresiranimi stranmi po potrebi posvetovati o tehničnih standardih, smernicah in priporočilih ter jim zagotoviti primerne možnosti, da predložijo pripombe k predlaganim ukrepom. Zaradi učinkovitosti je treba v ta namen ustanoviti interesno skupino za zavarovanja, pozavarovanja in poklicne pokojninske sklade, v kateri so sorazmerno zastopani zavarovalnice, pozavarovalnice in poklicni pokojninski skladi v Skupnosti (vključno, kot je ustrezno, institucionalni vlagatelji in druge finančne institucije, ki same uporabljajo finančne storitve), njihovo osebje ter potrošniki in zasebni uporabniki storitev na teh področjih, vključno z malimi in srednje velikimi podjetji. Interesna skupina za zavarovanja, pozavarovanja in poklicne pokojninske sklade mora dejavno delovati kot povezovalni člen z drugimi skupinami uporabnikov na področju finančnih storitev, ki jih določi Komisija ali so določene z zakonodajo Skupnosti.	(32) Organ se mora z zainteresiranimi stranmi posvetovati o tehničnih standardih, smernicah in priporočilih ter jim zagotoviti primerne možnosti, da predložijo pripombe k predlaganim ukrepom. Pred sprejetjem takšnega osnutka tehničnih standardov, smernic in priporočil mora izvesti oceno učinka. Zaradi učinkovitosti je treba v ta namen ustanoviti interesno skupino za zavarovanja, pozavarovanja in poklicne pokojninske sklade, v kateri so sorazmerno zastopani zavarovalnice, pozavarovalnice in poklicni pokojninski skladi v Uniji (vključno, kot je ustrezno, institucionalni vlagatelji in druge finančne institucije, ki same uporabljajo finančne storitve), njihovo osebje, akademski krogi ter potrošniki in zasebni uporabniki storitev na teh področjih, vključno z malimi in srednje velikimi podjetji. Interesna skupina za zavarovanja, pozavarovanja in poklicne pokojninske sklade mora dejavno delovati kot povezovalni člen z drugimi skupinami uporabnikov na področju finančnih storitev, ki jih določi Komisija ali so določene z zakonodajo Unije.
Predlog spremembe  24 Predlog uredbe Uvodna izjava 33 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(33a) Ne glede na posebne odgovornosti držav članic v kriznih razmerah je jasno, da če se država članica odloči za zaščitni ukrep, mora biti obenem z organom, Svetom in Komisijo o tem obveščen tudi Evropski parlament. Poleg tega mora država članica pojasniti razloge za uvedbo ukrepa. Organ bi moral v sodelovanju s Komisijo določiti naslednje korake.
Predlog spremembe  25 Predlog uredbe Uvodna izjava 37
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(37) Organ mora zastopati polno zaposleni predsednik, ki ga v javnem izbirnem postopku izbere odbor nadzornikov. Za upravljanje organa je treba pooblastiti izvršnega direktorja, ki mora imeti pravico do sodelovanja na sejah odbora nadzornikov in upravnega odbora, pri čemer nima glasovalne pravice.	(37) Organ mora zastopati polno zaposleni predsednik, ki ga v javnem izbirnem postopku pod vodstvom Komisije, ki na koncu oblikuje kratek seznam, izbere Evropski parlament. Za upravljanje organa je treba pooblastiti izvršnega direktorja, ki mora imeti pravico do sodelovanja na sejah odbora nadzornikov in upravnega odbora, pri čemer nima glasovalne pravice.
Predlog spremembe  26 Predlog uredbe Uvodna izjava 38
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(38) Za zagotovitev medsektorske usklajenosti dejavnosti evropskih nadzornih organov se morajo ti organi tesno usklajevati v skupnem odboru evropskih nadzornih organov in po potrebi sprejeti skupna stališča. Skupni odbor evropskih nadzornih organov mora prevzeti vse funkcije skupnega odbora za finančne konglomerate. Kadar je to ustrezno, morajo zadevni evropski nadzorni organ vzporedno sprejemati tudi dokumente, ki spadajo na področje pristojnosti Evropskega bančnega organa ali Evropskega organa za vrednostne papirje in trge.	(38) Za zagotovitev medsektorske usklajenosti dejavnosti evropskih nadzornih organov se morajo ti organi tesno usklajevati preko skupnega odbora in po potrebi sprejeti skupna stališča. Skupni odbor mora usklajevati dejavnosti treh evropskih nadzornih organov v zvezi s finančnimi konglomerati. Kadar je to ustrezno, morajo zadevni evropski nadzorni organi vzporedno sprejemati tudi dokumente, ki spadajo na področje pristojnosti Evropskega nadzornega organa (bančništvo) ali Evropskega nadzornega organa (vrednostni papirji in trgi). Skupnemu odboru bi morali izmenično po načelu 12-mesečne rotacije predsedovati predsedniki treh evropskih nadzornih organov. Predsednik skupnega odbora bi moral biti podpredsednik Evropskega odbora za sistemska tveganja. Skupni odbor mora imeti stalni sekretariat, ki ga sestavljajo uslužbenci, začasno napoteni iz treh evropskih nadzornih organov, in omogočati izmenjavo neuradnih informacij ter razvoj skupnega kulturnega pristopa v vseh treh evropskih nadzornih organih.
Predlog spremembe  27 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Organ deluje v okviru področja uporabe Direktive 64/225/EGS, Direktive 73/239/EGS, Direktive 73/240/EGS, Direktive 76/580/EGS, Direktive 78/473/EGS, Direktive 84/641/EGS, Direktive 87/344/EGS, Direktive 88/357/EGS, Direktive 92/49/EGS, Direktive 98/78/ES, Direktive 2001/17/ES, Direktive 2002/83/ES, Direktive 2002/92/ES, Direktive 2003/41/ES, Direktive 2002/87/ES, Direktive 2005/68/ES, Direktive 2007/44/ES, Direktive 2005/60/ES, Direktive 2002/65/ES, vključno z vsemi direktivami, uredbami in sklepi, ki temeljijo na teh dokumentih, ter kakršnega koli drugega dokumenta Skupnosti, ki na organ prenaša naloge.	2. Organ deluje v okviru področja uporabe te uredbe ter Direktive 64/225/EGS, Direktive 73/239/EGS, Direktive 73/240/EGS, Direktive 76/580/EGS, Direktive 78/473/EGS, Direktive 84/641/EGS, Direktive 87/344/EGS, Direktive 88/357/EGS, Direktive 92/49/EGS, Direktive 98/78/ES, Direktive 2001/17/ES, Direktive 2002/83/ES, Direktive 2002/92/ES, Direktive 2003/41/ES, Direktive 2002/87/ES, Direktive 2005/68/ES, Direktive 2007/44/ES, Direktive 2005/60/ES, Direktive 2002/65/ES, vključno z vsemi direktivami, uredbami in sklepi, ki temeljijo na teh dokumentih, ter kakršnega koli drugega dokumenta Unije, ki na organ prenaša naloge.
Predlog spremembe  28 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Organ je del evropskega sistema finančnih nadzornih organov (v nadaljnjem besedilu: ESFS), ki deluje kot mreža nadzornih organov, kot je podrobneje opredeljeno v členu 39.	črtano
Predlog spremembe  29 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 6
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
6. Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine sodeluje z Evropskim odborom za sistemska tveganja, v nadaljnjem besedilu: ESRB, kot je določeno v členu 21 te uredbe.	črtano
Predlog spremembe  30 Predlog uredbe Člen 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 1a
	Evropski sistem finančnega nadzora
	1. Organ je del evropskega sistema finančnega nadzora (v nadaljevanju: ESFS), ki deluje kot mreža nadzornih organov, ki povezuje vse organe Unije in držav članic, pristojne za finančni nadzor, kot je opredeljen v tej uredbi in zadevni zakonodaji Unije. Glavni cilj ESFS je zagotoviti močan in usklajen evropski nadzor finančnih institucij na način, ki prinaša zaupanje v finančni sistem, podpira trajnostno evropsko rast in služi poslovnim potrebam in potrebam državljanov.
	2. Sistem ESFS sestavljajo:
	(a) Evropski odbor za sistemska tveganja, ustanovljen z Uredbo (EU) št. .../... [ESRB];
	(b) Evropski nadzorni organ (vrednostni papirji in trgi), ustanovljen z Uredbo (EU) št. .../... [ESMA];
	(c) Evropski nadzorni organ (bančništvo), ustanovljen z uredbo (EU) št. .../... [EBA],
	(d) organ;
	(e) skupni odbor evropskih nadzornih organov (JCESA) iz člena 40,
	(f) organi držav članic iz člena 1(2) Uredbe (EU) št. .../... [ESMA], Uredbe (EU) št. …/2009 [EIOPA] in Uredbe (EU) št. …/… [EBA];
	(g) Komisija za namene izvajanja nalog iz členov 7 in 9.
	3. Člani sistema ESFS v skladu s členom 4(3) Pogodbe o Evropski uniji po načelu lojalnega sodelovanja tesno medsebojno sodelujejo na podlagi zaupanja in popolnega vzajemnega spoštovanja.
	4. Vse finančne institucije so podvržene pravno zavezujočim aktom iz zakonodaje Unije in nadzoru pristojnih organov, vključenih v ESFS.
	5. ESFS pristojnim organom ne preprečuje izvajanja njihovih nacionalnih nadzornih pristojnosti v skladu z akti Unije in mednarodnimi bonitetnimi načeli glede bančnega nadzora.
	6. Pravico nadzora nad finančnimi institucijami v Uniji imajo samo nadzorni organi, ki so vključeni v evropski sistem finančnega nadzora.
Predlog spremembe  31 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) prispeva k dosledni uporabi zakonodaje Skupnosti, zlasti s prizadevanjem za skupno kulturo na področju nadzora, zagotavljanjem usklajene, smotrne in učinkovite uporabe zakonodaje iz člena 1(2), preprečevanjem regulatorne arbitraže, posredovanjem in reševanjem sporov med nacionalnimi nadzornimi organi, spodbujanjem skladnega delovanja kolegijev nadzornih organov in sprejemanjem ukrepov v izrednih razmerah;	(b) prispeva k dosledni uporabi standardov in zakonodaje, zlasti s prizadevanjem za skupno kulturo na področju nadzora, zagotavljanjem usklajene, smotrne in učinkovite uporabe te Uredbe in zakonodaje iz člena 1(2), preprečevanjem regulatorne arbitraže, posredovanjem in reševanjem sporov med nacionalnimi nadzornimi organi, zagotavljanjem učinkovitega in skladnega nadzora nad finančnimi institucijami z evropsko razsežnostjo ter skladnega delovanja kolegijev nadzornih organov in sprejemanjem ukrepov, med drugim tudi v izrednih razmerah;
Predlog spremembe  32 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Organ lahko pripravi tehnične standarde na področjih, ki so natančno določena v zakonodaji iz člena 1(2). Organ osnutke standardov predloži Komisiji v potrditev.	1. Organ lahko pripravi tehnične standarde za dokončanje, posodobitev in spremembo elementov, ki niso bistveni za zakonodajne akte iz člena 1(2)). Tehnični standardi ne vključujejo strateških odločitev, njihovo vsebino pa omejujejo zakonodajni akti, ki so podlaga zanje.
Predlog spremembe  33 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Preden organ te osnutke predloži Komisiji, po potrebi organizira odprta javna posvetovanja o tehničnih standardih ter analizira morebitne s tem povezane stroške in koristi.	Organ pred sprejetjem osnutka tehničnih standardov izvede odprta javna posvetovanja o teh standardih ter analizira morebitne s tem povezane stroške in koristi. Za mnenje ali nasvet zaprosi tudi interesno skupino za zavarovanja in poklicne pokojnine.
Predlog spremembe  34 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1 – pododstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Organ osnutke standardov predloži v potrditev Komisiji, obenem pa tudi Evropskemu parlamentu in Svetu.
Predlog spremembe  35 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1 – pododstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija v treh mesecih po prejemu osnutkov standardov odloči, ali jih bo potrdila. Komisija lahko ta rok podaljša za en mesec. Komisija lahko osnutke standardov potrdi le delno ali s spremembami, če je to v interesu Skupnosti.	Komisija v treh mesecih po prejemu osnutka tehničnih standardov odloči, ali jih bo potrdila, zavrnila ali spremenila. Komisija lahko ta rok podaljša za en mesec. Komisija o svoji odločitvi obvesti Evropski parlament in Svet ter navede razloge zanjo.
Predlog spremembe  36 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1 – pododstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Kadar Komisija ne potrdi standardov ali jih potrdi samo delno ali s spremembami, o razlogih za tako odločitev obvesti organ.	črtano
Predlog spremembe  37 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Komisija sprejme standarde v obliki uredb ali sklepov ter jih objavi v Uradnem listu Evropske unije.	2. Komisija sprejme tehnične standarde v skladu s členi od 7a do 7d v obliki uredb ali sklepov.
Predlog spremembe  38 Predlog uredbe Člen 7 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 7a
	Prenos pooblastil za sprejem tehničnih standardov
	1. Pooblastila za sprejemanje tehničnih standardov v obliki delegiranih aktov iz člena 7 se na Komisijo prenesejo za nedoločen čas.
	2. Komisija takoj po sprejetju tehničnega standarda o tem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
	3. Pooblastila za sprejemanje tehničnih standardov se Komisiji podelijo pod pogoji iz členov 7b do 7d.
	4. V poročilu predsednika iz člena 35(2) organ obvesti Evropski parlament in Svet o potrjenih tehničnih standardih in o tem, kateri nacionalni organi ne ravnajo v skladu z njimi.
Amendment  39 Predlog uredbe Člen 7 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 7b
	Preklic prenosa pooblastil za sprejem tehničnih standardov
	1. Prenesena pooblastila za sprejem tehničnih standardov iz člena 7 lahko prekliče Evropski parlament ali Svet.
	2. Institucija, ki je začela notranji postopek o morebitnem preklicu prenesenih pooblastil, o tem obvesti drugo institucijo in Komisijo v doglednem času pred sprejetjem končne odločitve, pri čemer navede tehnične standarde, ki bi lahko bili preklicani, ter morebitne razloge za preklic.
	3. V sklepu o preklicu pooblastil so navedeni razlogi za preklic in z njim prenehajo veljati pooblastila, navedena v tem sklepu. Sklep začne učinkovati nemudoma ali na dan, ki je v njem naveden. Sklep ne vpliva na veljavnost tehničnih standardov, ki že veljajo. Objavi se v Uradnem listu Evropske unije.
Predlog spremembe  40 Predlog uredbe Člen 7 c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 7c
	Nasprotovanje tehničnim standardom
	1. Evropski parlament ali Svet lahko tehničnemu standardu nasprotuje v štirih mesecih od datuma uradnega obvestila. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta je mogoče to obdobje podaljšati za dva meseca.
	2. Če po izteku tega obdobja niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje tehničnemu standardu, se ta objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati na tam navedeni datum.
	Pred iztekom tega obdobja ter v izrednih in ustrezno utemeljenih primerih lahko Evropski parlament in Svet obvestita Komisijo, da tehničnemu standardu ne nameravata nasprotovati. V takih primerih se tehnični standard objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati na tam navedeni datum.
	3. Če Evropski parlament ali Svet nasprotuje tehničnemu standardu, ta ne začne veljati. Institucija, ki nasprotuje tehničnemu standardu, svojo odločitev utemelji.
Predlog spremembe  41 Predlog uredbe Člen 7 d (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 7d
	Nepotrditev ali sprememba osnutkov tehničnih standardov
	1. Če Komisija ne potrdi tehničnega standarda ali ga spremeni, o tem obvesti organ, Evropski parlament in Svet ter navede razloge za to.
	2. Evropski parlament ali Svet se lahko s predsednikom organa v mesecu dni sestane s pristojnim komisarjem na ad hoc sestanku, na katerem se predstavijo in razložijo razlike v stališčih.
Predlog spremembe  42 Predlog uredbe Člen 8 – pododstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Organ izvede odprta javna posvetovanja o smernicah in priporočilih ter analizira morebitne s tem povezane stroške in koristi. Za mnenje ali nasvet zaprosi tudi interesno skupino za zavarovanja in poklicne pokojnine.
Predlog spremembe  43 Predlog uredbe Člen 8 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Nacionalni nadzorni organi si na vse mogoče načine prizadevajo za uskladitev s temi smernicami in priporočili.	V dveh mesecih od izdaje smernice ali priporočila vsak nacionalni nadzorni organ sprejme odločitev, ali bo ravnal v skladu s to smernico ali priporočilom. Če jih ne namerava upoštevati, o tem obvesti organ in navede svoje razloge za to. Organ razloge objavi.
Predlog spremembe  44 Predlog uredbe Člen 8 – pododstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Organ v poročilu o svojih dejavnostih iz člena 32(6) seznani Evropski parlament, Svet in Komisijo o izdanih smernicah in priporočilih, pri čemer navede, kateri nacionalni organi jih ne izpolnjujejo, in predstavi, kako namerava zagotoviti, da jih bodo vnaprej izpolnjevali.
Predlog spremembe  45 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 – pododstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Kadar nacionalni nadzorni organ ne upošteva teh smernic ali priporočil, o svojih razlogih za tako ravnanje obvesti organ.	črtano
Predlog spremembe  46 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Kadar nacionalni nadzorni organ ni pravilno uporabil zakonodaje iz člena 1(2), zlasti če ni preveril, ali finančna institucija izpolnjuje zahteve iz navedene zakonodaje, ima organ pooblastila iz odstavkov 2, 3 in 6 tega člena.	1. Kadar nacionalni nadzorni organ ni pravilno uporabil zakonodaje iz člena 1(2), vključno s tehničnimi standardi, vzpostavljenimi v skladu s členom 7, zlasti če ni preveril, ali finančna institucija izpolnjuje zahteve iz navedene zakonodaje, ima organ pooblastila iz odstavkov 2, 3 in 6 tega člena.
Predlog spremembe  47 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 2 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Organ lahko na zahtevo enega ali več nacionalnih nadzornih organov, Komisije ali na lastno pobudo ter po tem, ko je o zadevi obvestil ustrezni nacionalni nadzorni organ, preiskuje domnevno nepravilno uporabo prava Skupnosti.	2. Organ lahko na zahtevo enega ali več nacionalnih nadzornih organov ali Evropskega parlamenta, Sveta, Komisije ali interesne skupine za zavarovanja, pozavarovanja in poklicne pokojninske sklade ali na lastno pobudo ter po tem, ko je o zadevi obvestil ustrezni nacionalni nadzorni organ, preiskuje domnevno nepravilno uporabo prava Unije.
Predlog spremembe  48 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 4 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Če nacionalni nadzorni organ v enem mesecu od prejema priporočila organa ne zagotovi skladnosti z zakonodajo Skupnosti, lahko Komisija na podlagi prejetega obvestila organa ali na lastno pobudo sprejme odločbo, s katero od nacionalnega nadzornega organa zahteva sprejetje ukrepov, potrebnih za uskladitev z zakonodajo Skupnosti.	4. Če nacionalni nadzorni organ v desetih delovnih dneh, kakor je določeno v drugem pododstavku odstavka 3, ne zagotovi skladnosti z zakonodajo Unije, lahko organ sprejme odločbo, s katero od nacionalnega nadzornega organa zahteva sprejetje ukrepov, potrebnih za uskladitev z zakonodajo Unije.
Predlog spremembe  49 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 4 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija sprejme tako odločbo najpozneje tri mesece po sprejetju priporočila. Komisija lahko ta rok podaljša za en mesec.	Organ sprejme tako odločbo najpozneje mesec dni po sprejetju priporočila.
Predlog spremembe  50 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 4 – pododstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija zagotovi spoštovanje pravice naslovnikov odločbe, da podajo izjavo.	Organ zagotovi spoštovanje pravice naslovnikov odločbe, da podajo izjavo.
Predlog spremembe  51 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 4 – pododstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Organ in nacionalni nadzorni organi Komisiji zagotovijo vse potrebne informacije.	Nacionalni nadzorni organi organu zagotovijo vse potrebne informacije.
Predlog spremembe  52 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Nacionalni nadzorni organ v desetih delovnih dneh od prejema odločbe iz odstavka 4 Komisijo in organ obvesti o ukrepih, ki jih je sprejel ali jih namerava sprejeti za izvedbo te odločbe Komisije.	5. Nacionalni nadzorni organ v desetih delovnih dneh od prejema odločbe iz odstavka 4 Komisijo in organ obvesti o ukrepih, ki jih je sprejel ali jih namerava sprejeti za izvedbo te odločbe organa.
Predlog spremembe  53 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 6 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
6. Če nacionalni nadzorni organ ne ravna v skladu z odločbo iz odstavka 4 tega člena v roku iz tega odstavka in če je treba čim prej ukrepati zaradi neizpolnjevanja obveznosti nacionalnega nadzornega organa, da se ohranijo ali obnovijo nevtralni konkurenčni pogoji na trgu ali se zagotovita pravilno delovanje in integriteta finančnega sistema, lahko organ, kadar se ustrezne zahteve zakonodaje iz člena 1(2) neposredno uporabljajo za finančne institucije, brez poseganja v pooblastila Komisije na podlagi člena 226 Pogodbe sprejme individualno odločbo, naslovljeno na finančno institucijo, v katerem zahteva ukrepe, potrebne za izpolnitev njenih obveznosti na podlagi prava Skupnosti, vključno s prenehanjem posamezne dejavnosti.	6. Če nacionalni nadzorni organ ne ravna v skladu z odločbo iz odstavka 4 tega člena v roku iz tega odstavka in če je treba čim prej ukrepati zaradi neizpolnjevanja obveznosti nacionalnega nadzornega organa, da se ohranijo ali obnovijo nevtralni konkurenčni pogoji na trgu ali se zagotovita pravilno delovanje in integriteta finančnega sistema, organ v skladu z zakonodajo iz člena 1(2), brez poseganja v pooblastila Komisije, na podlagi člena 258 Pogodbe sprejme individualno odločbo, naslovljeno na finančno institucijo, v katerem zahteva ukrepe, potrebne za izpolnitev njenih obveznosti na podlagi prava Unije, vključno s prenehanjem posamezne dejavnosti.
Predlog spremembe  54 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 6 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Odločba organa je v skladu z odločbo, ki jo na podlagi odstavka 4 sprejme Komisija.	Odločba organa je v skladu z odločbo, sprejeto na podlagi odstavka 4.
Predlog spremembe  55 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 7 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	7a. Organ v poročilu iz člena 32(6) navede, kateri nacionalni organi in finančne institucije niso spoštovali odločb iz odstavkov 4 in 6.
Predlog spremembe  56 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. V primeru neugodnih razmer, ki lahko resno ogrozijo pravilno delovanje in integriteto finančnih trgov ali stabilnost celotnega finančnega sistema v Skupnosti ali dela tega sistema, lahko Komisija na lastno pobudo ali na zahtevo organa, Sveta ali odbora ESRB sprejme odločbo, naslovljeno na organ, v kateri opredeli obstoj izrednih razmer v smislu te uredbe.	1. V primeru neugodnih razmer, ki lahko resno ogrozijo pravilno delovanje in integriteto finančnih trgov ali stabilnost celotnega finančnega sistema v Uniji ali dela tega sistema, lahko odbor ESRB na lastno pobudo ali na zahtevo organa, Sveta, Evropskega parlamenta ali Komisije izda opozorilo, s katerim razglasi obstoj izrednih razmer, s tem pa organu brez nadaljnjih zahtev omogoči, da sprejme individualne odločbe iz odstavka 3.
Predlog spremembe  57 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Odbor ESRB takoj po objavi opozorila o tem sočasno obvesti Evropski parlament, Svet, Komisijo in organ.
Predlog spremembe  58 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Kadar Komisija sprejme odločbo na podlagi odstavka 1, lahko organ sprejme individualne odločbe, s katerimi od nacionalnih nadzornih organov zahteva izvajanje potrebnih ukrepov v skladu z zakonodajo iz člena 1(2) za obvladovanje vseh tveganj, ki lahko ogrozijo pravilno delovanje in integriteto finančnih trgov ali stabilnost celotnega finančnega sistema ali dela tega sistema, tako da zagotovijo, da finančne institucije in nacionalni nadzorni organi izpolnjujejo zahteve, določene v navedeni zakonodaji.	2. Kadar je na podlagi odstavka 1 razglašen obstoj izrednih razmer, organ sprejme individualne odločbe, ki so potrebne za zagotovitev, da nacionalni nadzorni organi izvajajo potrebne ukrepe v skladu z zakonodajo iz člena 1(2) za obvladovanje vseh tveganj, ki lahko ogrozijo pravilno delovanje in integriteto finančnih trgov ali stabilnost celotnega finančnega sistema ali dela tega sistema, tako da zagotovijo, da finančne institucije in nacionalni nadzorni organi izpolnjujejo zahteve, določene v navedeni zakonodaji.
Predlog spremembe  59 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Kadar nacionalni nadzorni organ ne ravna v skladu z odločbo organa iz odstavka 2 v roku, ki je določen v odločbi, lahko organ, kadar se ustrezne zahteve zakonodaje iz člena 1(2) neposredno uporabljajo za finančne institucije, brez poseganja v pooblastila Komisije na podlagi člena 226 Pogodbe sprejme individualno odločbo, naslovljeno na finančno institucijo, s katero zahteva ukrepe, potrebne za izpolnitev njenih obveznosti na podlagi navedene zakonodaje, vključno s prenehanjem posameznih dejavnosti.	3. Kadar nacionalni nadzorni organ ne ravna v skladu z odločbo organa iz odstavka 2 v roku, ki je določen v odločbi, organ na podlagi ustreznih zahtev zakonodaje iz člena 1(2), brez poseganja v pooblastila Komisije na podlagi člena 258 Pogodbe, sprejme individualno odločbo, naslovljeno na finančno institucijo, s katero zahteva ukrepe, potrebne za izpolnitev njenih obveznosti na podlagi navedene zakonodaje, vključno s prenehanjem posameznih dejavnosti.
Predlog spremembe  60 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 4 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a. ESRB na lastno pobudo ali na zahtevo organa, Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije pregleda odločbo iz odstavka 1.
Predlog spremembe  61 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 4 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4b. Organ v poročilu iz člena 32(6) navede posamezne odločbe, naslovljene na nacionalne organe in finančne institucije v skladu z odstavkoma 3 in 4.
Predlog spremembe  62 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Kadar se nacionalni nadzorni organ ne strinja s postopkom ali vsebino ukrepanja ali neukrepanja drugega nacionalnega nadzornega organa na področjih, na katerih zakonodaja iz člena 1(2) zahteva sodelovanje, usklajevanje ali skupno odločanje nacionalnih nadzornih organov iz več kot ene države članice, lahko organ brez poseganja v pooblastila iz člena 9 na zahtevo enega ali več zadevnih nacionalnih nadzornih organov na podlagi postopka iz odstavka 2 organom pomaga pri doseganju sporazuma.	1. Kadar se nacionalni nadzorni organ ne strinja s postopkom ali vsebino ukrepanja ali neukrepanja drugega nacionalnega nadzornega organa na področjih, na katerih zakonodaja iz člena 1(2) zahteva sodelovanje, usklajevanje ali skupno odločanje nacionalnih nadzornih organov iz več kot ene države članice, je organ brez poseganja v pooblastila iz člena 9 na lastno pobudo ali na zahtevo enega ali več zadevnih nacionalnih nadzornih organov na podlagi postopka iz odstavkov 2 do 4 glavni, ki organom pomaga pri doseganju sporazuma.
Predlog spremembe  63 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Organ določi rok za spravo med nacionalnimi nadzornimi organi ob upoštevanju vseh ustreznih rokov, navedenih v zakonodaji iz člena 1(2), ter zapletenosti in nujnosti zadeve.	2. Organ določi rok za spravo med nacionalnimi nadzornimi organi ob upoštevanju vseh ustreznih rokov, navedenih v zakonodaji iz člena 1(2), ter zapletenosti in nujnosti zadeve. Na tej stopnji organ deluje v vlogi posrednika.
Predlog spremembe  64 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Če zadevni nacionalni nadzorni organi ob koncu spravnega postopka ne dosežejo sporazuma, lahko organ sprejme odločbo, s katero v skladu s pravom Skupnosti od njih zahteva, da za rešitev spora sprejmejo posebne ukrepe ali se ukrepov vzdržijo.	3. Če zadevni nacionalni nadzorni organi ob koncu spravnega postopka ne dosežejo sporazuma, organ v skladu s postopkom iz drugega pododstavka člena 29(1) sprejme za zadevne nacionalne nadzorne organe zavezujočo odločbo, s katero v skladu s pravom Unije razreši nesoglasje in od njih zahteva rešitev spora.
Predlog spremembe  65 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Kadar nacionalni nadzorni organ ne ravna v skladu z odločbo organa in zato ne zagotavlja, da finančna institucija izpolnjuje zahteve, ki se na podlagi zakonodaje iz člena 1(2) neposredno uporabljajo zanjo, lahko organ brez poseganja v pooblastila Komisije na podlagi člena 226 Pogodbe sprejme individualno odločbo, naslovljeno na finančno institucijo, s katero zahteva ukrepe, potrebne za izpolnitev njenih obveznosti na podlagi prava Skupnosti, vključno s prenehanjem posamezne dejavnosti.	4. Kadar nacionalni nadzorni organ ne ravna v skladu z odločbo organa in zato ne zagotavlja, da finančna institucija izpolnjuje zahteve, ki se na podlagi zakonodaje iz člena 1(2) neposredno uporabljajo zanjo, organ brez poseganja v pooblastila Komisije na podlagi člena 258 Pogodbe sprejme individualno odločbo, naslovljeno na finančno institucijo, s katero zahteva ukrepe, potrebne za izpolnitev njenih obveznosti na podlagi prava Unije, vključno s prenehanjem posamezne dejavnosti.
Predlog spremembe  66 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 4 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a. Odločbe, sprejete na podlagi odstavka 4, prevladajo nad vsemi predhodnimi odločbami o isti zadevi, ki so jih sprejeli nacionalni nadzorni organi.
	Kakršni koli ukrepi nacionalni nadzornih organov v zvezi z dejstvi, ki jih obravnava odločba na podlagi odstavka 3 ali 4, so v skladu s temi odločbami.
Predlog spremembe  67 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 4 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4b. Organ v poročilu iz člena 32(6) navede nesoglasja med nacionalnimi nadzornimi organi, dosežene sporazume in sprejete odločitve za odpravo teh nesoglasij.
Predlog spremembe  68 Predlog uredbe Člen 11 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 11a
	Reševanje sporov med nacionalnimi nadzornimi organi na medsektorski ravni
	Skupni odbor v skladu s postopkom iz člena 11 odpravi nesoglasja, do katerih lahko pride med nacionalnimi nadzornimi organi, ki delujejo v skladu s členom 42.
Predlog spremembe  69 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Organ prispeva k spodbujanju učinkovitega in usklajenega delovanja kolegijev nadzornih organov ter krepitvi skladnosti uporabe zakonodaje Skupnosti v kolegijih.	1. Organ prispeva k spodbujanju in spremljanju učinkovitega, uspešnega in usklajenega delovanja kolegijev nadzornih organov ter krepitvi skladnosti uporabe prava Unije v kolegijih.
Predlog spremembe  70 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Organ v kolegijih nadzornih organov sodeluje kot opazovalec, kot meni, da je ustrezno. Za namene tega sodelovanja se šteje kot „nacionalni nadzorni organ“ v smislu ustrezne zakonodaje in prejema vse ustrezne informacije, ki jih zahteva, ter jih posreduje vsem članom kolegija.	2. Organ v kolegijih nadzornih organov sodeluje, kot meni, da je ustrezno. Za namene tega sodelovanja se šteje kot „nacionalni nadzorni organ“ v smislu ustrezne zakonodaje in prejema vse ustrezne informacije, ki jih zahteva, ter jih posreduje vsem članom kolegija.
Predlog spremembe  71 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Organ lahko za uskladitev nadzornega delovanja in najboljših praks, ki so jih sprejeli kolegiji nadzornih organov, izda tehnične standarde, smernice in priporočila, sprejete v skladu s členoma 7 in 8.
Predlog spremembe  72 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 3 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3b. Pravno zavezujoča posredniška vloga bi morala novim organom omogočiti, da bi reševali spore med nacionalnimi nadzornimi organi v skladu s postopkom iz člena 11. Če med nadzornimi organi čezmejne institucije ni mogoče doseči soglasja, mora biti organ pristojen za sprejemanje nadzornih odločitev, ki se uporabijo neposredno za posamezno institucijo.
Predlog spremembe  73 Predlog uredbe Člen 12 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 12a
	Nadzor nad finančnimi institucijami z evropsko razsežnostjo
	1. Nacionalni organi izvajajo bonitetni nadzor nad finančnimi institucijami z evropsko razsežnostjo ter pri tem delujejo kot posredniki organa in po njegovih navodilih, da zagotovijo uporabo enakih pravil nadzora v vsej Evropski uniji.
	2. Organ predloži osnutek pravil nadzora Komisiji ter hkrati Evropskemu parlamentu in Svetu. Komisija potrdi osnutek pravil nadzora v skladu s postopkom iz člena 7 ali 8.
	3. V odločitvi odbora nadzornikov v skladu s postopkom iz člena 29(1) se opredelijo pomembnejše zavarovalniške ustanove z evropsko razsežnostjo. Pri opredelitvi teh finančnih institucij se upoštevajo merila, ki so jih oblikovali Odbor za finančno stabilnost, Mednarodni denarni sklad in Banka za mednarodne poravnave.
	4. Organ v sodelovanju z Evropskim odborom za sistemska tveganja razvije informacijsko predlogo za pomembnejše zavarovalniške ustanove, da se zagotovi premišljeno obvladovanje njihovih sistemskih tveganj.
	5. Da se zagotovi soodgovornost zavarovalniških ustanov z evropsko razsežnostjo, zaščitijo interesi imetnikov polic in upravičencev v Uniji ter zmanjšajo stroški za davkoplačevalce v primeru sistemske finančne krize, se ustanovi evropski sistem jamstev za zavarovanja (sistem). Sistem tudi pomaga finančnim institucijam Unije, ki se soočajo s težavami, če bi takšne težave lahko ogrozile finančno stabilnost enotnega finančnega trga Unije. Sistem se financira s prispevki teh institucij, ki nadomestijo prispevke v podobne nacionalne sklade jamstev za zavarovanja.
	6. Če zbrana sredstva, ki so jih prispevale zavarovalnice, ne zadostujejo za rešitev krize, lahko sistem poveča svoja sredstva z izdajo dolžniških certifikatov. Države članice lahko v izjemnih okoliščinah omogočijo izdajo dolžniških certifikatov sistema z jamstvi in proti plačilu pristojbine, ki ustreza prevzetemu tveganju. Ta jamstva si delijo države članice v skladu z merili iz odstavka 7.
	7. Če v skrajnih in izjemnih okoliščinah sistemske krize ena ali več institucij ne more več izpolnjevati svojih obveznosti in če ni na voljo dovolj sredstev, prizadete države članice prevzamejo to breme v skladu z načeli iz memoranduma o soglasju, kot je bilo spremenjeno.
	8. Članstvo v sistemu za finančne institucije Unije nadomesti članstvo v obstoječih nacionalnih sistemih zajamčenih vlog, v katerih sodelujejo. Sistem upravlja odbor, ki ga imenuje organ za obdobje petih let. Člani odbora so izvoljeni iz osebja nacionalnih organov. Ustanovi se posvetovalni odbor, v katerega so vključene vse zavarovalnice, ki sodelujejo v sistemu.
Predlog spremembe  74 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Organ prenese na organe držav članic naloge in pristojnosti v zvezi z nadziranjem bonitetnega nadzora finančnih institucij z evropsko razsežnostjo, kot določeno v členu 12a.
Predlog spremembe  75 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek -1 (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Organ zastopa Evropsko unijo v vseh mednarodnih forumih v zvezi z regulacijo in nadzorom nad institucijami, za katere velja zakonodaja iz člena 1(2).
Predlog spremembe  76 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Organ lahko brez poseganja v pristojnosti institucij Skupnosti razvija stike z nadzornimi organi iz tretjih držav. Sprejema lahko upravne dogovore z mednarodnimi organizacijami in upravami tretjih držav.	Organ razvija stike z nadzornimi organi iz tretjih držav. Sprejema lahko upravne dogovore z mednarodnimi organizacijami in upravami tretjih držav.
Predlog spremembe  77 Predlog uredbe Člen 21 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Organ tesno sodeluje z odborom ESRB. Odboru ESRB zagotavlja redne in posodobljene informacije, potrebne za izpolnjevanje njegovih nalog. Kakršni koli podatki, potrebni za izpolnjevanje nalog, ki niso v povzeti ali zbirni obliki, se na obrazloženo zahtevo takoj predložijo odboru ESRB, kot je določeno v členu [15] Uredbe (ES) št. …/…[ESRB].	2. Organ tesno sodeluje z odborom ESRB. Odboru ESRB zagotavlja redne in posodobljene informacije, potrebne za izpolnjevanje njegovih nalog. Kakršni koli podatki, potrebni za izpolnjevanje nalog, ki niso v povzeti ali zbirni obliki, se na obrazloženo zahtevo takoj predložijo odboru ESRB, kot je določeno v členu [15] Uredbe (ES) št. …/…[ESRB]. Organ razvije ustrezen protokol za razkritje zaupnih informacij v zvezi s posameznimi finančnimi institucijami.
Predlog spremembe  78 Predlog uredbe Člen 23 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Organ zagotavlja, da nobena od odločb, sprejetih na podlagi člena 10 ali 11, v ničemer ne posega v fiskalne pristojnosti držav članic.	1. Organ zagotavlja, da nobena od odločb, sprejetih na podlagi člena 10 ali 11, neposredno in bistveno ne posega v fiskalne pristojnosti držav članic.
Predlog spremembe  79 Predlog uredbe Člen 23 – odstavek 2 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Država članica v uradnem obvestilu utemelji, zakaj ta odločba posega v njene fiskalne pristojnosti, in jasno navede, na kakšen način.	Država članica v uradnem obvestilu utemelji, zakaj ta odločba posega v njene fiskalne pristojnosti, in zagotovi oceno učinka, iz katere je razvidno, v kolikšni meri.
Predlog spremembe  80 Predlog uredbe Člen 33 – odstavek 2 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Predsednika z odprtim izbirnim postopkom imenuje odbor nadzornikov na podlagi dosežkov, znanja in spretnosti, poznavanja finančnih institucij in trgov ter izkušenj, pomembnih za finančni nadzor in regulacijo.	2. Predsednika z odprtim izbirnim postopkom, ki ga organizira in vodi Komisija, imenuje odbor nadzornikov na podlagi dosežkov, znanja in spretnosti, poznavanja finančnih institucij in trgov ter izkušenj, pomembnih za finančni nadzor in regulacijo.
Predlog spremembe  81 Predlog uredbe Člen 33 – odstavek 2 – pododstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Komisija Evropskemu parlamentu predloži ožji seznam treh kandidatov. Evropski parlament po opravljenem zaslišanju teh kandidatov izbere enega od njih. Tako izbranega kandidata imenuje odbor nadzornikov.
Predlog spremembe  82 Predlog uredbe Člen 33 – odstavek 2 – pododstavek 1 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Če Evropski parlament meni, da noben kandidat z ožjega seznama ne izpolnjuje dovolj pogojev iz prvega pododstavka, se odprti izbirni postopek začne znova.
Predlog spremembe  83 Predlog uredbe Člen 33 – odstavek 2 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Kandidata, ki ga izbere odbor nadzornikov, mora pred imenovanjem potrditi Evropski parlament.	črtano
Predlog spremembe  84 Predlog uredbe Člen 35 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Evropski parlament lahko predsednika ali njegovega namestnika ob popolnem spoštovanju njegove neodvisnosti pozove, naj redno podaja izjave pred pristojnim odborom in odgovarja na vprašanja članov tega odbora.	1. Predsednik vsaj vsako četrtletje poda izjavo pred Evropskim parlamentom in odgovori na vsa vprašanja njegovih poslancev.
Predlog spremembe  85 Predlog uredbe Člen 35 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Evropski parlament lahko predsednika pozove tudi, naj predloži poročilo o opravljanju svojih dolžnosti.	2. Predsednik Evropskemu parlamentu na zahtevo in vsaj 15 dni, preden poda izjavo iz odstavka 1, predloži poročilo o opravljanju svojih dolžnosti.
Predlog spremembe  86 Predlog uredbe Člen 36 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Izvršnega direktorja z odprtim izbirnim postopkom imenuje odbor nadzornikov na podlagi dosežkov, znanja in spretnosti, poznavanja finančnih institucij in trgov ter izkušenj, pomembnih za finančni nadzor in regulacijo, in izkušenj s področja vodenja.	2. Izvršnega direktorja z odprtim izbirnim postopkom, ki ga organizira in vodi Komisija, in po potrditvi Evropskega parlamenta imenuje odbor nadzornikov na podlagi dosežkov, znanja in spretnosti, poznavanja finančnih institucij in trgov ter izkušenj, pomembnih za finančni nadzor in regulacijo, in izkušenj s področja vodenja.
Predlog spremembe  87 Predlog uredbe Člen 39
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Člen 39	črtano
Sestava
1. Organ je del evropskega sistema finančnih nadzornih organov (ESFS), ki deluje kot mreža nadzornih organov.
2. Sistem ESFS sestavljajo:
(a) organi iz držav članic, kot je opredeljeno v členu 1(2) te uredbe, členu 1(2) Uredbe (ES) št. .../… [EBA] in členu 1(2) Uredbe (ES) št. …/… [ESMA];
(b) organ;
(c) Evropski bančni organ, ustanovljen na podlagi člena 1 Uredbe (ES) št. .../... [EBA];
(d) Evropski organ za vrednostne papirje in trge, ustanovljen na podlagi člena 1 Uredbe (ES) št. .../... [ESMA];
(e) skupni odbor evropskih nadzornih organov iz člena 40;
(f) Komisija za namene izvajanja nalog iz členov 7, 9, in 10.
3. Organ prek skupnega odbora evropskih nadzornih organov, ustanovljenega s členom 40, redno in tesno sodeluje z Evropskim bančnim organom ter Evropskim organom za vrednostne papirje in trge, zagotavlja medsektorsko usklajenost njihovih prizadevanj ter oblikuje skupna stališča na področju nadzora nad finančnimi konglomerati in drugih medsektorskih vprašanj.
Predlog spremembe  88 Predlog uredbe Poglavje IV – razdelek 2 – naslov
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
SKUPNI ODBOR EVROPSKIH NADZORNIH ORGANOV	SKUPNI ODBOR
Predlog spremembe  89 Predlog uredbe Člen 40 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Skupni odbor deluje kot forum, v katerem organ redno in tesno sodeluje ter zagotavlja medsektorsko usklajenost z Evropskim bančnim organom ter Evropskim organom za vrednostne papirje in trge.	2. Skupni odbor deluje kot forum, v katerem organ redno in tesno sodeluje ter zagotavlja medsektorsko usklajenost in učenje z Evropskim bančnim organom ter Evropskim organom za vrednostne papirje in trge, zlasti o:
	– finančnih konglomeratih,
	– računovodstvu in revizijah,
	– mikrobonitetnih analizah za finančno stabilnost,
	– naložbenih produktih za male vlagatelje,
	– ukrepih proti pranju denarja ter
	– izmenjavi informacij z Evropskim odborom za sistemska tveganja ter pri razvijanju odnosa med Evropskim odborom za sistemska tveganja in evropskimi nadzornimi organi.
Predlog spremembe  90 Predlog uredbe Člen 40 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Organ prispeva ustrezna sredstva za upravno pomoč skupnemu odboru evropskih nadzornih organov. To vključuje kadrovske, upravne, infrastrukturne in operativne stroške.	3. Skupni odbor ima stalni sekretariat, v katerem so zaposleni uslužbenci, začasno napoteni iz treh evropskih nadzornih organov. Organ krije ustrezen delež upravnih, infrastrukturnih in operativnih stroškov.
Predlog spremembe  91 Predlog uredbe Člen 40 – odstavek 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Pravico nadzora nad finančnimi institucijami, ki delujejo v Uniji, imajo samo nadzorni organi, ki so vključeni v evropski sistem finančnih nadzornikov.
Predlog spremembe  92 Predlog uredbe Člen 40 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 40a
	Nadzor
	Če pomembnejša mednarodna finančna institucija deluje v različnih sektorjih, skupni odbor odloči, kateri evropski nadzorni organ bo deloval kot vodilni pristojni organ, in/ali sprejme zavezujoče odločbe za reševanje težav med evropskimi nadzornimi organi.
Predlog spremembe  93 Predlog uredbe Člen 55 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Organ pri nepogodbeni odgovornosti v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna zakonodajam držav članic, poravna vsako škodo, ki jo povzroči sam ali njegovo osebje pri opravljanju svojih nalog. Za vse spore v zvezi z odpravljanjem take škode je pristojno Sodišče Evropskih skupnosti.	1. Organ pri nepogodbeni odgovornosti v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna zakonodajam držav članic, poravna vsako neupravičeno škodo, ki jo povzroči sam ali njegovo osebje pri opravljanju svojih nalog. Za vse spore v zvezi z odpravljanjem take škode je pristojno Sodišče Evropskih skupnosti.
Predlog spremembe  94 Predlog uredbe Člen 66 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Komisija v svojem poročilu med drugim ovrednoti: stopnjo približevanja, ki so jo dosegli nacionalni organi pri običajnih nadzornih praksah, delovanje kolegijev nadzornih organov, nadzorni mehanizem čezmejnih institucij, zlasti tistih z evropsko razsežnostjo; uporabo člena 23, kar zadeva zaščitne ukrepe in nadzornike, nadzorno konvergenco na področju kriznega upravljanja in reševanja v Uniji ter vprašanje, ali naj se bonitetni nadzor in nadzor poslovanja izvajata skupaj ali ločeno. V poročilu so zajeti predlogi o tem, kako nadalje razviti vlogo organa in ESFS, da bi ustvarili povezano evropsko nadzorno strukturo.

POSTOPEK

Naslov	Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine
Referenčni dokumenti	KOM(2009)0502 – C7-0168/2009 – 2009/0143(COD)
Pristojni odbor	ECON
Mnenje pripravil        Datum razglasitve na zasedanju	AFCO 7.10.2009
Pripravljavec/-ka mnenja        Datum imenovanja	Íñigo Méndez de Vigo 24.11.2009
Obravnava v odboru	25.1.2010		6.4.2010
Datum sprejetja	7.4.2010
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	19 0 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Carlo Casini, Andrew Duff, Ashley Fox, Matthias Groote, Roberto Gualtieri, Gerald Häfner, Ramón Jáuregui Atondo, Constance Le Grip, David Martin, Jaime Mayor Oreja, Morten Messerschmidt, Paulo Rangel, Algirdas Saudargas, György Schöpflin, Guy Verhofstadt
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Jean-Luc Dehaene, Enrique Guerrero Salom, Anneli Jäätteenmäki, Íñigo Méndez de Vigo, Tadeusz Zwiefka

POSTOPEK

Naslov	Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine
Referenčni dokumenti	KOM(2009)0502 – C7-0168/2009 – 2009/0143(COD)
Datum predložitve EP	23.9.2009
Pristojni odbor        Datum razglasitve na zasedanju	ECON 7.10.2009
Odbori, zaprošeni za mnenje        Datum razglasitve na zasedanju	BUDG 7.10.2009		EMPL 7.10.2009		JURI 7.10.2009		AFCO 7.10.2009
Odbori, ki niso podali mnenja        Datum sklepa	EMPL 22.10.2009
Poročevalec/-ka        Datum imenovanja	Peter Skinner 20.10.2009
Obravnava v odboru	23.11.2009		23.2.2010		23.3.2010		27.4.2010
Datum sprejetja	10.5.2010
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	29 0 5
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Burkhard Balz, Sharon Bowles, Udo Bullmann, Pascal Canfin, Nikolaos Huntis (Nikolaos Chountis), George Sabin Cutaş, Leonardo Domenici, Derk Jan Eppink, Diogo Feio, Markus Ferber, Vicky Ford, José Manuel García-Margallo y Marfil, Jean-Paul Gauzès, Sven Giegold, Sylvie Goulard, Othmar Karas, Rodi Kraca-Cagaropulu (Rodi Kratsa-Tsagaropoulou), Astrid Lulling, Arlene McCarthy, Sławomir Witold Nitras, Ivari Padar, Antolín Sánchez Presedo, Olle Schmidt, Edward Scicluna, Peter Simon, Peter Skinner, Theodor Dumitru Stolojan, Ramon Tremosa i Balcells
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Pervenche Berès, Carl Haglund, Syed Kamall, Philippe Lamberts, Catherine Stihler, Pablo Zalba Bidegain