POROČILO o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembi direktiv 2004/39/ES in 2009/…/ES

28.5.2010 - (KOM(2009)0207 – C7‑0040/2009 – 2009/0064(COD)) - ***I

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
Poročevalec: Jean-Paul Gauzès
Pripravljavka mnenja(*): Evelyn Regner
Odbor za pravne zadeve
(*) Pridruženi odbor – člen 50 Poslovnika

Predlogi sprememb

• 001-001 (PDF - 449 KB)
• 001-001 (DOC - 420 KB)
• 002-011 (PDF - 142 KB)
• 002-011 (DOC - 289 KB)
• 012-021 (PDF - 128 KB)
• 012-021 (DOC - 280 KB)
• 022-022 (PDF - 906 KB)
• 022-022 (DOC - 863 KB)

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembi direktiv 2004/39/ES in 2009/…/ES

(KOM(2009)0207 – C7‑0040/2009 – 2009/0064(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2009)0207),

–   ob upoštevanju členov 251(2) in 47(2) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C7-0040/2009),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom Posledice začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe za še nedokončane medinstitucionalne postopke odločanja (KOM(2009)0665),

-   ob upoštevanju členov 294(3) in 53(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–   ob upoštevanju člena 55 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in mnenja Odbora za pravne zadeve (A7-0171/2010),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je opredeljeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

STALIŠČE EVROPSKEGA PARLAMENTANA PRVI OBRAVNAVI

^[1]*

---------------------------------------------------------

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembi direktiv 2003/6/ES, 2004/39/ES, 2006/48/ES in 2009/65/ES

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 53(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[2],

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke[3],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom[4],

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       Upravitelji alternativnih investicijskih skladov (UAIS) so odgovorni za upravljanje velikega zneska naloženih sredstev v Evropi in za velike zneske trgovanja na trgih finančnih instrumentov ter lahko pomembno vplivajo na trge in podjetja, v katere vlagajo.

(2)       Vpliv UAIS na trge, na katerih delujejo, je velik, vendar pa so nedavne finančne težave pokazale, kako lahko dejavnosti UAIS tudi razširijo ali povečajo tveganja v finančnem sistemu, zlasti prek svojih glavnih borznih posrednikov, in v gospodarstvu. Ker so nacionalni odzivi na ta tveganja neusklajeni, je učinkovito upravljanje z njimi težavno. Direktiva 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij[5] in Direktive 2006/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o kapitalski ustreznosti investicijskih podjetij in kreditnih institucij[6] morata tako upoštevati potencialno sistemsko tveganje, ki ga predstavljajo alternativni investicijski skladi (AIS). ▌Cilj te direktive je vzpostaviti skupne zahteve, ki bodo urejale dovoljenja in nadzor nad UAIS, in sicer z namenom zagotoviti skladen pristop k povezanim tveganjem in njihovemu učinku na vlagatelje in trge v Uniji. Načeloma je regulacija potrebna za dolgoročno trajnostno rast in spodbujanje socialne kohezije. Takšna regulacija bi urejala varstvo potrošnikov in vlagateljev, celovitost in stabilnost trgov ter preprečila sistemsko tveganje in obravnavala vprašanje socialnih eksternalij.

(3)       Nedavne težave na finančnih trgih so pokazale, da je veliko strategij UAIS ranljivih za nekaj oziroma več pomembnih tveganj v zvezi z vlagatelji, drugimi udeleženci na trgu in samimi trgi. Da bi zagotovili celovito in skupno ureditev nadzora, bi bilo treba vzpostaviti okvir za obravnavo teh tveganj, ob upoštevanju raznolikosti naložbenih strategij in tehnik, ki jih uporabljajo UAIS. Zato mora ta direktiva veljati za UAIS, ki upravljajo in tržijo vse vrste skladov, ki jih ne zajema Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (preoblikovano)[7], ne glede na pravni ali pogodbeni način, na katerega je UAIS zaupana ta odgovornost. UAIS ne smejo imeti pravice do upravljanja KNPVP v smislu Direktive 2009/65/ES na podlagi dovoljenja po tej direktivi.

(3a)     Namen te direktive bi moral biti tudi oblikovanje spodbud za premestitev off-shore skladov v Unijo, kar ne bi prineslo samo prednosti na področju regulative in zaščite vlagateljev, temveč tudi ustrezno obdavčitev prihodkov na ravni upraviteljev, skladov in vlagateljev.

(3b)     Ta direktiva sledi sporazumu, ki je bil dosežen na septembrskem vrhunskem srečanju skupine G-20 v Pittsburghu, in sicer da je treba ustrezno regulirati vse akterje, trge in proizvode.

(4)       Ta direktiva določa zahteve v zvezi z načinom, kako naj bi UAIS upravljali AIS, za katere so odgovorni. V nekaterih primerih lahko te zahteve posredno vplivajo na AIS.

(4a)     Ta direktiva bi morala določiti enega UAIS za vsak AIS, ki se upravlja v okviru direktive; ta UAIS bi moral biti odgovoren za izpolnjevanje zahtev te direktive. UAIS bi moral biti zunanji upravitelj, in sicer pravna oseba, ki jo imenuje AIS ali deluje v njegovem imenu. Če pa se AIS upravlja sam, kar pomeni, da je ustanovljen na način, da upravne odločitve sprejema vodstveni organ AIS in ni bil imenovan zunanji subjekt, bi moral sam AIS veljati za UAIS. V slednjem primeru bi moral AIS izpolnjevati vse zahteve za UAIS iz te direktive in bi moral imeti dovoljenje kot UAIS. Poleg tega AIS, ki se upravlja sam, ne bi smel imeti dovoljenja za zunanjega upravitelja enega ali več drugih AIS.

(5)       Področje uporabe te direktive je treba omejiti na upravljanje kolektivnih naložbenih podjemov, ki zberejo kapital več vlagateljev z namenom vlaganja teh sredstev v skladu z opredeljeno ali diskrecijsko naložbeno politiko v korist teh vlagateljev. Ta direktiva bi morala zajemati upravitelje vseh kolektivnih naložbenih podjemov, za katere se ne zahteva, da imajo dovoljenje kot KNPVP. Vendar so UAIS, od katerih ne bi smeli zahtevati, da izpolnjujejo neprimerne določbe v zvezi z nekaterimi AIS zaradi posebnega značaja in značilnosti teh AIS. Navsezadnje zaradi sorazmernosti za UAIS, ki upravljajo nekatere AIS, veljajo samo navedene določbe te direktive ali zahteve, ki so ustrezno spremenjene, da se upošteva sorazmernost. Vendar se direktive ne sme zaobiti v primerih, ki vključujejo na primer umetno razdrobitev skladov, ki jih upravlja isti UAIS. Da bi upoštevali razvoj na finančnih trgih, bi moral Evropski organ za vrednostne papirje in trge, ustanovljen z Uredbo (EU) št. …/2010[8] (ESMA) redno pregledovati merila, ki jih je treba izpolnjevati za koriščenje ugodnosti blažjega režima. Ta direktiva ne sme veljati za upravitelje nezdruženih naložb, kot so dotacije, državni naložbeni skladi, centralne banke ali kreditne institucije, institucije za zagotavljanje poklicnih pokojnin ali institucije, ki izključno upravljajo sklade za zagotavljanje poklicnih pokojnin, ali zavarovalnice in pozavarovalnice za lastna sredstva, ali podjetje, ki v glavnem deluje kot lastniški subjekt skupine podružničnih podjetij in ima v lasti strateške deleže v podjetjih z namenom dolgoročnega lastništva, ne pa doseganja donosov z odsvojitvami v določenem času, kar se obravnava kot kolektivni podjem. Investicijska podjetja, ki imajo dovoljenje po Direktivi 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov[9], in kreditne institucije po Direktivi 2006/48/ES ne potrebujejo dovoljenja po tej direktivi za zagotavljanje investicijskih storitev v zvezi z AIS. Investicijska podjetja in kreditne institucije po Direktivi 2006/48/ES pa bi morale biti zmožne zagotavljati samo investicijske storitve v zvezi z AIS, če in kolikor je enote ali delnice AIS mogoče tržiti v skladu s to direktivo.

(6)       Da bi se izognili nalaganju pretiranih ali nesorazmernih zahtev, ta direktiva določa različne izjeme za nekatere UAIS ▌. Dejavnosti zadevnega UAIS najverjetneje ne bodo bistveno vplivale na finančno stabilnost ali učinkovitost trga. ▌Za UAIS, ki so izvzeti iz te direktive, mora še naprej veljati ustrezna nacionalna zakonodaja. Vendar pa jih je treba še vedno obravnavati kot UAIS, za katere velja opt-in postopek, določen v tej direktivi.

(7)       Cilj te direktive je zagotoviti usklajen in strog regulativni in nadzorni okvir za dejavnosti UAIS. Dovoljenje v skladu s to direktivo mora zajemati storitve upravljanja in vodenja AIS v vsej Uniji. Poleg tega morajo imeti UAIS pravico, da profesionalnim vlagateljem v vsej Uniji tržijo AIS s sedežem v Uniji, pod pogojem postopka priglasitve.

(8)       Ta direktiva ne ureja AIS in zato državam članicam ne preprečuje sprejetja ali nadaljnje uporabe dodatnih zahtev v zvezi z AIS s sedežem na njihovem ozemlju. Država članica lahko AIS s sedežem na svojem ozemlju naloži dodatne zahteve, ki pa ne smejo preprečevati izvajanja pravic UAIS, ki imajo v drugih državah članicah v skladu s to direktivo dovoljenje, da tržijo profesionalnim vlagateljem AIS s sedežem zunaj države članice, za katere zato ne veljajo dodatne zahteve in jim jih ni treba upoštevati.

(9)       Brez poseganja v uporabo drugih instrumentov zakonodaje Unije lahko države članice UAIS naložijo strožje zahteve, kadar UAIS tržijo AIS samo malim vlagateljem ali tržijo isti AIS tako profesionalnim kot malim vlagateljem, ne glede na to, ali se enote oziroma deleži AIS tržijo v državi ali čezmejno. Ti dve izjemi državam članicam omogočata, da vzpostavijo dodatne zaščitne ukrepe, potrebne za zaščito malih vlagateljev. Pri tem se upošteva, da so AIS pogosto nelikvidni in podvrženi velikemu tveganju znatne kapitalske izgube. Naložbene strategije v zvezi z AIS običajno niso prilagojene naložbenemu profilu ali potrebam malih vlagateljev. Primernejše so za profesionalne vlagatelje in tiste vlagatelje, ki imajo dovolj velik naložbeni portfelj, da lahko sprejmejo večja tveganja izgube, povezana s temi naložbami. Ne glede na to lahko države članice na svojem ozemlju dovolijo trženje ▌ nekaterih vrst AIS, ki jih upravljajo UAIS, malim vlagateljem, razen skladov skladov z osnovnimi naložbami nad 30 % v AIS, in posredniških skladov z naložbami v glavnih AIS, ki ne bi smeli imeti koristi od evropske enotne licence za trženje v skladu s to direktivo. Vendar bi morale institucije Unije, zlasti Komisija, preučiti, ali je treba predlagati poseben okvir Unije za opredelitev skupnih pravil za razdelitev AIS malim vlagateljem v Uniji. Na podlagi člena 19(4) in (5) Direktive 2004/39/ES morajo države članice še naprej zagotavljati ustrezne določbe, če dovolijo trženje AIS malim vlagateljem. Investicijska podjetja, ki imajo dovoljenje v skladu z Direktivo 2004/39/ES in ki investicijske storitve nudijo malim vlagateljem, morajo upoštevati te dodatne zaščitne ukrepe, ko ocenjujejo ustreznost ali primernost določenega AIS za posameznega malega vlagatelja. Kadar država članica na svojem ozemlju dovoljuje trženje AIS malim vlagateljem, mora biti ta možnost na voljo ne glede na državo članico, v kateri ima UAIS sedež, dodatne določbe pa morajo veljati nediskriminatorno.

(9a)     Ta direktiva ne bi smela omejevati investitorjev ali jim preprečevati, da na kapitalskem trgu prodajo enote ali deleže, ki jih imajo v AIS. Vsako ponudbo ali namestitev takih enot ali deležev na pobudo UAIS, ki upravlja takšne AIS, bi bilo treba obravnavati kot trženje takega UAIS za namene te direktive.

(10)     Da se zagotovi visoka raven zaščite strank investicijskih podjetij v smislu Direktive 2004/39/ES, se AIS ne sme obravnavati kot nekompleksni finančni instrument za namene te direktive. Zato je treba to direktivo spremeniti v skladu s tem.

(10a)   V skladu z načelom sorazmernosti ter glede na veliko prekrivanje zahtev za dovoljenje iz Direktive 2009/65/ES in zahtev za dovoljenje iz te direktive morajo imeti upravitelji, ki imajo dovoljenje v skladu z Direktivo 2009/65/ES ali v skladu s to direktivo, pravico do dovoljenja v skladu z drugo direktivo, pri čemer je pogoj le, da izpolnjujejo ustrezne dodatne zahteve za pridobitev takega dovoljenja. Pri tem mora biti mogoče navzkrižno sklicevanje na dokumente pod pogojem, da ostanejo informacije v teh dokumentih nespremenjene. Direktivo 2009/65/ES je treba zato spremeniti, da bi dosegli ta rezultat.

(11)     Treba je zagotoviti uporabo minimalnih kapitalskih zahtev, da se zagotovita kontinuiteta in regularnost upravljavskih storitev, ki jih nudijo UAIS. Stalne kapitalske zahteve morajo zajemati potencialno izpostavljenost UAIS poklicni odgovornosti v zvezi z vsemi njihovimi dejavnostmi, vključno z upravljavskimi storitvami, ki so nudene na podlagi prenosa ali na podlagi mandata. Za zahtevo po lastnih sredstvih mora veljati zgornja meja, ki je določena v Direktivi 2009/65/ES. Poleg tega je treba lastna sredstva vlagati v likvidna sredstva ali sredstva, ki jih je mogoče kratkoročno takoj pretvoriti v gotovino, in ne smejo vključevati špekulativnih pozicij.

(12)     Treba je zagotoviti, da UAIS delujejo v skladu s strogimi nadzori upravljanja. UAIS bi bilo treba upravljati in organizirati tako, da se zmanjša navzkrižje interesov. Nedavni razvoj dogodkov kaže na to, da je treba funkcije varne hrambe premoženja nujno ločiti od funkcij upravljanja, ločiti pa je treba tudi sredstva vlagatelja od sredstev upravitelja. V ta namen bi moral UAIS imenovati ali zagotoviti imenovanje depozitarja, ki je ločen od UAIS, in mu zaupati knjiženje denarja vlagatelja na ločenem računu, varno hrambo finančnih instrumentov in preverjanje, ali je AIS ali UAIS v imenu AIS pridobil lastništvo nad vsem drugim premoženjem. Da bi omogočili hitro in učinkovito povrnitev sredstev vlagateljev, bi moral biti depozitar odgovoren UAIS, AIS in vlagateljem AIS skupaj, razen v primerih, ko take izgube nastanejo zaradi višje sile. V tem primeru višja sila pomeni nepredvidljive zunanje dogodke, ki povzročijo izgube izven nadzora depozitarja in katerih posledicam se ni bilo mogoče izogniti kljub primernemu upoštevanju zahtev po potrebni skrbnosti iz te direktive.

(12-a) Na odgovornost depozitarja ne bi smel vplivati njen prenos na pooblaščeno tretjo osebo. Kadar pa zakonodaja tretje države ali rezultat nepredvidljivega zunanjega dogodka depozitarju to preprečujejo, bi moral ta imeti možnost, da se razreši odgovornosti, kar mora odobriti pristojni organ države članice. Taka razrešitev odgovornosti bi se morala zgoditi samo enkrat.

(12a)   V izjavi voditeljev po vrhunskem srečanju skupine G-20 septembra 2009 v Pittsburghu je bilo oblikovano mednarodno soglasje o prejemkih osebja v bankah in drugih sistemsko pomembnih podjetjih za finančne storitve. Za odpravo potencialno škodljivega učinka slabo oblikovanih struktur prejemkov na premišljeno obvladovanje tveganja in nadzor nad tveganim ravnanjem posameznikov bi morala veljati izrecna obveznost za UAIS, da za osebje, katerega poklicne dejavnosti imajo bistven vpliv na njihov profil tveganja ali na profile tveganja AIS, ki ga upravljajo, vzpostavijo in vzdržujejo politiko in prakso prejemkov, ki sta skladni z učinkovitim obvladovanjem tveganja. Te kategorije osebja bi morale zajemati vsaj višje vodstvo, prevzemalce tveganja in nadzorne funkcije. Komisija bi morala biti pristojna za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, da bi po posvetovanju z Evropskim organom za vrednostne papirje in trge oblikovala smernice o premišljeni politiki prejemkov. Pomembno je zagotoviti ustrezno usklajenost med določbami za premišljeno politiko prejemkov za UAIS in tistimi za kreditne institucije in investicijska podjetja. Take zavezujoče smernice bi morale zato zagotoviti skladnost z določbami o prejemkih, določenimi v direktivah 2006/48/ES in 2006/49/ES.

(12b)   Da bi se izognili pretiranemu tveganju in zagotovili boljšo uskladitev interesov, bi morali UAIS v AIS, ki jih upravljajo, vložiti tudi nekaj lastnih sredstev, pod pogojem, da taka obveznost ni v nasprotju z značilnostmi teh AIS.

(12c)   Komisija bi morala podati ustrezen horizontalen zakonodajni predlog, v katerem bi pojasnila odgovornosti in obveznosti depozitarja ter uredila pravico depozitarja v eni državi članici, da opravlja storitve v drugi državi članici (enotna licenca). Ta zakonodajni predlog bi moral nadomestiti ustrezne zahteve za depozitarje v tej direktivi.

(12d)   Komisija bi morala zagotoviti, da se zahteve za depozitarje iz te direktive uporabljajo za depozitarje KNPVP, zato bi morala v ta namen najkasneje do datuma začetka veljavnosti te direktive ustrezno spremeniti Direktivo 2009/65/ES.

(13)     Zanesljivo in objektivno vrednotenje sredstev je nujno za zaščito interesov vlagateljev. Različni UAIS uporabljajo različne metodologije in sisteme za vrednotenje sredstev, odvisno od sredstev in trgov, v katere večinoma vlagajo. Primerno je, da se te razlike priznajo. Proces vrednotenja premoženja in izračunavanja čiste vrednosti sredstev bi moral biti funkcionalno neodvisen od funkcij upravljanja UAIS. Kadar je to ustrezno, bi moralo biti UAIS omogočeno, da proces vrednotenja premoženja in izračunavanja čiste vrednosti sredstev prenese na tretjo osebo.

(14)     UAIS lahko odgovornost za izvajanje nekaterih svojih funkcij naložijo v skladu s to direktivo. UAIS bi morali biti še naprej odgovorni za pravilno izvajanje nalog in za skladnost s predpisi iz te direktive.

(15)     Glede na to, da lahko UAIS, ki v svojih naložbenih strategijah uporabljajo finančne vzvode, v določenih okoliščinah prispevajo k nastanku sistemskega tveganja ali neurejenih trgov, je treba UAIS, ki uporabljajo določene tehnike, ki povzročijo posebna tveganja, naložiti posebne zahteve. Informacije, potrebne za odkrivanje, spremljanje in odzivanje na ta tveganja, v Uniji še niso bile zbrane in izmenjane med državami članicami, da bi bilo mogoče opredeliti potencialne vire tveganja za stabilnost finančnih trgov v Uniji. Da bi popravili to stanje, morajo za te UAIS, ki v svojih naložbenih strategijah uporabljajo finančne vzvode, veljati posebne zahteve. Ti UAIS morajo določiti meje finančnega vzvoda za vsak AIS, ki ga upravljajo, in razkriti informacije v zvezi z uporabo in viri finančnega vzvoda. Razkrite informacije je treba poslati Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge in jih izmenjati z drugimi organi v Skupnosti, da se pospeši skupna analiza vpliva finančnega vzvoda teh UAIS na finančni sistem v Skupnosti in tudi skupni odziv na to. Pristojni organi bi morali te informacije posredovati tudi Evropskemu odboru za sistemska tveganja, ustanovljenemu z Uredbo (EU) št. …/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne …^[10]* (ESRB), da bi jih ta uporabil pri opravljanju svojih nalog. Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge bi bilo na podlagi teh informacij in ob upoštevanju mnenja Evropskega odbora za sistemska tveganja nujno treba dovoliti, da določi, ali finančni vzvod, ki ga uporablja UAIS, znatno ogroža stabilnost in celovitost finančnega sistema, ter natančno opredeli popravne ukrepe, ki jih je treba sprejeti (vključno z omejitvijo ravni finančnih vzvodov, ki jih ta UAIS lahko uporabi). Evropski organ za vrednostne papirje in trge bi moral Komisijo in pristojne organe nemudoma obvestiti o vsaki taki določitvi. Pristojni organ matične države članice katerega koli UAIS, za katerega velja taka določitev, bi moral izvesti odločitve Evropskega organa za vrednostne papirje in trge.

(15a)   Glede na splošni cilj finančne stabilnosti in obvladovanja sistemskega tveganja bi bilo treba posebno pozornost nameniti finančnim institucijam, na primer posojilnim institucijam in glavnim borznim posrednikom, ki so ključni partnerji za AIS in so dejavni pri postopkih ustvarjanja tveganja. Te institucije bi morale izpolnjevati zahteve glede razkritja v odnosu do pristojnih organov, poleg tega pa bi morale zanje veljati posebne kapitalske zahteve ob upoštevanju tveganja, ki so mu izpostavljene glede na svoje vezi z AIS. Poleg tega bi morali glavni posredniki (angl. prime brokers) in drugi posojilodajalci v UAIS in AIS izpolnjevati vse ustrezne predpise, zlasti Direktivo 2006/48/ES in Direktivo 2006/49/ES, kar zadeva varno in skrbno poslovanje. Poleg tega je treba v ustreznih zakonodajnih besedilih kot nujno obravnavati navzkrižje interesov, do katerega pride, ko take institucije same vodijo AIS, vzporedno pa zagotavljajo storitve svojim strankam. V ta namen je treba vzpostaviti posebno usklajevanje med Evropskim organom za vrednostne papirje in trge ter Evropskim nadzornim organom (bančništvo), ustanovljenim v skladu z Uredbo (EU) št. …/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne …^[11]* (EBA), da bi lahko spremljali raven financiranja, ki jo takemu UAIS zagotovijo finančne institucije, udeležene v teh dejavnostih.

▌

(16a)   Prodaja na kratko je razširjena tržna praksa, ki jo UAIS in drugi udeleženci na trgu uporabljajo v veliki meri. Čeprav ima včasih koristno vlogo pri ohranjanju likvidnosti trgov, jih obenem naredi manj stabilne in zaradi svojega procikličnega učinka prispeva k njihovi destabilizaciji. Zlasti v izrednih tržnih razmerah lahko prodaja na kratko prispeva k motnjam na trgu. Že dolgo je priznano, da prodaja na kratko prispeva k upadanju tržnih cen vedno, ko se pojavi kriza na finančnem trgu. Poleg tega lahko prodaja na kratko spodbudi širjenje lažnih informacij, da bi ustvarili dobiček na šibkem trgu. Ker sta pravilno delovanje in integriteta trgov bistvena za ponovno pridobitev zaupanja dolgoročnih vlagateljev, ki so bistveni za financiranje gospodarstva, in ker integracija finančnih trgov zahteva skupne prakse v Uniji, da bi se izognili izbiranju najugodnejših predpisov, bi morala prodaja na kratko potekati v usklajenem regulativnem okviru, da bi tako zmanjšali njen morebitni destabilizacijski učinek. Komisija bi morala zato predlagati horizontalni ukrep na ravni Unije, s katerim bi zagotovila enake konkurenčne pogoje za UAIS in druge uporabnike prodaje na kratko ter prepovedala nekrito prodajo na kratko v Uniji. V zvezi s tem bi bilo treba spremeniti Direktivo 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o trgovanju z notranjimi informacijami in tržni manipulaciji (zloraba trga)[12] in z njo prepovedati nekrito prodajo na kratko.

(17)     Treba je zagotoviti, da UAIS vsem podjetjem, v katerih ima kontrolni ali prevladujoči vpliv, zagotovi informacije, potrebne za to, da podjetje oceni, kako ta kontrolni vpliv kratko- in srednjeročno vpliva na gospodarsko in socialno stanje podjetja. Kadar UAIS upravljajo AIS, ki lahko imajo kontrolni vpliv pri izdajatelju, katerega delnice so sprejete v trgovanje na reguliranem trgu, bi bilo treba informacije razkriti v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2004/25/ES z dne 21. aprila 2004 o ponudbah za prevzem[13] in Direktivo 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu[14]. Da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje med izdajatelji in podjetji, ki ne kotirajo na borzi in v katera vlagajo UAIS, morajo obveznosti iz te direktive veljati za UAIS, ki upravljajo AIS, ki imajo lahko kontrolni vpliv pri izdajatelju, katerega delnice so sprejete v trgovanje na reguliranem trgu, samo, če in kolikor presegajo obstoječe določbe prava Unije, ki se uporabljajo za izdajatelje. V ta namen za UAIS, ki upravljajo AIS in imajo kontrolni vpliv na podjetja, ki ne kotirajo na borzi, veljajo posebne zahteve, zlasti v zvezi s priglasitvijo obstoja takšnega vpliva in v zvezi z razkritjem informacij podjetju in vsem njegovim delničarjem o namenih UAIS v zvezi s prihodnjim poslovnim razvojem in drugimi načrtovanimi spremembami v podrejenem podjetju. Da se zagotovi preglednost v zvezi s podrejenim podjetjem, bi morale veljati strožje zahteve za poročanje. V letna poročila zadevnih AIS je treba vključiti informacije, ki so specifične za vrsto naložbe in podrejeno podjetje.

(17a)   Zagotoviti je treba, da za podjetja s portfelji ne bodo veljale strožje zahteve kot za katerega koli drugega izdajatelja ali podjetje, ki ne kotira na borzi, prejemnika zasebnih naložb, ki niso naložbe AIS. Čeprav je potrebna preglednost prava družb, bi vsaka diskriminacija, kot je nalaganje obveznosti razkritja določenih strateških in razvojnih načrtov za podjetja s portfelji, na podlagi njihovega lastništva, vplivala na pošteno konkurenco in ogrozila financiranje inovacij v Evropski uniji. Ogroziti bi utegnila tudi pravice drugih delničarjev. Zato bi morala Komisija najkasneje do datuma začetka veljavnosti te direktive pregledati ustrezno zakonodajo na področju prava družb in ustrezne direktive o finančnem sektorju ter vnesti potrebne spremembe v obliki zakonodajnih predlogov, vključno z morebitnimi ustreznimi predlogi sprememb, ki so potrebne v tej direktivi. Poročilo Komisije in z njim povezani predlogi bi morali zagotavljati enake konkurenčne pogoje med podjetji s portfelji in drugimi podjetji. V svojem poročilu in predlogih bi morala Komisija upoštevati varstvo pravic delničarjev, pa tudi potrebo po enakih mednarodnih konkurenčnih pogojih in evropsko konkurenčnost glede financiranja inovacij in razvoja tehnologij.

(17b)   Da bi se izognili morebitni odprodaji podjetja po delih, mora biti čista vrednost premoženja ciljnega podjetja, ki ga nadzira AIS, v skladu z določbami sistema kapitalske ustreznosti iz druge direktive o pravu družb[15].

(18)     Veliko UAIS trenutno upravlja AIS s sedežem v kateri od tretjih držav. Primerno je, da se UAIS, ki imajo dovoljenje, dovoli upravljanje AIS s sedežem v kateri od tretjih držav, pod pogojem ustrezne ureditve, ki zagotavlja dobro vodenje teh AIS in učinkovito varno hrambo premoženja, ki ga vložijo vlagatelji iz Unije.

(19)     UAIS morajo biti zmožni tudi tržiti AIS s sedežem v kateri od tretjih držav profesionalnim vlagateljem v matični državi članici in drugim državam članicam. Za navedeno pravico morajo veljati postopki priglasitve in izpolnjevanje zahtev v zvezi s tretjo državo. Kadar ima tudi UAIS sedež v tretji državi, bi se moralo od njega zahtevati izpolnjevanje zahtev iz te direktive, tako da bi zanj veljale iste obveznosti kot za UAIS s sedežem v Uniji, pri čemer bi imel na podlagi te direktive enake pravice.

(20)     Za sredstva, ki so v tretji državi, in pod nekaterimi pogoji je primerno, da se UAIS s sedežem v Uniji dovoli prenos nekaterih upravnih nalog na subjekt s sedežem v tretji državi, pod pogojem, da veljajo potrebni zaščitni ukrepi. Podobno lahko depozitar del svojih nalog v zvezi z AIS s sedežem v tretji državi prenese na depozitarja v tej tretji državi, pod pogojem, da zakonodaja te tretje države zagotavlja raven zaščite interesov vlagateljev, ki je enakovredna ravni zaščite v Uniji. Poleg tega bi morali biti UAIS zmožni izkazovati ustrezno skrbnost, sposobnost in gospodarnost pri izbiri, imenovanju in rednem pregledovanju te tretje osebe in dogovorov glede zadev, ki jih je nanjo prenesel. Biti mora tudi mogoče, da UAIS imenuje pravno ali funkcionalno neodvisnega cenilca s sedežem v tretji državi.

(21)     Osnovno načelo te direktive bi moralo biti, da bi moral imeti UAIS s sedežem v tretji državi pravice iz te direktive (npr. da trži deleže ali enote v AIS po vsej Uniji na podlagi licence) samo, kadar zanj veljajo obveznosti iz te direktive. S tem bi zagotovili konkurenčno enakost z UAIS, ki imajo sedež v Uniji (vprašanje enakih konkurenčnih pogojev). S to direktivo bi zato morali določiti način, na katerega bi imeli UAIS s sedežem v tretji državi dovoljenje v skladu s to direktivo. Zaradi praktičnih vidikov in vidikov glede nacionalne suverenosti bi morala ta direktiva določati, da se morajo UAIS s sedežem v tretji državi prostovoljno strinjati, da bodo ravnali skladno s to direktivo. Za zagotovitev te skladnosti bi morala ta direktiva določiti način, na katerega bi nadzornik tega UAIS v povezavi z Evropskim organom za vrednostne papirje in trge ter ustreznimi pristojnimi organi Unije zagotovil ravnanje v skladu s to direktivo.

(21a)   Komisija bi morala preučiti razvoj sistema zasebnega plasiranja v Evropski uniji.

(21b)   Ta direktiva ne bi smela vplivati na sedanje razmere, ko lahko profesionalni vlagatelj s sedežem v Uniji na lastno pobudo vlaga v AIS s sedežem v Uniji ne glede na to, kje ima sedež UAIS.

(22)     Treba je razjasniti pooblastila in dolžnosti pristojnih organov, odgovornih za izvajanje te direktive, ter okrepiti mehanizme, ki so potrebni za zagotavljanje potrebne ravni čezmejnega sodelovanja pri nadzoru. Na podlagi te direktive bi moral imeti Evropski organ za vrednostne papirje in trge usklajevalno vlogo in pristojnost, da daje smernice pristojnim organom o nadzoru in izvajanju te direktive.

(22a)   V skladu z novo nadzorno strukturo, predlagano za Unijo, bi morala ta direktiva Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge podeliti neposredna pooblastila za nadzor in pooblastila za posredovanje na trgih v nekaterih okoliščinah, da bi določil ravni finančnih vzvodov v nekaterih okoliščinah in razrešil spore med pristojnimi organi.

(23)     Dejavnosti UAIS na nekaterih finančnih trgih, zlasti kadar AIS, ki jih upravljajo, nimajo materialnih interesov zaradi proizvodov ali instrumentov, iz katerih so navedeni trgi izvedeni, so relativno pomembne, ker lahko v nekaterih okoliščinah zavrejo učinkovito delovanje navedenih trgov. To lahko na primer povzroči prekomerno nestabilnost navedenih trgov ali vpliva na pravilno ocenjevanje instrumentov, s katerimi se trguje na navedenih trgih. Zato je treba zagotoviti, da imajo pristojni organi in Evropski organ za vrednostne papirje in trge pristojnosti, ki so potrebne za spremljanje dejavnosti UAIS na navedenih trgih in ukrepanje, kadar okoliščine zahtevajo varstvo urejenega delovanja navedenih trgov.

(24)     Države članice naj določijo kazni, ki upoštevajo smernice Evropskega organa za vrednostne papirje in trge, za kršitve določb te direktive in zagotovijo njihovo izvajanje. Sankcije bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(25)     Vsaka izmenjava ali prenos informacij med pristojnimi organi, Evropskim organom za vrednostne papirje in trge, Evropskim odborom za sistemska tveganja, drugimi organi, organi ali osebami mora potekati v skladu s pravili o prenosu osebnih podatkov iz Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov[16].

▌

(27)     Komisija mora biti pristojna za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe, zlasti tistih, ki so potrebni za izvajanje te direktive. ▌

▌

(29)     Ker ciljev te direktive, in sicer zagotovitve visoke ravni zaščite potrošnikov in vlagateljev z določitvijo skupnega okvira za dovoljenje in nadzor UAIS, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, kot to dokazujejo pomanjkljivosti obstoječih nacionalnih ureditev in nadzora teh akterjev, in ker se ta cilj lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenih ciljev –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Poglavje I

Splošne določbe

Člen 1

Predmet

Ta direktiva določa pravila za dovoljenje, trajno delovanje in preglednost upraviteljev alternativnih investicijskih skladov (UAIS).

Člen 2

Področje uporabe

1.        Ta direktiva velja za ▌ UAIS s sedežem v Uniji, ki zagotavljajo upravljavske storitve enemu ali več alternativnim investicijskim skladom (AIS) ne glede na to:

(a)       ali ima AIS sedež v Uniji ali v tretji državi;

(b)       ali UAIS storitve zagotavlja neposredno ali s prenosom;

(c)       ali AIS pripada odprtemu ali zaprtemu tipu;

(ca)     ali je AIS ustanovljen v okviru pogodbenega prava, investicijskega prava, statuta ali v okviru kakršne koli druge pravne oblike;

(d)       kakšna je pravna struktura UAIS.

1a.      V primerih, kjer zakonodaja, v skladu s katero so AIS organizirani, zahteva ustanovitev upravnega odbora ali kakšnega drugega vodstvenega organa, in ko AIS ne imenujejo UAIS, se AIS za namene te direktive obravnava kot UAIS.

1b.      Ta direktiva ne preprečuje investitorjem ali jih omejuje, da na kapitalskem trgu prodajo enote ali deleže, ki jih imajo v AIS. Vsako ponudbo ali namestitev takih enot ali deležev na pobudo UAIS, ki upravljajo takšne AIS, bi bilo treba obravnavati kot trženje takega UAIS za namene te direktive.

2.        UAIS, ki imajo v skladu s to direktivo dovoljenje, da zagotavljajo upravljavske storitve enemu ali več AIS, imajo pod pogoji iz Poglavja VI in po potrebi člena 35 pravico tudi do trženja deležev ali enot teh AIS za profesionalne vlagatelje v Uniji.

3.        Države članice zagotovijo, da se UAIS, ki so upravičeni do izjem iz členov 2-a in 2a, obravnavajo kot UAIS, ki spadajo v področje uporabe te direktive.

Člen 2-a

Izjeme

Ta direktiva se ne uporablja za:

(a)       KNPVP ali njihove družbe za upravljanje ali investicijska podjetja, ki imajo dovoljenje v skladu z Direktivo 2009/65/ES, če te družbe ali podjetja ne upravljajo AIS;

(b)       kreditne institucije, institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, institucije, ki izključno upravljajo sklade za zagotavljanje poklicnih pokojnin,zavarovalnice in pozavarovalnice ali katero koli drugo regulirano institucijo, če te vlagajo samo v svojem imenu;

(c)       nadnacionalne institucije, kot so Svetovna banka, Mednarodni denarni sklad, Evropska centralna banka, Evropska investicijska banka, Evropski investicijski sklad, druge nadnacionalne organizacije in podobne mednarodne organizacije, če takšne institucije ali organizacije upravljajo enega ali več AIS, ki delujejo v javnem interesu;

(d)       centralne banke;

(e)       UAIS, ki so holdinške družbe, ki svoje delnice tržijo na reguliranem trgu Unije in ki ne dajejo svojim delničarjem nobenih pravic odplačevanja ali vnovičnega nakupa.

Člen 2a

Posebne ali delne izjeme

1.        UAIS, ki izpolnjujejo naslednja merila, morajo izpolnjevati samo določbe iz poglavja II (dovoljenje), člena 9 (splošna načela – etika) in členov 21, 24 in 25 (obveznost poročanja pristojnim organom):

(a)       UAIS, ki zagotavljajo upravljavske storitve izključno svojim matičnim družbam, svojim hčerinskim družbam ali drugim hčerinskim družbam svojih matičnih družb;

(b)       UAIS za AIS, ki imajo do tri profesionalne vlagatelje, ki niso drug AIS ali KNPVP;

(c)       UAIS v obliki nacionalnih, regionalnih in lokalnih oblasti in organov ali institucij, ki upravljajo sklade, s katerimi se podpirajo sistemi socialne varnosti in pokojninski sistemi;

(d)       UAIS v obliki AIS, ki se upravljajo sami, ki so pravne osebe, svojim delničarjem ne dajejo nobenih pravic odplačevanja ali vnovičnega nakupa, vlagajo pretežno v prenosljive vrednostne papirje in se z njihovimi deleži trguje na reguliranem trgu v Uniji;

(e)       UAIS, ki upravljajo sisteme udeležbe zaposlenih.

UAIS, ki sodijo v področje uporabe tega odstavka, ne uporabljajo postopka iz člena 33 za trženje enot ali deležev AIS, ki jih upravljajo za profesionalne vlagatelje v drugi državi članici.

2.        Za sistemsko nepomembne UAIS veljajo samo poglavje II (dovoljenje), člena 9 in 10 (etika in preprečevanje navzkrižja interesov), člena 19 in 20 (zahteve glede preglednosti), členi 21, 24 in 25 (obveznosti poročanja pristojnim organom), člen 11 (obvladovanje tveganja), člen 14 (kapital) ter poglavje VIII (nadzor) te direktive.

3.        Kadar je zadevni AIS nepremičninski sklad glede na člen 16, redno vrednotenje ni obvezno. Pogostost vrednotenja je v skladu s pravili AIS. Za te AIS se ne uporablja člen 17 (depozitar).

4.        UAIS morajo ravnati v skladu s to direktivo samo za vse AIS zasebnega kapitala, ki jih upravljajo, in sicer:

(a)       veljajo poglavje II (dovoljenje), člena 9 in 10 (etika in preprečevanje navzkrižja interesov), člen 18 (prenos), člena 19 in 20 (letno poročilo in razkrivanje informacij vlagateljem), poglavje V (obveznosti UAIS, ki upravljajo posebne vrste AIS), poglavje VII (tretje države) in poglavje VIII (nadzor);

(b)       kot odstopanje od člena 16 redno vrednotenje ni obvezno, pogostost njegovega izvajanja pa mora biti v skladu s pravili AIS, samo vrednotenje pa mora v vsakem primeru potekati vsakič, ko so deleži ali enote AIS zasebnega kapitala izdani ali odkupljeni;

(c)       se člen 17 ne uporablja.

Odstavki 1, 2 in 3 se ne uporabljajo za UAIS, ki upravljajo AIS zasebnega kapitala.

5.        Poglavje V se uporablja za UAIS, ki spadajo v področje uporabe tega člena.

6.        Pristojni organi držav članic pripravijo seznam UAIS, zajetih v tem členu. Ta seznam se posreduje Evropski komisiji in Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge.

7.        Evropski organ za vrednostne papirje in trge redno preverja, ali pristojni organi zagotavljajo, da so UAIS iz področja uporabe tega člena še naprej zajeti v tem členu.

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a)       „alternativni investicijski sklad“ ali AIS pomeni vsak kolektivni naložbeni podjem, vključno z njegovimi naložbenimi razdelki, katerega cilj so kolektivne naložbe in upravljani računi z vzvodom in ki ne potrebuje dovoljenja v skladu s členom 5 Direktive 2009/65/ES;

(b)       „upravitelj alternativnih investicijskih skladov“ ali UAIS pomeni vsako pravno ali fizično osebo, ki upravlja enega ali več AIS, je odgovorna za skladnost z zahtevami te direktive in je lahko glede na pravno obliko zadevnega AIS bodisi sam AIS ali zunanji subjekt;

(c)       „cenilec“ pomeni pravno osebo ali funkcionalno neodvisno službo UAIS, ki jo pooblasti in nadzoruje pristojni organ, ki vrednoti premoženje ali vzpostavlja vrednost deležev ali enot AIS ▌;

(d)       „upravljavske storitve“ so funkcije, opredeljene v Prilogi Ia;

(e)       „trženje“ pomeni ▌ponudbo ali namestitev enot ali deležev v AIS, ki ga upravlja UAIS, vlagateljem s sedežem v Uniji ali z njimi na pobudo katerega koli UAIS ali posrednika, odgovornega za distribucijo;

(f)        „profesionalni vlagatelj“ je vsak vlagatelj v smislu Priloge II Direktive 2004/39/ES;

(g)       „mali vlagatelj“ je vsak vlagatelj, ki ni profesionalni vlagatelj;

(h)       „matična država članica“ je država članica, v kateri ima UAIS dovoljenje po členu 6;

(i)        „država članica gostiteljica“ je država članica, ki ni matične država članica in na katere ozemlju UAIS AIS nudi upravljavske storitve ali trži deleže ali enote tega AIS;

(j)        „pristojni organi“ so tisti državni organi, ki so z zakonom ali drugim predpisom pooblaščeni za nadzor UAIS;

(k)       „finančni instrument“ je instrument, ▌ določen v oddelku C Priloge I Direktive 2004/39/ES;

(l)        „finančni vzvod“ pomeni vsako metodo, s katero UAIS poveča izpostavljenost AIS, ki ga upravlja, določenim naložbam, in sicer s pomočjo izposojanja denarja ali vrednostnih papirjev, ali pa finančni vzvod, vložen v finančne postavke ali kako drugače, vključno s finančnim vzvodom, ki ga uporabljajo skladi ali drugi pravni subjekti pod nadzorom AIS, samostojno ali v navezi z drugimi AIS, in ki poveča finančni dolg, ki ga podpira AIS;

(m)      „kvalificirani delež“ je kakršen koli neposredni ali posredni delež v UAIS, ki predstavlja 10 % ali več kapitala ali glasovalnih pravic ali ki omogoča pomembno vplivanje na vodenje zadevnega UAIS, v katerem je ta delež. Za ta namen se upoštevajo glasovalne pravice iz členov 9 in 10 Direktive 2004/109/ES ▌;

(n)       „izdajatelj“ je kateri koli izdajatelj deležev, ki ima sedež v Uniji, v smislu člena 2(1)(d) Direktive 2004/109/ES;

(o)       „predstavniki delavcev“ pomenijo predstavnike delavcev, kot so opredeljeni v členu 2(e) Direktive 2002/14/ES z dne 11. marca 2002 o določitvi splošnega okvira za obveščanje in posvetovanje z delavci v Evropski skupnosti[17];

(oa)     „varna hramba“ pomeni nadzorovanje ali posedovanje premoženja v imenu lastnika kot varuha ali depozitarja;

(ob)     „depozitar“ pomeni institucijo, ki so ji zaupane naloge iz člena 17;

(oc)     „lastna sredstva“ pomeni lastna sredstva, kot so določena v naslovu V, poglavje 2, oddelek 1 Direktive 2006/48/ES;

(od)     „glavni posrednik“ pomeni banko ali regulirano družbo z vrednostnimi papirji, ki opravlja storitve posredništva, financiranja, obračuna in poravnave poslov, skrbništva, obvladovanja tveganja, operativne pomoči, svetovanja in raziskovanja;

(oe)     „prodaja na kratko“ je prodaja vrednostnega papirja, ki ni v lasti prodajalca, in vsakršna prodaja, ki se konča z dobavo vrednostnega papirja, sposojenega s strani ali za račun prodajalca;

(of)     „prodaja na kratko brez kritja“ je prodaja vrednostnega papirja na kratko takrat, ko si prodajalec ni izposodil vrednostnega papirja ali sklenil dogovora za tako posojilo, ali takrat, ko je v trenutku naročila za prodajo na kratko vrednostni papir treba dostaviti kupcu;

(og)     „sistemsko nepomemben UAIS“ je UAIS, ki neposredno ali posredno prek podjetja, s katerim je UAIS povezan s skupnim upravljanjem ali nadzorom oziroma z znatnim neposrednim ali posrednim deležem, upravlja portfelje AIS, ki nimajo finančnega vzvoda in katerih upravljano premoženje ne presega 100 milijonov EUR in v celoti ne presega 250 milijonov EUR ter nimajo pravic odplačevanja, ki jih je mogoče uporabiti v obdobju petih let po datumu vzpostavitve posameznega AIS;

(oh)    „industrijska holdinška družba“ je podjetje z deležem v enem ali več drugih podjetjih, katerega poslovni namen je izvajati industrijsko poslovno strategijo prek podružnic ali pridruženih podjetij in ki ni ustanovljeno z osnovnim namenom ustvarjanja donosov za vlagatelje z odsvojitvami svojih podružnic ali pridruženih podjetij;

(oi)     „podjetje, ki ne kotira na borzi“, je podjetje s sedežem v Uniji, katerega delnice niso sprejete v trgovanje na reguliranem trgu v smislu člena 4(1)(14) Direktive 2004/39/ES;

(oj)      „nepremičninski AIS“ je AIS, katerega naložbena politika je vlaganje v nepremičnine ali premoženje, povezano z nepremičninami;

(ok)     „AIS zasebnega kapitala“ so AIS, vključno s skladi zaprtega tipa in skladi skladov, katerih politika je vlagati v lastniški kapital in lastniške vrednostne papirje predvsem zasebnih družb in podjetij za financiranje tveganega kapitala, načrtovanje rasti in odkupe;

(ol)     „ciljno podjetje“ je izdajatelj ali podjetje, ki ne kotira na borzi, ki ga prevzame vlagatelj, ki pridobi kontrolni vpliv;

(om)    „upravljani račun s finančnim vzvodom“ je naložbeni račun, ki ga upravlja tretja oseba s pooblastili za opravljanje transakcij brez predhodne odobritve imetnika, pri teh transakcijah pa uporablja finančni vzvod;

(on)      „skupina“, kadar gre za katero koli osebo ali subjekt, je vsaka oseba, ki nadzoruje tako osebo ali subjekt , ki jo taka oseba ali subjekt nadzoruje ali je pod skupnim nazorom s tako osebo ali subjektom.

Poglavje II

Dovoljenje za UAIS

Člen 4Zahteva za dovoljenje

1.        Države članice zagotovijo, da UAIS, ki jih zajema ta direktiva, ne nudijo upravljavskih storitev za AIS oziroma ne tržijo deležev ali enot AIS brez ustreznega dovoljenja.

Država članica zahteva, da UAIS, ki ima dovoljenje na njenem ozemlju, vedno izpolnjuje pogoje za začetno dovoljenje iz te direktive.

Subjekti, ki nimajo dovoljenja v skladu s to direktivo in ki jih, v primeru UAIS, ta direktiva ne zajema, v skladu z nacionalno zakonodajo države članice ne smejo nuditi upravljavskih storitev za AIS ali tržiti enot ali deležev AIS v Uniji.

2.        UAIS so lahko pooblaščeni za zagotavljanje upravljavskih storitev za vse ali določene vrste AIS.

Glede na svojo pravno obliko se lahko AIS upravljajo sami ali pa za UAIS imenujejo zunanjega upravitelja. Kadar so AIS pravne osebe in niso določili zunanjega upravitelja za UAIS, je AIS sam UAIS.

Če ima UAIS dovoljenje po tej direktivi oz. če ima družba za upravljanje ali investicijsko podjetje dovoljenje po Direktivi 2009/65/ES, pristojni organi izdajo dovoljenje UAIS po Direktivi 2009/65/ES oz. družbi za upravljanje ali investicijskemu podjetju po tej direktivi, če izpolnjujejo dodatne ustrezne zahteve za pridobitev dovoljenja. Pristojni organi v ta namen zahtevajo le informacije, ki niso bile predložene za začetno dovoljenje, razen če so se te informacije spremenile.

UAIS ima lahko dovoljenje v skladu s to direktivo in dovoljenje kot družba za upravljanje ali investicijsko podjetje v skladu z Direktivo 2009/65/ES.

3.        Poleg upravljavskih storitev lahko države članice pooblastijo UAIS za zagotavljanje naslednjih storitev:

(a)       upravljanje naložbenih portfeljev, skupaj s tistimi, ki so v lasti pokojninskih skladov, ter institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje v skladu s členom 19(1) Direktive 2003/41/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. junija 2003 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje[18] v skladu s pooblastili, ki jih dajo vlagatelji na podlagi presoje in individualnega dogovora;

(b)       investicijsko svetovanje ali hrambo in vodenje v zvezi z enotami AIS kot pomožne storitve.

V skladu s to direktivo UAIS nima dovoljenja za zagotavljanje samo storitev iz tega odstavka ali za zagotavljanje samo dejavnosti iz točk 2 in 3 Priloge Ia. Te dejavnosti predstavljajo manjši del prometa UAIS.

Člen 2(2) in členi 12, 13 ter 19 Direktive 2004/39/ES se uporabljajo za zagotavljanje storitev iz tega odstavka.

Člen 5Postopek za izdajo dovoljenja

1.        Države članice zahtevajo, da UAIS, ki prosi za dovoljenje, pristojnim organom države članice, v kateri ima registrirani sedež, predloži naslednje:

(-a)     informacije o osebah, ki dejansko vodijo posle UAIS;

(a)       informacije o istovetnosti delničarjev UAIS ali članov, neposrednih ali posrednih, fizičnih ali pravnih osebah, ki imajo kvalificirane deleže, in o zneskih teh deležev;

(aa)     kadar AIS, ki se upravlja sam, prosi za dovoljenje, imena direktorjev ali članov vodstvenega organa AIS in podrobnosti glede usposobljenosti in izkušenj, povezanih z delovanjem AIS;

(b)       program dejavnosti, ki določa organizacijsko strukturo UAIS, vključno z informacijami o tem, kako namerava UAIS izpolniti obveznosti po poglavjih III in IV ter, kjer je to primerno, po poglavjih V, VI in VII;

(c)       ▌informacije o naložbenih strategijah, skupaj s politiko UAIS v zvezi z uporabo finančnih vzvodov ter o profilu tveganja in drugih značilnostih AIS, ki ga upravlja ali namerava upravljati, vključno z informacijami o državah članicah ali tretjih državah, v katerih so ustanovljeni ali bodo ustanovljeni;

(ca)     informacije o lokaciji sedeža osnovnega sklada, če je tak AIS sklad sklada;

(cb)     informacije o lokaciji sedeža glavnega sklada;

(d)       pravila upravljanja sklada ali ustanovno listino vsakega AIS, ki ga UAIS namerava upravljati;

(e)       informacije o ureditvah za prenos funkcij upravljavskih storitev na tretje osebe, kot je navedeno v členu 18, in, kjer je to primerno, v členu 35;

(f)        informacije o ureditvah za varno hrambo premoženja AIS, vključno z, kjer je to primerno, ureditvami iz člena 38;

(g)       vse dodatne informacije, navedene v členu 20(1) za vsak AIS, ki ga UAIS upravlja ali namerava upravljati.

UAIS ima glavno upravo v državi članici, v kateri ima registrirani sedež.

Člen 5a

Osrednji register

Evropski organ za vrednostne papirje in trge vodi osrednji javni register, v katerem je za vsak UAIS naveden pristojen nadzorni organ. Register se da na voljo v elektronski obliki.

Člen 6

Pogoji za izdajo dovoljenja

1.        Pristojni organi matične države članice izdajo dovoljenje samo, če je potrjeno, da bo UAIS zmožen izpolniti pogoje te direktive.

Pristojni organ ne odobri dovoljenja AIS, ki se upravlja sam, razen če imajo direktorji ali člani vodstvenega organa AIS dovolj dober ugled in dovolj izkušenj glede vrste posla, ki ga izvaja AIS, za zagotovitev izpolnjevanja zahtev te direktive.

Če se pojavijo težave, se lahko pristojni organi matične države članice posvetujejo z Evropskim organom za vrednostne papirje in trge.

Dovoljenje velja v vseh državah članicah.

2.        Pristojni organi matične države članice zavrnejo izdajo dovoljenja, če učinkovito izvajanje nadzornih funkcij preprečuje naslednje:

(a)       zakoni in drugi predpisi tretje države, ki urejajo eno ali več fizičnih ali pravnih oseb, s katerimi je UAIS tesno povezan, kot je opredeljeno v členu 4(31) Direktive 2004/39/ES;

(b)       težave, povezane z izvajanjem tega zakona in drugih predpisov.

3.        Dovoljenje zajema vse ureditve prenosa UAIS, ki so tudi sporočene v zahtevku.

Pristojni organi države članice lahko omejijo obseg dovoljenja, zlasti v zvezi z vrsto AIS, ki ga UAIS lahko upravlja, kot tudi obseg ureditve prenosa.

Posebno pozornost je treba nameniti razvrstitvi tveganj AIS, za katerega ima UAIS dovoljenje za upravljanje.

4.        Pristojni organi pisno obvestijo prosilca o izdaji ali zavrnitvi izdaje dovoljenja v treh mesecih po predložitvi popolnega zahtevka. Če pristojni organi prosilca pisno ne obvestijo, se dovoljenje šteje za zavrnjeno brez utemeljitve.

5.        UAIS lahko začne zagotavljati upravljavske storitve v matični državi članici takoj, ko je bilo dovoljenje izdano.

5a.      Brez poseganja v člen 18 države članice zagotovijo, da bo imel AIS, ki spada v področje uporabe te direktive, enega UAIS, ki bo odgovoren za izpolnjevanje zahtev te direktive.

5b.      Pristojni organi vsako četrtletje in v konsolidirani obliki Evropski organ za vrednostne papirje in trge obvestijo o odobrenih ali zavrnjenih dovoljenjih v zvezi z vsemi pogoji, spremembami obsega in odvzemom dovoljenja v skladu s tem členom ter členoma 7 in 8.

Člen 7Sprememba obsega dovoljenja

UAIS pred izvajanjem pristojne organe matične države članice obvesti o vseh bistvenih spremembah v zvezi z informacijami, predloženimi v prvotnem zahtevku, ki bi lahko pomembno vplivale na pogoje, pod katerimi je bilo začetno dovoljenje izdano, zlasti o bistvenih spremembah v programu dejavnosti UAIS, naložbene strategije in politike katerega koli AIS, ki ga upravlja, ali o pravilih upravljanja AIS ali o ustanovni listini ter identiteti vsakega drugega AIS, ki ga namerava UAIS upravljati.

Pristojni organi v mesecu dni po prejemu tega obvestila odobrijo te spremembe, naložijo omejitve ali pa te spremembe zavrnejo.

Člen 8Odvzem dovoljenja

Pristojni organi lahko odvzamejo dovoljenje, izdano UAIS, če ta UAIS:

(1)       pridobi dovoljenje z navajanjem lažnih podatkov ali na kakršen koli drug nezakonit način;

(2)       ne izpolnjuje več pogojev, pod katerimi mu je bilo dovoljenje izdano;

(3)       hudo in sistematično krši določbe, ki prenašajo to direktivo.

Poglavje III

Pogoji poslovanja UAIS

ODDELEK 1: Vodenje poslov

Člen 9

Splošna načela

-1.       UAIS zagotovi, da so politike o prejemkih skladna s pravili, ki veljajo za kreditne institucije in investicijska podjetja.

Države članice zahtevajo od UAIS, da vzpostavi in izvaja politiko in prakso prejemkov, ki izpolnjujeta zahteve iz Priloge 1b in sta skladni s premišljenim in učinkovitim obvladovanjem tveganja ter ga spodbujata, poleg tega pa ne spodbujata pretiranih tveganj, ki so v nasprotju s kratkoročnim ciljem glede dobička, sta skladni s profilom tveganja, pravili upravljanja sklada ali ustanovno listino AIS, ki ga upravlja, ter sta skladni s poslovnimi cilji in dolgoročnimi interesi UAIS in vlagateljev.

Te politike in prakse so celovite in sorazmerne naravi, obsegu in kompleksnosti dejavnosti UAIS in AIS, ki ga ta upravlja.

UAIS obvesti pristojne organe, kakšne so značilnosti njegove politike in prakse prejemkov.

Pristojni organi lahko sprejmejo ustrezne korektivne ukrepe za izravnavo tveganja, ki lahko nastane, če UAIS ne izvaja premišljene politike in prakse prejemkov.

1.        Države članice zagotovijo, da ▌ UAIS nudijo upravljavske storitve v Uniji samo, če stalno izpolnjujejo določbe te direktive.

UAIS:

(a)       pri opravljanju svojih dejavnosti ravnajo pošteno, s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in dobre družbe za upravljanje ter pravično;

(b)       delujejo v najboljšem interesu AIS, ki jih upravljajo, vlagateljev v te AIS in integritete trga in

(c)       zagotovijo, da so vsi vlagatelji v AIS deležni poštene obravnave.

Noben vlagatelj ne sme biti deležen prednostne obravnave, razen če je to navedeno v pravilih upravljanja AIS ali ustanovni listini.

2.        Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členi 49a, 49b in 49c, v katerih opredeli merila za pristojne organe pri ocenjevanju, ali UAIS izpolnjujejo obveznosti iz odstavka 1.

▌

2a.      Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členi 49a, 49b in 49c, ki podrobneje opredeljujejo načela iz Priloge Ib, in po posvetovanju z Evropskim organom za vrednostne papirje in trge določi smernice za premišljeno politiko prejemkov. V smernicah se upoštevajo tudi načela o premišljeni politiki prejemkov iz priporočila Komisije z dne 30. aprila 2009 o politikah prejemkov v sektorju finančnih storitev ter velikost UAIS in AIS, ki jih upravljajo, njihova notranja organizacija in narava, obseg in kompleksnost njihovih dejavnosti.

Člen 10Navzkrižje interesov

1.        Države članice zahtevajo, da UAIS sprejmejo vse ustrezne ukrepe za prepoznavanje navzkrižja interesov med njimi, vključno z njihovimi poslovodji, zaposlenimi in katero koli osebo, ki je neposredno ali posredno povezana z UAIS prek obvladovanja, in vlagatelji v AIS, ki ga upravljajo UAIS, ali med dvema vlagateljema, do katerih pride pri upravljanju enega ali več AIS.

UAIS vzdržuje in vodi učinkovito organizacijsko in administrativno ureditev s ciljem sprejeti vse razumne ukrepe za preprečitev, da bi navzkrižje interesov škodljivo vplivalo na interese AIS in njegovih vlagateljev.

UAIS v svojem delovnem okolju loči naloge in odgovornosti, ki se lahko obravnavajo kot nezdružljive. UAIS oceni, ali njegovo delovno okolje zajema druga pomembna navzkrižja interesov, in o njih obvesti vlagatelje v AIS.

2.        Če organizacijska ureditev, ki jo sprejme UAIS za obvladovanje navzkrižja interesov, ne zadošča, da bi lahko z ustrezno stopnjo verjetnosti zagotovila, da bo nevarnost škodovanja interesom vlagateljev preprečena, mora UAIS vlagateljem jasno razkriti splošno naravo ali vire navzkrižja interesov, preden začne poslovati v njihovem imenu, ter razviti ustrezne politike in postopke.

3.        Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členi 49a, 49b in 49c:

(a)       ki podrobneje opredeljujejo vrste navzkrižja interesov, kot je navedeno v odstavku 1;

(b)       ki opredeljujejo ustrezne ukrepe, ki naj jih UAIS sprejme v zvezi z notranjimi in organizacijskimi postopki, da se opredeli, prepreči, obvladuje in razkrije navzkrižje interesov.

▌

Člen 11

Obvladovanje tveganj

1         UAIS zagotovijo, da so funkcije obvladovanja tveganja in upravljanja portfelja ločene in predmet ločenih pregledov.

2.        UAIS izvajajo sisteme obvladovanja tveganja, da izmerijo, ustrezno spremljajo in obvladujejo vsa tveganja, ki se navezujejo na vsako naložbeno strategijo AIS in ki jim je ali je lahko izpostavljen vsak AIS.

▌

2a.      Kadar UAIS uporabljajo storitve glavnega posrednika, se pogoji določijo v pisni pogodbi. V tej pogodbi so določene zlasti vse možnosti prenosa in ponovne uporabe premoženja AIS, kar mora biti v skladu s pravili AIS. V pogodbi je določeno, da mora biti depozitar obveščen o njej. Pred izvedbo naložbe v AIS so vlagatelji obveščeni o tej določbi v pogodbi in o identiteti glavnega posrednika.

Zlasti se vlagatelje obvesti o prenosu odgovornosti na morebitnega glavnega posrednika, tudi kadar gre za izgubo finančnih instrumentov. V tem primeru se rok za povrnitev v prejšnje stanje določi v skladu z določbami pogodbe med UAIS in glavnim posrednikom.

UAIS pri izbiri in imenovanju glavnih posrednikov, s katerimi bo sklenjena pogodba, ravna s potrebno skrbnostjo dobrega strokovnjaka.

▌

4.        V primeru UAIS, ki se ukvarjajo s prodajo na kratko, ko vlagajo v imenu enega ali več AIS, države članice zagotovijo, da UAIS:

(-a)     ima v lasti ali je sklenil dogovor za izposojo ustreznih vrednostnih papirjev ali drugih finančnih instrumentov v trenutku naročila za prodajo na kratko;

(a)       uporablja postopke, ki mu dajejo dostop do vrednostnih papirjev ali drugih finančnih instrumentov na datum, na katerega se je UAIS zavezal, da jih bo izdal;

(b)       izvaja postopek obvladovanja tveganja, ki omogoča ustrezno obvladovanje tveganj, povezanih z izdajo na kratko prodanih vrednostnih papirjev ali drugih finančnih instrumentov;

(c)       redno razkriva informacije pristojnim organom o svojih pomembnih kratkih pozicijah. V izrednih primerih lahko pristojni nacionalni organ od UAIS zahteva, da poroča o vseh zavzetih kratkih pozicijah in izposojenih vrednostnih papirjih.

4a.      Vsak pristojni organ redno sporoča Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge pridobljene informacije iz odstavka 4(c). Evropski organ za vrednostne papirje in trge lahko v izrednih okoliščinah ali da bi zagotovil stabilnost in celovitost finančnega sistema na podlagi teh ali drugih pomembnih informacij odloči, da bo omejil dejavnosti prodaje na kratko.

5.        Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členi 49a, 49b in 49c, ki podrobneje opredeljujejo ▌:

(a)       zahteve glede obvladovanja tveganj, ki jih morajo UAIS uporabiti kot funkcijo tveganj, ki jih UAIS povzročijo v imenu AIS, ki jih upravljajo;

(b)       vse ukrepe, potrebne za obvladovanje določenih tveganj s strani UAIS, povezanih s transakcijami prodaje na kratko, vključno z vsemi zadevnimi omejitvami, ki so lahko potrebne za zaščito AIS pred neprimernimi izpostavljenostmi tveganju;

(c)       posebnosti sistema poročanja iz odstavka 4a.

▌

Člen 12

Upravljanje likvidnosti

1.        Za vsak AIS, ki ga upravlja, UAIS sprejme ustrezen sistem za upravljanje likvidnosti in postopke za zagotovitev, da profil likvidnosti naložb AIS izpolnjuje osnovne obveznosti.

UAIS redno izvajajo test izjemnih situacij, pod običajnimi in tudi izjemnimi likvidnostnimi pogoji, in skladno s tem spremljajo likvidnostno tveganje AIS. Rezultate teh testov izjemnih situacij je treba posredovati pristojnim organom.

2.        UAIS zagotovijo, da sta za vsak AIS, ki ga upravljajo, skladni naložbena strategija in politika odplačevanja.

3.        Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členi 49a, 49b in 49c, ki natančneje določajo ▌zahteve upravljanja likvidnosti iz odstavka 1 ▌.

▌

Člen 13

Naložbe v pozicije vrednostnih papirjev

Komisija za zagotovitev medsektorske usklajenosti ter za odpravo neskladnosti med interesi podjetij, ki so posojila preoblikovala v prenosne vrednostne papirje in originatorje v smislu člena 4(41) Direktive 2006/48/ES in UAIS, ki vlaga v te vrednostne papirje ali druge finančne instrumente v imenu enega ali več AIS, sprejme delegirane akte v skladu s členi 49a, 49b in 49c, v katerih določi:

(a)       zahteve, ki jih mora izpolniti originator, da lahko UAIS vlaga v vrednostne papirje ali druge finančne instrumente te vrste, ki so izdani po 1. januarju 2011, v imenu enega ali več AIS, vključno z zahtevami, ki zagotavljajo, da originator obdrži neto delež, ki ni manjši od 5 %;

(b)       kvalitativne zahteve, ki jih mora izpolniti UAIS, ki vlaga v navedene vrednostne papirje ali druge finančne instrumente v imenu enega ali več AIS.

▌

ODDELEK 2: KAPITALSKE ZAHTEVE IN ZAVAROVANJE ODGOVORNOSTI

Člen 14Ustanovitveni in tekoči kapital

-1.       Ustanovitveni kapital AIS, ki se upravljajo sami, je vsaj 300.000 EUR.

1.        V skladu z odstavki od 2 do 4, kadar je UAIS imenovan za zunanjega upravitelja enega ali več AIS, njegov ustanovitveni kapital znaša najmanj 125.000 EUR.

2.        Kadar vrednost portfeljev AIS, ki jih upravlja UAIS, presega 250 milijonov EUR, UAIS zagotovi dodaten znesek lastnih sredstev; ta dodatni znesek lastnih sredstev je enak 0,02 % zneska, za katerega vrednost portfeljev UAIS presega 250 milijonov EUR, vendar zahtevani skupni znesek ustanovitvenega kapitala in dodatni znesek ne smeta presegati 10 milijonov EUR.

3.        Ne glede na znesek zahtev iz odstavkov -1, 1 in 2 lastna sredstva UAIS nikoli niso manjša od zneska, ki ga zahteva člen 21 Direktive 2006/49/ES ▌.

4.        Za namene odstavkov od -1 do 3 se kot portfelji UAIS obravnavajo naslednji portfelji:

(a)       vsi portfelji AIS, ki jih upravlja UAIS, vključno z AIS, za katere je UAIS v skladu s členom 18 prenesel eno ali več funkcij, razen portfeljev, ki jih je UAIS prevzel v upravljanje;

(b)       drugi kolektivni naložbeni podjemi, ki so ali niso usklajeni na ravni Unije in jih upravlja UAIS, vključno s tistimi, za katere je UAIS prenesel eno ali več funkcij, razen kolektivnih naložbenih podjemov, ki jih je prevzel v upravljanje.

5.           Države članice lahko UAIS odobrijo oprostitev do 50 % dodatnega zneska lastnih sredstev iz drugega odstavka, če ti pridobijo jamstvo za isti znesek pri kreditni instituciji ali zavarovalnici; kreditna institucija ali zavarovalnica ima registrirani sedež v državi članici ali v tretji državi, kjer zanjo veljajo pravila varnega in skrbnega poslovanja, ki so po mnenju pristojnih organov enakovredna pravilom iz zakonodaje Unije.

6.        UAIS sklenejo zavarovanje poklicne odgovornosti za poklicno malomarnost. Pri prilagajanju zneska tega zavarovanja je treba upoštevati prilagoditve v okviru Direktive 2002/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. decembra 2002 o zavarovalnem posredovanju[19].

7.        Znesek, ki ga UAIS vloži v posamezen AIS, ki ga upravlja, kadar značilnosti AIS ne preprečuje takšne naložbe, je takšen, da je letna neto izpostavljenost UAIS večja ali enaka določenemu deležu celotnega zneska, ki so ga v ta AIS vložili vsi vlagatelji.

8.        Lastna sredstva se vlagajo v likvidna sredstva ali sredstva, ki jih je mogoče kratkoročno takoj pretvoriti v gotovino, in ne vključujejo špekulativnih pozicij.

9.        Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členi 49a, 49b in 49c, v katerih natančneje opredeli določeni delež iz odstavka 7.

ODDELEK 3: ORGANIZACIJSKE ZAHTEVE

Člen 15

Splošna načela

UAIS stalno uporabljajo primerne in ustrezne vire, ki so potrebni za pravilno izvajanje upravljavskih dejavnosti.

UAIS imajo posodobljene sisteme, dokumentirane notranje postopke in reden notranji nadzor vodenja poslov, da se zmanjšajo in upravljajo tveganja, povezana z njihovo dejavnostjo.

Člen 16Vrednotenje

1.        UAIS zagotovi, da za vsak AIS, ki ga upravlja, imenuje cenilca, ki ni pravno ali funkcionalno odvisen od UAIS pri določitvi vrednosti premoženja, pridobljenega z AIS, ter vrednosti deležev in enot AIS.

UAIS zagotovi, da se premoženje, deleži in enote AIS vrednotijo vsaj ▌letno. UAIS zagotovi tudi, da se deleži ali enote AIS vrednotijo, kadar je to potrebno, da se omogoči odkup ali izdaja.

UAIS zagotovi, da so procesi vsakega AIS za vrednotenje premoženja in izračun čiste vrednosti sredstev AIS neodvisni, tudi v primeru, ko UAIS sam opravi vrednotenje, in da obstajajo primerni zaščitni ukrepi za preprečevanje navzkrižja interesov ter neprimernega vpliva na zaposlene, ki opravljajo funkcijo vrednotenja.

1a.      UAIS so odgovorni za pravilno vrednotenje premoženja AIS, pa tudi za izračun čiste vrednosti sredstev AIS in njeno objavo. Depozitar je odgovoren za preverjanje pogojev, pod katerimi potekajo vrednotenje, izračun in objava. Na odgovornost UAIS ne vpliva, da je katero od svojih nalog v zvezi z vrednotenjem AIS prenesel na tretjo osebo. Vsa vrednotenja, če jih opravi UAIS ali zunanji cenilec, nadzoruje in spremlja depozitar AIS.

Kadar se uporabi zunanji cenilec, UAIS dokaže, da je tretja oseba usposobljena in zmožna prevzeti zadevne funkcije, da je bila izbrana s potrebno skrbnostjo in da lahko UAIS kadar koli učinkovito spremlja dejavnost zunanjega cenilca. Uporaba zunanjega cenilca ne sme preprečevati učinkovitosti nadzora UAIS in zlasti ne prepreči UAIS, da ravna v najboljšem interesu svojih vlagateljev, ali AIS, da je upravljan v najboljšem interesu njegovih vlagateljev. Če ni uporabljen zunanji cenilec, pristojni organ matične države članice lahko zahteva, da mora postopke vrednotenja in/ali ocene UAIS preveriti zunanji cenilec ali po potrebi revizor.

2.        UAIS zagotovi, da ima cenilec ustrezne in dosledne postopke za vrednotenje premoženja AIS, v skladu z obstoječimi veljavnimi standardi in pravili vrednotenja, da se prikaže resnična in poštena vrednost deležev ali enot AIS.

UAIS redno objavlja metodologije, ki se uporabljajo za vrednotenje nelikvidnih sredstev, če vrednotenje poteka v okviru UAIS ali je preneseno na tretjo osebo.

3.        Predpisi, ki veljajo za vrednotenje premoženja in izračun čiste vrednosti sredstev na enoto ali delež AIS, so določeni v zakonodaji države, v kateri ima AIS sedež, ali v pravilih upravljanja AIS ali ustanovni listini.

4.        Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členi 49a, 49b in 49c, ki podrobneje opredeljujejo, kateri pravilno pooblaščeni in nadzorovani subjekti lahko na podlagi te direktive delujejo kot cenilci. Delegirani akti opredelijo podrobne ter učinkovite organizacijske in upravne ureditve, da navzkrižja interesov ne bi škodovala interesom strank.

Komisija lahko tudi sprejme delegirane akte v skladu s členi 49a, 49b in 49c, ki podrobneje opredeljujejo merila, v skladu s katerimi je mogoče cenilca obravnavati kot funkcionalno neodvisnega v smislu odstavka 1.

▌

Člen 17

Depozitar

1.        UAIS zagotovi, da za vsak AIS, ki ga upravlja, imenuje enega depozitarja, ki, kjer je primerno, izpolnjuje naslednje funkcije:

(a)       prejema vsa plačila vlagateljev pri vpisovanju enot ali deležev AIS, ki ga upravlja UAIS, in jih knjiži v imenu UAIS na ločenem računu;

(b)       varno hrani finančne instrumente, ki pripadajo AIS, in sicer:

(i)     ima v skrbništvu vse finančne instrumente, ki jih je mogoče hraniti pri centralnem depozitarju vrednostnih papirjev, ki jih je mogoče nakazati na račune vrednostnih papirjev ali ki so fizično dostavljeni depozitarju. V ta namen depozitar, ki ga imenuje UAIS, zagotovi ločitev sredstev z odprtjem ločenih računov v njegovih knjigah v imenu AIS. Ne glede na to načelo lahko države članice dovolijo ločitev na t. i. zbirne račune, pod pogojem, da je mogoče v vsakem trenutku sredstva vsakega sklada jasno razpoznati kot sredstva, ki pripadajo določenemu AIS;

(ii)    vodi evidenco, da preveri lastništvo finančnih instrumentov, ki jih ni mogoče imeti v skrbništvu na podlagi informacij, ki jih zagotovi UAIS, vključno z zunanjimi dokazi o obstoju transakcije;

(ba)     zagotovi, da finančnih instrumentov iz točke (b) ni mogoče ponovno uporabiti brez predhodnega soglasja UAIS;

(c)       preverja, ali je AIS oziroma UAIS v imenu AIS pridobil lastništvo nad vsem drugim premoženjem, v katerega vlaga AIS;

(ca)     vodi evidenco, v kateri je navedeno lastništvo nad premoženjem AIS, ki ni navedeno v točkah (a) in (b).

1a.      Poleg funkcij iz odstavka 1 depozitar:

(a)       zagotovi, da se prodaja, izdaja, ponovni odkup, izplačilo in umik deležev ali enot AIS izvedejo v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo in pravili AIS ali ustanovno listino;

(b)       zagotovi, da se vrednost deležev ali enot AIS izračuna v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo in pravili AIS ali ustanovno listino;

(c)       izpolni navodila UAIS, razen če so v nasprotju z veljavno nacionalno zakonodajo ali pravili AIS ali ustanovno listino;

(d)       zagotovi, da se obveznosti pri transakcijah, ki vključujejo sredstva AIS, izpolnjujejo v običajnem roku;

(e)       zagotovi, da se prihodek AIS uporabi v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo in pravili AIS ali ustanovno listino.

2.        UAIS ne deluje kot depozitar.

Depozitar deluje neodvisno in v interesu vlagateljev v AIS.

Imenovanje depozitarja, ki ga opravi UAIS, se dokaže s pisno pogodbo. Pogodba ureja pretok informacij, ki se štejejo za potrebne, da lahko depozitar opravlja funkcije iz tega člena ter iz drugih zakonov, predpisov ali upravnih določb, ki se uporabljajo za depozitarje v matični državi članici AIS.

3.        Depozitar je lahko:

(a)       kreditna institucija, ki ima registrirani sedež v Uniji in ima dovoljenje v skladu z Direktivo 2006/48/ES, ali

(b)       investicijsko podjetje, ki ima dovoljenje v skladu z Direktivo 2004/39/ES, ali

(c)       pravna oseba, ki so jo pristojni organi matične države članice UAIS pooblastili, da deluje kot depozitar, za katero veljata varno in skrbno poslovanje ter redni nadzor, kot sta določena v Direktivi 2006/48/ES, in ki lahko ponudi dovolj finančnih in strokovnih zagotovil, da lahko učinkovito opravlja ustrezne funkcije depozitarja in izpolnjuje zahteve, ki izhajajo iz teh funkcij.

3a.      Kadar ima AIS, ki ga upravlja UAIS, ki ima dovoljenje, sedež v Uniji, ima depozitar registrirani sedež v državi članici, kjer ima sedež AIS.

Kadar ima AIS, ki ga upravlja UAIS, ki ima dovoljenje, sedež v tretji državi, ima depozitar registrirani sedež v Uniji, razen če:

(a)       so pristojni organi matične države članice UAIS in organi tretje države, kjer ima AIS sedež, podpisali sporazume o sodelovanju in izmenjavi informacij;

(b)       je v tretji državi, kjer ima AIS sedež, odločitev sprejeta v skladu s odstavkom 3c, v kateri se navede, da za depozitarje s sedežem v tej državi veljata učinkovita ureditev (vključno z minimalnimi kapitalskimi zahtevami) in nadzor, ki imata enak učinek kot določbe v zakonodaji Unije;

(ba)     je depozitar pogodbeno odgovoren UAIS in vlagateljem v AIS v skladu z odstavkoma 5 in 5a ter se strinja, da bo ravnal v skladu z odstavkoma 4 in 4a;

(c)       za tretjo državo, v kateri ima sedež AIS, velja odločitev, sprejeta v skladu z odstavkom 3c, v kateri je navedeno, da standardi za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma izpolnjujejo zahteve projektne skupine za finančno ukrepanje ter imajo enak učinek kot zahteve iz Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma[20];

(d)       je matična država članica UAIS s tretjo državo, kjer ima AIS sedež, podpisala sporazum, ki je popolnoma skladen s standardi iz člena 26 Vzorčne davčne konvencije OECD in zagotavlja učinkovito izmenjavo informacij glede davčnih zadev;

(e)       je depozitar banka ali subjekt istega značaja kot subjekti iz odstavka 3, ki izpolnjujejo pogoje iz točke (c) tega odstavka.

3b.      Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členi 49a, 49b in 49c, ki določajo:

(a)       splošna merila za ocenjevanje, ali standardi za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma v tretjih državah, kot je navedeno v odstavku 3a(c), izpolnjujejo zahteve projektne skupine za finančno ukrepanje ter imajo enak učinek kot zahteve iz Direktive 2005/60/ES;

(b)       splošna merila za ocenjevanje, ali imata učinkovita ureditev in nadzor tretjih držav, kot je navedeno v odstavku 3a(b), isti učinek kot določbe iz zakonodaje Unije in ali se učinkovito izvajata.

3c.      Na podlagi meril iz odstavka 3b Komisija v skladu s členi 49a, 49b in 49c sprejme delegirane akte, v katerih navede:

(a)       da standardi tretje države za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma izpolnjujejo zahteve projektne skupine za finančno ukrepanje ter imajo enak učinek kot zahteve iz Direktive 2005/60/ES;

(b)       da imata učinkovita ureditev in nadzor tretje države isti učinek kot določbe iz zakonodaje Unije in se učinkovito izvajata.

4.        Depozitarji lahko prenesejo svoje naloge, z izjemo funkcij izbire, spremljanja in nadzora poddepozitarjev in podskrbnikov. Depozitar svojih nalog ne sme prenesti na tretje osebe v tolikšni meri, da bi se njegova vloga zmanjšala na vlogo „poštnega predala“.

4a.      Depozitarji izkazujejo skrbnost dobrega strokovnjaka pri izbiri, imenovanju, rednem pregledovanju in stalnem nadzoru katere koli tretje osebe, na katero so prenesli del svojih nalog, in vseh ureditvah v zvezi z zadevami, ki so ji bile dodeljene.

5.        Depozitar je odgovoren UAIS in vlagateljem v AIS za vso škodo, ki jo ti utrpijo zaradi neizpolnitve njegovih obveznosti v skladu s to direktivo namerno ali iz malomarnosti, ali neprimernega izvajanja teh obveznosti, razen takrat, ko taka škoda nastane zaradi višje sile. V primeru kakršne koli izgube finančnih instrumentov, ki jih depozitar varno hrani, depozitar ni odgovoren le, če dokaže, da je bila škoda povzročena zaradi zunanjega dogodka, da se je ni dalo predvideti in da je ni mogel preprečiti.

Na odgovornost depozitarja do UAIS in vlagateljev ne vpliva dejstvo, da se je depozitar odločil za enkraten prenos na pooblaščeno tretjo osebo, kot je poddepozitar ali podskrbnik. Zato je v primeru izgube finančnih instrumentov, ki jih hrani depozitar, brez poseganja v nacionalno zakonodajo njegova prva obveznost, da brez nepotrebnega odlašanja vrne sredstva v AIS. Ta zahteva se uporablja brez poseganja v zakonodajne postopke.

Odgovornost do vlagateljev v AIS je bodisi neposredna ali posredna prek UAIS. ▌

▌

5a.      Z odstopanjem od odstavka 5, kadar zakonodaja države, kjer UAIS vlaga v imenu AIS, depozitarju pravno preprečuje izvajanje skrbniških funkcij ali mu je izvajanje skrbniških funkcij onemogočeno zaradi nepredvidenega zunanjega dogodka, depozitar ni odgovoren, med drugim niti za izgubo finančnih instrumentov, če lahko dokaže, da je naloge opravljal s potrebno skrbnostjo, kot je navedeno v odstavku 4a. Taka razrešitev odgovornosti se lahko zgodi samo enkrat: nobene verige odgovornosti ni.

Odgovornost do UAIS in vlagateljev se lahko s pisno pogodbo med depozitarjem in tretjo osebo prenese na pooblaščeno tretjo osebo, ki so ji bile poverjene naloge skrbništva.

V pogodbi med UAIS in depozitarjem je določeno, da mora biti UAIS obveščen o vsaki pogodbi med depozitarjem in tretjo osebo, preden ta začne veljati. Tudi vlagatelje se obvesti o tej pogodbi in o delitvi odgovornosti med sodelujočimi strankami pred njihovim vlaganjem v AIS.

Kadar je za depozitarja iz tretje države odločitev sprejeta v skladu z odstavkom 3c, pogodba drugega pododstavka ni potrebna.

5b.      Z izjemo od odstavka 5, če pogodba med depozitarjem in glavnim posrednikom ali poddepozitarjem omogoča prenos ali ponovno uporabo premoženja v skladu s pravili AIS ali ustanovitveno listino, depozitar ni odgovoren, če lahko dokaže, da je naloge opravljal s potrebno skrbnostjo, kot je navedeno odstavku 4a.

Pogodba med UAIS in depozitarjem določa, da je UAIS obveščen o določbi, ki omogoča prenos in ponovno uporabo premoženja v skladu s pravili AIS pred njeno izvedbo.

Vlagatelje se pred vlaganjem v AIS opozori na to določbo in se jim posredujejo najnovejši podatki o tretji osebi. Zlasti se jih obvesti o vsakem prenosu odgovornosti na morebitno tretjo osebo, tudi v primeru izgube finančnih instrumentov. V tem primeru se rok za povrnitev premoženja določi v skladu z določbami pogodbe med depozitarjem in tretjo osebo.

5c.      Depozitar da na voljo pristojnim organom matične države članice na zahtevo vse informacije, ki jih je dobil med izvajanjem svojih nalog in bi jih ti lahko potrebovali za nadzor UAIS. Če matična država članica UAIS ni matična država članica depozitarja, pristojni organi slednje o prejetih informacijah nemudoma obvestijo pristojne organe matične države članice UAIS.

5d.      Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členi 49a, 49b in 49c, ki podrobneje opredeljujejo naloge in pristojnosti depozitarjev ter pogoje, pod katerimi lahko depozitar za AIS prenese del svojih funkcij na tretjo osebo.

ODDELEK 4: PRENOS FUNKCIJ UAIS

Člen 18Prenos

1.        UAIS, ki namerava na tretje osebe prenesti nalogo opravljanja ene ali več funkcij, vnaprej obvesti pristojne organe matične države članice, in sicer za vsak prenos. Pristojni organ lahko ta prenos zavrne v enem mesecu.

Izpolnijo se naslednji pogoji:

(a)       tretja oseba mora biti plačilno sposobna, osebe, ki učinkovito vodijo posle, pa morajo biti na dovolj dobrem glasu in dovolj izkušene;

(b)       kjer se prenos nanaša na upravljanje portfelja ali obvladovanje tveganja ali upravljanje likvidnosti, mora imeti tretja oseba tudi dovoljenje kot UAIS za upravljanje AIS iste vrste;

(c)       prenos ne sme preprečevati učinkovitosti nadzora nad UAIS in zlasti ne sme preprečiti UAIS, da ravna v najboljšem interesu svojih vlagateljev, ali AIS, da je upravljan v najboljšem interesu svojih vlagateljev;

(d)       UAIS mora biti sposoben dokazati, da je tretja oseba usposobljena in zmožna prevzeti zadevne naloge, da je bila izbrana s potrebno skrbnostjo in da lahko UAIS kadar koli učinkovito spremlja preneseno dejavnost, kadar koli da tretji osebi nadaljnja navodila in prekliče prenos s takojšnjim učinkom, če je to v interesu vlagateljev;

(da)     UAIS mora vlagatelje obvestiti, katere funkcije so bile prenesene in na koga.

UAIS lahko kadar koli dajo dodatna navodila podjetjem, na katera so bile prenesene funkcije, prav tako pa lahko brez odlašanja prekličejo mandat, če je to v interesu vlagateljev.

Funkcije se ne prenesejo na depozitarja, cenilca ali katero koli drugo podjetje, katerega interesi so lahko v nasprotju z interesi AIS ali njegovih vlagateljev.

UAIS redno preverjajo storitve tretjih oseb.

2.        Na odgovornost UAIS ▌ne vpliva dejstvo, da so funkcije prenesli na tretjo osebo, prav tako UAIS svojih funkcij ne prenese v obsegu, ki bi pomenil, da UAIS ni več upravitelj AIS ali da bi se njegova vloga zmanjšala na vlogo „poštnega predala“.

3.        Tretja oseba lahko nadalje prenese funkcije, ki jih je prevzela.

▌

Poglavje IV

Zahteve glede preglednosti

Člen 19

Letno poročilo

1.        UAIS za vsak AIS, ki ga upravljajo, dajo na voljo letno poročilo za vsako poslovno leto. Letno poročilo se da na voljo vlagateljem in pristojnim organom najpozneje štiri mesece po koncu poslovnega leta oziroma, če so potrebne informacije tretje osebe, kot je revizija osnovnih naložb AIS, najkasneje šest mesecev po koncu poslovnega leta.

2.        Letno poročilo mora vsebovati najmanj naslednje:

(a)       bilanco stanja ali izkaz sredstev in obveznosti;

(b)       izkaz prihodkov in izdatkov za poslovno leto;

(c)       poročilo o dejavnostih v poslovnem letu;

(ca)     podatke iz člena 20, kakor so se spremenili med poslovnim letom, zajetim v poročilu;

(cb)     zneske prejemkov, ki jih je plačal UAIS in, kadar je primerno, AIS, razdeljene na fiksne in variabilne.

3.        Računovodske informacije v letnem poročilu morajo biti pripravljene v skladu z računovodskimi standardi ali načeli iz veljavnih pravil ali ustanovnih listin AIS, revidirati pa jih mora ena ali več oseb, zakonsko pooblaščenih za revidiranje izkazov v skladu z Direktivo 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze[21]. S tem zapisom so natančneje opredeljene zahteve za revizijo.

4.        Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členi 49a, 49b in 49c, ki podrobneje opredeljujejo vsebino in obliko letnega poročila. Ti akti morajo biti ustrezni in sorazmerni in se prilagodijo vrsti UAIS, za katerega se uporabljajo, in AIS, na katerega se nanaša poročilo.

▌

Člen 20Razkrivanje informacij vlagateljem

1.        UAIS zagotovi, da vlagatelji v AIS prejmejo naslednje informacije še pred vlaganjem v AIS kot tudi kakršne koli spremembe informacij:

(a)       opis naložbene strategije in ciljev AIS, vrste sredstev, ki jih AIS lahko vloži, in tehnik, ki se lahko uporabijo, kot tudi vseh povezanih tveganj, ponovne uporabe sredstev in pogojev prenosa ter po potrebi pogojev skrbništva, veljavnih naložbenih omejitev, okoliščin, v katerih lahko AIS uporabi finančne vzvode, vrst in virov dovoljenega finančnega vzvoda, najvišje ravni finančnega vzvoda ter povezanih tveganj in omejitev v zvezi z uporabo finančnega vzvoda, pa tudi skupni znesek finančnega vzvoda, in sicer to poteka redno;

(aa)     informacije o lokaciji sedeža osnovnega sklada, če je tak AIS sklad sklada;

(ab)     informacije o lokaciji sedeža glavnega sklada;

(b)       opis postopkov, s katerimi lahko AIS spremeni naložbeno strategijo ali/in naložbeno politiko;

(c)       opis pravnih posledic pogodbenih odnosov zaradi vlaganja, vključno z informacijami o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, in obstoju ali neobstoju kakršnih koli pravnih instrumentov, ki zagotavljajo priznavanje in izvrševanje sodb na ozemlju, na katerem ima sklad sedež;

(d)       istovetnost depozitarja, cenilca, revizorja in drugih ponudnikov storitev AIS ter opis njihovih dolžnosti in pravic vlagateljev, če pride do neizpolnitve;

(e)       opis vsake prenesene funkcije upravljanja ali funkcije vrednotenja ali naloge depozitarja ter istovetnost tretje osebe, na katero je bila funkcija ali naloga prenesena, vključno s podskrbniki in glavnimi borznimi posredniki AIS, opis njihovih nalog in pristojnosti in opis preostalih tveganj, ki so jim lahko vlagatelji izpostavljeni v izjemnih okoliščinah zaradi nepredvidljivih dogodkov, na katere depozitar in UAIS ne moreta vplivati;

(f)        opis postopka vrednotenja AIS in, kjer je to primerno, modelov vrednotenja za vrednotenje premoženja, vključno z metodami, ki se uporabljajo za vrednotenje sredstev, ki jih je težko vrednotiti;

(g)       opis upravljanja likvidnostnega tveganja AIS, vključno s pravicami odplačevanja v običajnih in izrednih okoliščinah, obstoječih dogovorov z vlagatelji o odplačevanju in kako UAIS zagotavlja pošteno obravnavo vlagateljev;

(h)       opis vseh plačil, dajatev in stroškov ter njihovega najvišjega zneska, ki ga neposredno ali posredno krijejo vlagatelji;

(i)        kadar koli je vlagatelj deležen prednostne obravnave ali dobi pravico do prednostne obravnave, istovetnost tega vlagatelja, opis te prednostne obravnave in ali obstaja kakršna koli povezava med UAIS in tem vlagateljem;

(j)        zadnje letno poročilo;

(ja)      opis pretekle uspešnosti AIS od zasnove do najnovejše ocene stanja;

(jb)      informacije o soodvisnosti med uporabljenim naložbenim pristopom in običajnimi naložbenimi strategijami, kot so delnice in obveznice;

(jc)      vsakršno spremembo v ureditvi odgovornosti iz člena 17(5) zaradi pogodbene ureditve med UAIS in depozitarjem;

(jd)      podroben opis virov, zapadlosti in količine sredstev, ki jih je AIS zbral, vključno z deležem, ki ga je neposredno ali posredno prispeval UAIS, ki upravlja AIS, ter njegovi predstavniki, direktorji in zaposleni.

2.        UAIS za vsak AIS, ki ga upravlja, vlagateljem redno razkrije:

(a)       odstotek premoženja AIS, ki je predmet posebnih ureditev, ki izhajajo iz nelikvidne narave;

(b)       vsako novo ureditev za upravljanje likvidnosti AIS;

(c)       trenutni profil tveganja AIS in sisteme obvladovanja tveganja, ki jih UAIS uporablja za obvladovanje teh tveganj.

3.        Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členi 49a, 49b in 49c, ki podrobno opredeljujejo zahteve za razkritje informacij UAIS in pogostnost razkrivanja iz odstavka 2. Ti delegirani akti se prilagodijo vrsti UAIS, za katerega se uporabljajo.

▌

Člen 21Obveznosti razkrivanja informacij pristojnim organom

1.        UAIS redno poroča pristojnim organom matične države članice o najpomembnejših trgih in instrumentih, s katerimi trguje v imenu vsakega AIS, ki ga upravlja.

UAIS zagotovi zbirne podatke o glavnih instrumentih, s katerimi trguje, trgih, na katerih je član ali na katerih aktivno trguje, ter o glavnih izpostavljenostih pri trgovanju in najpomembnejših posledičnih koncentracijah vsakega AIS, ki ga upravlja.

2.        UAIS za vsak AIS, ki ga upravlja, pristojnim organom matične države članice redno poroča naslednje:

(a)       odstotek premoženja AIS, ki je predmet posebnih ureditev, ki izhajajo iz nelikvidne narave;

(b)       vsako novo ureditev za upravljanje likvidnosti AIS;

(c)       dejanski profil tveganja AIS in orodja za obvladovanje tveganja, ki jih UAIS uporablja za upravljanje teh tveganj;

(ca)     splošno raven finančnega vzvoda, ki ga uporablja vsak AIS, ki ga upravlja, ter razčlenitev med finančnim vzvodom, ki izhaja iz izposojanja gotovine ali vrednostnih papirjev, in finančnim vzvodom v izvedenih finančnih instrumentih ter, kadar je to znano, v kakšnem obsegu so bila sredstva AIS ponovno uporabljena v okviru ureditve finančnega vzvoda. Te informacije vključujejo opredelitev petih največjih virov izposojenega denarja ali vrednostnih papirjev za vsak AIS, ki ga upravlja UAIS, in zneske finančnega vzvoda, prejete od vsakega subjekta za vsak AIS, ki ga upravlja UAIS;

(d)       glavne kategorije sredstev, v katere je AIS vlagal;

(e)       kjer je primerno, uporabo prodaje na kratko v obdobju poročanja;

(ea)     strukturo in znesek plačil, izplačanih UAIS;

(eb)     podatke o poslovanju AIS, skupaj z ovrednotenjem sredstev.

2a.      V skladu z načelom sorazmernosti lahko pristojni organi od UAIS, za katere menijo, da predstavljajo sistemsko tveganje, zahtevajo dodatne informacije.

2b.      V izjemnih okoliščinah in kjer je to potrebno za zagotovitev stabilnosti in celovitosti finančnega sistema ali za spodbujanje dolgoročnega trajnostnega razvoja lahko Evropski organ za vrednostne papirje in trge določi dodatne zahteve za poročanje.

3.        UAIS za vsak AIS, ki ga upravlja, pristojnim organom matične države članice predloži naslednje dokumente:

(a)       letno poročilo vsakega AIS, ki ga UAIS upravlja, za vsako poslovno leto, in sicer najpozneje štiri mesece po koncu obdobja, na katerega se poročilo nanaša, ali, če so potrebne informacije tretje osebe, kot na primer pri reviziji osnovnih naložb AIS, najkasneje šest mesecev po koncu tega obdobja;

(b)       podroben seznam vseh AIS, ki jih UAIS upravlja, ob koncu vsakega četrtletja.

3a.      Pristojni organi matične države članice Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge ter Evropskemu odboru za sistemska tveganja posredujejo vse pomembne informacije, potrebne za nadzor sistemskega tveganja, vključno s sintezo vseh informacij iz odstavkov 2 in 3.

4.        Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členi 49a, 49b in 49c, ki podrobno opredeljujejo obveznosti poročanja iz odstavkov 1, 2 in 3 ter pogostnost teh obveznosti.

▌

Poglavje V

Obveznosti UAIS, ki upravljajo posebne vrste AIS

ODDELEK 1: OBVEZNOSTI ZA UAIS, KI UPRAVLJAJO AIS Z VZVODOM

Člen 22

Področje uporabe

Ta oddelek se uporablja le za tiste UAIS, ki upravljajo enega ali več AIS, ki ▌uporabljajo finančni vzvod.

▌

Člen 23

Razkrivanje informacij vlagateljem

UAIS, ki upravljajo enega ali več AIS, ki ▌uporabljajo finančni vzvod, za vsak takšen AIS:

(a)       vlagateljem razkrijejo najvišjo raven finančnega vzvoda, ki ga UAIS lahko uporabi v imenu AIS, kot tudi vsako pravico do ponovne uporabe zavarovanja ali vsake garancije, dodeljene v okviru ureditve finančnega vzvoda;

(b)       ▌vlagateljem vsako četrtletje razkrijejo skupni znesek finančnega vzvoda, ki ga je vsak AIS uporabil v minulem četrtletju.

Člen 24

Poročanje pristojnim organom

▌        UAIS, ki upravljajo enega ali več AIS, ki ▌ uporabljajo finančni vzvod, pristojnim organom matične države članice redno zagotavljajo informacije o splošni ravni finančnega vzvoda, ki ga uporablja vsak upravljan AIS, ter razčlenitev med finančnim vzvodom, ki izhaja iz izposojanja denarja ali vrednostnih papirjev, in finančnim vzvodom v izvedenih finančnih instrumentih.

Te informacije vključujejo opredelitev petih največjih virov izposojenega denarja ali vrednostnih papirjev za vsak AIS, ki ga upravlja UAIS, in zneske finančnega vzvoda, prejete od vsakega subjekta za vsak AIS, ki ga upravlja UAIS.

▌

Člen 25

Uporaba informacij s strani pristojnih organov, sodelovanje pri nadzoru in omejitev finančnega vzvoda

1.        Države članice zagotovijo, da pristojni organi matične države članice informacije iz člena 24 uporabijo za namene opredelitve obsega, v katerem uporaba finančnega vzvoda prispeva k nastanku sistemskega tveganja v finančnem sistemu ali tveganj neurejenih trgov ali tveganja za dolgoročno gospodarsko rast.

2.        Matične države članice zagotovijo, da so vse informacije, prejete po členu 24, združene v zvezi z vsemi UAIS, ki jih nadzoruje, in so dane na voljo drugim pristojnim organom in Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge preko postopka, določenega v členu 46▌. ▌Te informacije s pomočjo tega mehanizma nemudoma in dvostransko zagotovijo drugim državam članicam, ki jih te neposredno zadevajo, če bi zadevni UAIS, ki je v njeni pristojnosti, lahko potencialno pomenil pomemben vir tveganja izpostavljenosti do kreditne institucije ali druge sistemsko pomembne institucije v drugih državah članicah.

2a.      Države članice zagotovijo, da UAIS določi meje finančnega vzvoda za vsak AIS, ki ga upravlja, pri tem pa med drugim upošteva:

(a)       vrsto AIS;

(b)       njegovo strategijo;

(c)       vire finančnega vzvoda AIS;

(d)       vse druge medsebojne povezave ali pomembne odnose z drugimi institucijami za finančne storitve, ki bi lahko predstavljali sistemsko tveganje;

(e)       potrebo po omejitvi izpostavljenosti kateri koli nasprotni stranki;

(f)       obseg zavarovanosti finančnega vzvoda;

(g)       obseg neusklajenosti sredstev/finančnega vzvoda;

(h)      obseg in naravo dejavnosti UAIS na zadevnih trgih.

2b.      Vsak pristojni organ zagotovi, da so meje finančnega vzvoda, ki jih določi UAIS, razumne in da ta vedno izpolnjuje meje finančnega vzvoda, ki jih je sam določil. Vsak pristojni organ Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge redno sporoča pridobljene informacije iz odstavka 24. Na podlagi teh informacij in ob upoštevanju nasveta Evropskega odbora za sistemska tveganja lahko Evropski organ za vrednostne papirje in trge določi, da finančni vzvod, ki ga uporablja UAIS ali skupina UAIS, znatno ogroža stabilnost in celovitost finančnega sistema, in lahko določi popravne ukrepe, ki jih je treba sprejeti (vključno z omejitvijo ravni finančnih vzvodov, ki jih ta UAIS ali ta skupina UAIS lahko uporabi). Evropski organ za vrednostne papirje in trge Komisijo in pristojne organe nemudoma obvesti o vsaki taki določitvi.

Pri zagotovitvi, da so meje finančnega vzvoda, ki jih določi UAIS, razumne, vsaka država članica zagotovi, da njen pristojni organ upošteva naslednja merila:

(a)       obseg, v katerem take meje ne povečajo sistemskega tveganja;

(b)       izpostavljenost nasprotnih strank;

(c)       verjeten vpliv na trge, na katerih deluje zadevni UAIS;

(d)       meje, ki jih države članice upoštevajo pri podobnih vrstah skladov;

(e)       splošen vpliv dovoljenega finančnega vzvoda na gospodarstvo;

(f)       v primeru AIS zasebnega kapitala in pridobitve v okviru člena 26 razmerje med finančnim dolgom, uporabljenim za pridobitev deleža, ter dobičkom pred obrestmi, davki in amortizacijo.

Evropski organ za vrednostne papirje in trge sprejme smernice za minimalne zahteve, ki jih morajo pristojni organi upoštevati pri ocenjevanju teh meril.

2c.      Če Evropski organ za vrednostne papirje in trge sprejme določitev v skladu z odstavkom 2b, pristojni organ matične države članice katerega koli UAIS, za katerega velja ta določitev, izvede odločitev Evropskega organa za vrednostne papirje in trge.

3.        Za zagotovitev stabilnosti in celovitosti finančnega sistema ter spodbujanje dolgoročne in trajnostne gospodarske rasti Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členi 49a, 49b in 49c za določitev parametrov, po katerih lahko Evropski organ za vrednostne papirje in trge sprejme določitev v skladom z odstavkom 2b.

4.        ▌Ukrepi Evropskega organa za vrednostne papirje in trge ter pristojnih organov matične države članice v skladu s tem členom so začasni in ▌ skladni z delegiranimi akti, ki jih je Komisija sprejela v skladu z odstavkom 3.

Oddelek 2: obveznosti za uais, ki upravljajo ais, ki pridobijo POMEMBEN DELEŽ ali kontrolni vpliv v podjetjih

Člen 26Področje uporabe

1.        Ta oddelek se uporablja za:

(a)       UAIS, ki upravljajo enega ali več AIS, ki bodisi posamično ali združeni pridobijo kontrolni vpliv, na primer ko pridobijo 10 %, 20 %, 30% ali 50 % ali več glasovalnih pravic, nad izdajateljem ali podjetjem, ki ne kotira na borzi in ima sedež v Uniji, če je to primerno;

(b)       UAIS, ki so sklenili dogovor z enim ali več drugimi UAIS, ki bi AIS, ki jih ti UAIS upravljajo, omogočili pridobitev kontrolnega vpliva (na primer ko pridobijo 10 %, 20 %, 30 % ali 50 % ali več glasovalnih pravic) na izdajatelja ali na podjetje, ki ne kotira na borzi, če je to primerno.

1a.      Podjetja, ki ne kotirajo na borzi in so pod nadzorom UAIS, spoštujejo določbe o razkritju podatkov zadevne zakonodaje Unije in nacionalne zakonodaje.

2.        Ta oddelek se ne uporablja, kadar ▌ zadevno podjetje, ki ne kotira na borzi – vključno z odvisnimi družbami –, zaposluje manj kot 50 oseb ▌.

3.        Ta oddelek se uporablja v skladu s členom 6 Direktive 2002/14/ES.

Člen 27Priglasitev pridobitve

pomembnega in kontrolnega vpliva v podjetjih, ki ne kotirajo na borzi

1.        Države članice zagotovijo, da če ima UAIS kontrolni vpliv na podjetje, ki ne kotira na borzi, takšen UAIS podjetju, ki ne kotira na borzi, in vsem drugim delničarjem, posreduje informacije iz odstavka 2.

Države članice zagotovijo, da kadar UAIS, ki deluje sam ali skupaj z drugimi, prek enega ali več AIS, ki jih upravlja, pridobi 10 %, 20 %, 30 % ali 50 % glasovalnih pravic za izdajatelja ali podjetje, ki ne kotira na borzi, posreduje informacije iz odstavka 2 izdajatelju ali podjetju, ki ne kotira na borzi, kot je primerno, predstavnikom njegovih zaposlenih ali zaposlenim, če takih predstavnikov ni, pristojnim organom UAIS in pristojnim organom držav članic, kjer ima izdajatelj ali podjetje, ki ne kotira na borzi, sedež.

Te priglasitve se izvedejo čim prej, vendar najpozneje peti delovni dan, pri čemer je prvi dan tisti dan, na katerega je UAIS dosegel zadevni prag.

2.        Priglasitev iz odstavka 1 vsebuje naslednje podatke:

(a)       nastale razmere glede glasovalnih pravic;

(b)       pogoje, pod katerimi je bil dosežen zadevni prag, vključno z informacijami o popolni identifikaciji različnih udeleženih UAIS, AIS in delničarjev, oseb, ki delujejo v dogovoru z njimi, vseh fizičnih ali pravnih oseb, ki so pooblaščene za glasovanje v njihovem imenu, in po potrebi verige podjetij, prek katerih dejansko imajo glasovalne pravice;

(c)       datum, na katerega je bil dosežen oziroma presežen zadevni prag.

Člen 27a

Kapitalska ustreznost ciljnih podjetij

Da se prepreči morebitna odprodaja podjetja po delih, čista vrednost premoženja ciljnega podjetja, ki ga nadzira AIS, ustreza določbam sistema kapitalske ustreznosti iz druge direktive o pravu družb.

Člen 28Razkritje v primeru pridobitve kontrolnega vpliva v izdajateljih ali podjetjih, ki ne kotirajo na borzi

1.        Poleg določb iz člena 27 države članice zagotovijo, da če UAIS, ki deluje sam ali skupaj z drugimi UAIS, pridobi kontrolni vpliv nad izdajateljem ali podjetjem, ki ne kotira na borzi, z izjemo skladov zaprtega tipa, ta UAIS informacije iz drugega in tretjega pododstavka čim prej sporoči pristojnemu organu UAIS in pristojnemu organu države članice, v kateri ima sedež izdajatelj ali podjetje, ki ne kotira na borzi, izdajatelju, podjetju, ki ne kotira na borzi, zadevnim delničarjem in predstavnikom delavcev ali, kjer takih predstavnikov ni, delavcem samim.

V zvezi z izdajatelji UAIS zadevnemu izdajatelju, njegovim delničarjem in predstavnikom njegovih zaposlenih da na voljo informacije iz člena 6(3) Direktive 2004/25/ES.

V zvezi z izdajatelji in podjetji, ki ne kotirajo na borzi, da UAIS na voljo:

(a)       načrtovane večje odsvojitve premoženja;

(b)       politiko preprečevanja in obvladovanja nasprotij interesov, zlasti med UAIS in izdajateljem;

(c)       politiko za zunanje in notranje komuniciranje izdajatelja, zlasti v zvezi z zaposlenimi;

▌

(d)       identiteto UAIS, ki je bodisi sam ali v dogovoru z drugimi UAIS dosegel kontrolni vpliv;

▌

(f)        politiko preprečevanja in obvladovanja nasprotij interesov, zlasti med UAIS in podjetjem, ki ne kotira na borzi;

(g)       osebo oz. osebe, ki so pristojne za sklepanje pravnih sporazumov v zvezi s strategijo podjetja in politiko zaposlovanja.

▌2a.   Če UAIS, ki deluje sam ali skupaj z drugimi, pridobi kontrolni vpliv, ciljno podjetje predstavnike svojih delavcev ali, kjer takih predstavnikov ni, delavce same izčrpno in pravočasno obvesti o prevzemu in o tem, ali in v kolikšni meri je poslovanje ogroženo, tako da predloži vso zadevno dokumentacijo iz člena 9(5) Direktive 2004/25/ES, če je to primerno.

Člen 29

Posebne določbe v zvezi z letnim poročilom AIS, ki ima kontrolni vpliv v izdajateljih ali podjetjih, ki ne kotirajo na borzi

1.        Države članice zagotovijo, da UAIS v letno poročilo iz člena 19 za vsak AIS, ki ga upravlja, vključi dodatne informacije iz odstavka 2 tega člena.

2.        Letno poročilo AIS vključuje naslednje dodatne informacije za vsakega izdajatelja in podjetje, ki ne kotira na borzi, v katerem ima AIS kontrolni vpliv:

(a)       v zvezi s finančnim razvojem dogodkov, kapitalsko strukturo, vključno s predstavitvijo prihodkov in dobičkov po poslovnih segmentih, izjavo o napredku podjetja na področju finančnih zadev, oceno pričakovanega napredka na področju finančnih zadev in poročilom o pomembnih dogodkih v poslovnem letu, raziskovalne in razvojne dejavnosti;

(b)       v zvezi s finančnimi in drugimi tveganji vsaj finančna tveganja, povezana s strukturo kapitala;

(c)       v zvezi z zaposlenimi fluktuacijo, prekinitve pogodb o delu in sklenitve pogodb o delu, politiko prejemkov in druge pogoje zaposlovanja;

(d)       izjavo o pomembnih odsvojitvah premoženja;

(da)     vsako okoljsko politiko;

(db)     vse pakete nadomestil za vodstvo;

(dc)     ob prodaji ceno ponovne prodaje in znesek dobička;

(dd)     vse bistvene spremembe lokacije poslovne enote izdajatelja ali zasebnega podjetja, ko pride do take spremembe.

2a. Poleg tega letno poročilo AIS za vsakega izdajatelja, v katerem ima UAIS kontrolni vpliv v smislu člena 28, vsebuje:

(a)       sestavo in delovanje administrativnih, poslovodnih in nadzornih organov ter njihovih odborov;

(b)       podrobne informacije o imetnikih vseh vrednostnih papirjev s posebnimi kontrolnimi pravicami in opis teh pravic;

(c)       ali so delnice prinosniške ali imenske, kadar nacionalna zakonodaja predvideva obe vrsti, in vse določbe v zvezi s preoblikovanjem takih delnic, razen če je postopek predpisan z zakonom;

(d)       znesek vpisanega kapitala, vplačanega ob ustanovitvi družbe ali ob pridobitvi dovoljenja za začetek opravljanja dejavnosti.

3.        UAIS za vsak AIS, ki ga upravljajo in za katerega se uporablja ta oddelek, v obdobju iz člena 19(1) vsem predstavnikom delavcev zadevnega podjetja iz člena 26(1), pristojnemu organu UAIS in pristojnemu organu države članice, kjer ima sedež izdajatelj ali podjetje, ki ne kotira na borzi, zagotovijo informacije iz odstavka 2 ▌.

▌

Člen 30Posebne določbe v zvezi s podjetji, katerih delnice niso več uvrščene v trgovanje na organiziranem trgu

Če po pridobitvi kontrolnega vpliva na izdajatelja ali zagotovitvi pomembnega vpliva nanj delnice tega izdajatelja niso več uvrščene v trgovanje na organiziranem trgu, še vedno velja obveznost izpolnjevanja obveznosti po Direktivi 2004/109/ES, in sicer eno leto od datuma umika z organiziranega trga.

Poglavje VI

Zagotavljanje storitev upravljanja in trženja s strani UAIS

Člen 31Trženje deležev ali enot AIS v matični državi članici

1.        UAIS, ki ima dovoljenje, lahko trži deleže ali enote AIS profesionalnim vlagateljem v matični državi članici, in sicer, ko so izpolnjeni pogoji iz tega člena.

2.        UAIS pristojne organe v matični državi članici obvesti o vsakem AIS, ki ga namerava tržiti.

To obvestilo zajema naslednje:

(a)       opredelitve AIS, ki ga namerava tržiti, in informacije o tem, kje ima(jo) AIS sedež;

(b)       pravila upravljanja AIS ali ustanovno listino;

(ba)     identiteto depozitarja AIS;

(c)       opis AIS ali vse informacije o AIS, ki so na voljo vlagateljem;

(d)       informacij o ureditvah, vzpostavljenih za preprečevanje, da bi se enote ali deleži tega AIS tržili malim vlagateljem, vključno za primer, ko se UAIS opira na dejavnosti neodvisnih subjektov v zvezi z zagotavljanjem investicijskih storitev za njegov(e) AIS.

3.        Najpozneje 20 delovnih dni po prejemu popolnega obvestila v skladu z odstavkom 2 pristojni organi matične države članice obvestijo UAIS, ali lahko začne tržiti AIS, opredeljen v obvestilu iz odstavka 2.

Pod pogojem delegiranih aktov iz tretjega pododstavka lahko v skladu s tem členom pristojni organi naložijo omejitve ali pogoje glede trženja AIS.

Komisija lahko sprejme delegirane akte v skladu s členi 49a, 49b in 49c, ki opredeljujejo vrste omejitev ali pogojev, ki se lahko v skladu z drugim pododstavkom tega odstavka naložijo glede trženja AIS. ▌

4.        Brez poseganja v člen 32(1) države članice zagotovijo, da se AIS, ki jih upravljajo UAIS, tržijo le profesionalnim vlagateljem.

5.        Ob upoštevanju poglavja VII se ta člen uporablja, če ima AIS sedež v Uniji ali v tretji državi.

Člen 32Možnost držav članic, da trženje AIS dovolijo tudi malim vlagateljem

1.        Države članice lahko na svojem ozemlju dovolijo trženje AIS malim vlagateljem.

Države članice lahko UAIS ali AIS v ta namen naložijo strožje zahteve. Evropski organ za vrednostne papirje in trge bi moral v ta namen izdati smernice.

1a.      Države članice ne dovolijo trženja AIS malim vlagateljem na svojem ozemlju, če ta AIS vloži več kot 30 % v druge AIS, ki nimajo evropske enotne licence za trženje.

2.        Države članice, ki na svojem ozemlju dovolijo trženje AIS malim vlagateljem, v roku enega leta od datuma iz člena 54(1) Komisijo in Evropski organ za vrednostne papirje in trge obvestijo o:

(a)       vrstah AIS, ki jih UAIS na njihovem ozemlju lahko tržijo malim vlagateljem;

(b)       vseh dodatnih zahtevah, ki jih država članica naloži za trženje AIS malim vlagateljem na njenem ozemlju v skladu s smernicami Evropskega organa za vrednostne papirje in trge iz odstavka 1.

Države članice Komisijo in Evropski organ za vrednostne papirje in trge obvestijo tudi o vseh naknadnih spremembah v zvezi s prvim pododstavkom.

Člen 33Pogoji za trženje v drugih državah članicah

1.        Če namerava UAIS, ki ima dovoljenje, profesionalnim vlagateljem tržiti enote ali deleže AIS, ki ga upravlja v drugi državi članici, pristojnim organom v matični državi članici predloži naslednje dokumente:

(a)       uradno obvestilo, vključno s poslovnim načrtom, v katerem so opredeljeni AIS, ki jih namerava tržiti, in informacije o tem, kjer ima(jo) AIS sedež;

(b)       pravila upravljanja AIS ali ustanovno listino;

(ba)     identiteto depozitarja AIS;

(c)       opis AIS ali vse informacije o AIS, ki so na voljo vlagateljem;

(d)       navedbo države članice, v kateri namerava tržiti enote ali deleže AIS, ki jih upravlja, profesionalnim vlagateljem;

(e)       ureditve, vzpostavljene za trženje AIS in, kjer je to primerno, informacije o ureditvah, vzpostavljenih za preprečevanje, da bi se enote in deleži tega AIS tržili malim vlagateljem.

2.        Pristojni organi matične države članice najpozneje 20 delovnih dni po datumu prejema popolne dokumentacije popolno dokumentacijo iz odstavka 1 posredujejo pristojnim organom države članice, v kateri se bo AIS tržil. Dokumentaciji priložijo potrdilo, da ima zadevni UAIS dovoljenje.

3.        Po posredovanju dokumentacije pristojni organi matične države članice nemudoma obvestijo UAIS o posredovanju. UAIS lahko začne tržiti AIS v državi članici gostiteljici z datumom tega obvestila.

4.        Za ureditve iz odstavka 1(e) veljajo zakoni in nadzor države članice gostiteljice.

5.        Države članice zagotovijo, da se uradno obvestilo iz odstavka 1 in potrdilo iz odstavka 2 predložita v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ.

Države članice zagotovijo, da njihovi pristojni organi sprejmejo elektronski prenos in vložitev dokumentov iz odstavka 2.

6.        V primeru spremembe katerega koli podatka, sporočenega v skladu z odstavkom 2, UAIS najmanj en mesec pred uvedbo spremembe pristojnemu organu matične države članice predloži pisno obvestilo o tej spremembi.

Pristojni organ matične države članice o teh spremembah nemudoma obvesti pristojni organ države članice gostiteljice.

7.        Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členi 49a, 49b in 49c, ki podrobneje opredeljujejo naslednje:

(a)       obliko in vsebino standardnega modela uradnega obvestila;

(b)       obliko in vsebino standardnega modela potrdila.

8.        Ob upoštevanju poglavja VII se ta člen uporablja, če ima AIS sedež v Uniji ali v tretji državi.

Člen 34

Pogoji za zagotavljanje upravljavskih storitev v drugih državah članicah

1.        Države članice zagotovijo, da lahko UAIS, ki ima dovoljenje, upravljavske storitve v zvezi z AIS s sedežem v drugi državi članici zagotavlja bodisi neposredno ali preko ustanovitve podružnice, pod pogojem, da ima UAIS dovoljenje za upravljanje te vrste AIS.

2.        Vsak AIS, ki želi prvič zagotavljati upravljavske storitve v zvezi z AIS s sedežem v drugi državi članici, pristojnim organom matične države članice posreduje naslednje informacije:

(a)       državo članico, v kateri namerava zagotavljati upravljavske storitve, neposredno ali preko podružnice;

(b)       poslovni načrt, ki vsebuje zlasti storitve, ki jih namerava izvajati, in AIS, ki ga namerava upravljati.

3.        Če namerava UAIS ustanoviti podružnico, predloži poleg dokumentacije iz odstavka 2 tudi naslednje informacije:

(a)       organizacijsko strukturo podružnice;

(b)       naslov v matični državi članici, kjer se lahko dobijo dokumenti;

(c)       imena odgovornih za upravljanje podružnice.

4.        Pristojni organi matične države članice v mesecu dni po prejemu popolne dokumentacije posredujejo popolno dokumentacijo iz odstavka 2 in odstavka 3, kjer je to primerno, pristojnim organom države članice, v kateri se bodo zagotavljale upravljavske storitve, in potrdilo, da ima zadevni UAIS dovoljenje. O tem posredovanju dokumentacije nemudoma obvestijo UAIS.

Po prejemu obvestila o posredovanju lahko UAIS začne zagotavljati svoje storitve v državi članici gostiteljici.

5.        Država članica gostiteljica zadevnemu UAIS ne naloži nobenih dodatnih zahtev v zvezi z zadevami, ki jih zajema ta direktiva.

6.        V primeru spremembe katerega koli podatka, sporočenega v skladu z odstavkom 2 in, kjer je to primerno, odstavkom 3, UAIS najmanj en mesec pred uvedbo spremembe pristojnemu organu matične države članice predloži pisno obvestilo o tej spremembi.

Pristojni organ matične države članice o teh spremembah obvesti pristojni organ države članice gostiteljice.

6a.      Pristojni organi matične države članice UAIS so odgovorni za nadzor ustreznosti ureditve in organizacijske strukture UAIS, kar UAIS omogoča izpolnjevanje obveznosti in pravil, ki se nanašajo na sestavo in delovanje vseh AIS, ki jih upravlja.

Pristojni organi države članice, kjer se bodo izvajale upravljavske storitve, so odgovorni, da nadzirajo, ali UAIS spoštuje pravila te države članice, ki se nanašajo na sestavo in delovanje vseh AIS, vključno z določbami v zvezi s trženjem.

Da bi preprečili vsakršno kršitev pravil, ki so v njihovi pristojnosti, lahko pristojni organi države članice, kjer se bodo izvajale storitve upravljanja, sodelujejo s pristojnimi organi matične države članice UAIS. Pristojni organi države članice, kjer se bodo izvajale storitve upravljanja, lahko po potrebi v skrajnem primeru in potem, ko obvestijo pristojne organe matične države članice UAIS, ukrepajo neposredno proti UAIS.

Poglavje VIIPosebna pravila v zvezi s tretjimi državami

Člen 35Pogoji za trženje v

Uniji AIS s sedežem v tretji državi

1.        UIAS, ki ima dovoljenje v Uniji, ali, v skladu z odstavkom 2, UAIS s sedežem v tretji državi, lahko trži delnice ali enote AIS s sedežem v tretji državi samo profesionalnim vlagateljem s sedežem v Uniji, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)       sporazum o sodelovanju med pristojnimi organi te države članice in nadzornikom AIS zagotavlja učinkovito izmenjavo vseh informacij, ki so pomembne za spremljanje možnih posledic dejavnosti AIS;

(b)       za tretjo državo velja odločitev Komisije, v kateri je navedeno, da standardi za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma izpolnjujejo zahteve projektne skupine za finančno ukrepanje ter imajo enak učinek kot zahteve iz Direktive 2005/60/ES;

(c)       tretja država je podpisala sporazum z državo članico, v kateri zaprosi za dovoljenje, in z vsemi drugimi državami članicami, v katerih se predlaga trženje teh deležev ali enot, ki popolnoma izpolnjujejo standarde iz člena 26 Vzorčne davčne konvencije OECD in zagotavlja učinkovito izmenjavo informacij glede davčnih zadev; in

(d)       za tretjo državo velja odločitev Komisije, v kateri je navedeno, da UAIS s sedežem v Uniji dodeljuje učinkovit dostop na trg, primerljiv z dostopom, ki ga Unija odobri UAIS iz te tretje države.

2.        UAIS s sedežem v tretji državi lahko trži deleže ali enote AIS s sedežem v tretji državi na podlagi tega člena samo, če izpolnjuje zahteve iz člena 39a.

2a.      Ne glede na druga veljavna pravila o poročanju v zvezi s preprečevanjem pranja denarja se poročila o sumljivih transakcijah, ki jih je treba podati v skladu z Direktivo 2005/60/ES glede neposrednih ali posrednih naložb v AIS s sedežem v tretjih državah, ki jih naredijo vlagatelji, ki prebivajo v Uniji, podajo v državi članici, v kateri prebiva ta vlagatelj.

3.        Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členi 49a, 49b in 49c, ki določajo:

(a)       splošna merila za oceno, ali standardi za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma v tretjih državah, kot je navedeno v odstavku 1, izpolnjujejo zahteve projektne skupine za finančno ukrepanje ter imajo enak učinek kot zahteve iz Direktive 2005/60/ES;

(b)       splošna merila za oceno, ali tretje države UAIS iz Unije zagotavljajo učinkovit dostop na trg, primerljiv z dostopom, ki ga Unija zagotavlja UAIS iz teh tretjih držav.

4.        Na podlagi meril iz odstavka 3 Komisija v skladu s členi 49a, 49b in 49c sprejme delegirane akte, v katerih navede:

(a)       da standardi tretje države za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma izpolnjujejo zahteve projektne skupine za finančno ukrepanje ter imajo enak učinek kot zahteve iz Direktive 2005/60/ES;

(b)       da tretja država UAIS iz Unije zagotovi učinkovit dostop na trg, ki je vsaj primerljiv z dostopom, ki ga Unija zagotavlja UAIS iz te tretje države.

Člen 35a

Pogoji za naložbe v AIS s sedežem v tretji državi

1.        Profesionalni vlagatelj s sedežem v Uniji lahko vlaga v delnice ali enote AIS s sedežem v tretji državi samo, če so v zvezi s to tretjo državo izpolnjeni vsi pogoji iz člena 35.

2.        Profesionalni vlagatelj s sedežem v Uniji ne vlaga v delnice ali enote AIS s sedežem v tretji državi, če v zvezi s to tretjo državo kateri od pogojev iz člena 35 ni izpolnjen.

Za investitorje, ki kršijo te določbe, veljajo pravila o ukrepih in kaznih v skladu s členom 43.

3.        Komisija po posvetovanju z Evropskim organom za vrednostne papirje in trge oceni, katere tretje države izpolnjujejo pogoje iz odstavka 1.

Člen 36Prenos upravnih nalog s strani UAIS na subjekt s sedežem v tretji državi

Države članice UAIS dovolijo prenos upravnih nalog na subjekte s sedežem v tretji državi samo, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(-a)     zadevna sredstva so v tretji državi;

(a)       zahteve iz člena 18 so izpolnjene;

(b)       subjekt ima dovoljenje za zagotavljanje upravnih storitev ali je registriran v tretji državi, v kateri ima sedež, in je predmet bonitetnega nadzora;

(c)       med pristojnim organom UAIS in nadzornim organom subjekta obstaja ustrezen dogovor o sodelovanju.

Člen 37Cenilec s sedežem v tretji državi

1.        Države članice dovolijo imenovanje cenilca s sedežem v tretji državi samo, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(-a)     zadevna sredstva so v tretji državi;

(a)       zahteve iz člena 16 so izpolnjene;

(b)       tretja država je predmet odločitve, sprejete v skladu z odstavkom 3, v kateri je navedeno, da so standardi in pravila vrednotenja, ki jih uporablja cenilec, enakovredni standardom in pravilom Unije.

2.        Komisija v skladu s členi 49a, 49b in 49c sprejme delegirane akte, v katerih opredeli merila za oceno enakovrednosti standardov in pravil vrednotenja tretjih držav, kot je navedeno v odstavku (1)(b).

▌

3.        Na podlagi meril iz odstavka 2 Komisija ▌v skladu s členi 49a, 49b in 49c sprejme delegirane akte, v katerih navede, da so standardi in pravila vrednotenja v tretji državi enakovredni tistim, ki se uporabljajo v Uniji.

Komisija zagotovi, da ti akti začnejo veljati do ...[22]*.

▌

Člen 39a

UAIS s sedežem v tretjih državah

1.        Države članice zagotovijo, da lahko UAIS s sedežem v tretji državi deleže ali enote AIS, ki jih upravljajo, tržijo profesionalnim vlagateljem na njihovem ozemlju, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)       izpolnjeni so pogoji iz člena 35 v zvezi s tretjo državo, v kateri ima sedež UAIS;

(b)       UAIS se z Evropskim organom za vrednostne papirje in trge dogovori o ravnanju v skladu s to direktivo, pri čemer so narejene potrebne spremembe, da se upošteva, da ima UAIS sedež v tretji državi;

(c)       med Evropskim organom za vrednostne papirje in trge ter pristojnim organom tretje države obstaja dogovor v skladu z odstavkom 3; in

(d)       če želi UAIS tržiti deleže ali enote AIS s sedežem v drugi tretji državi, so izpolnjeni tudi pogoji iz člena 35 v zvezi z tretjo državo tega AIS.

2.        Države članice zagotovijo, da lahko UAIS s sedežem v tretji državi zagotavljajo upravljavske storitve na njihovem ozemlju, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)       izpolnjeni so pogoji iz člena 35 v zvezi s tretjo državo, v kateri ima sedež UAIS;

(b)       UAIS se z Evropskim organom za vrednostne papirje in trge dogovori o ravnanju v skladu s to direktivo, pri čemer so narejene potrebne spremembe, da se upošteva, da ima UAIS sedež v tretji državi;

(c)       med Evropskim organom za vrednostne papirje in trge ter pristojnim organom tretje države obstaja dogovor v skladu z odstavkom 3.

3.        Dogovori iz odstavkov 1 in 2 vsebujejo:

(a)       prenos pooblastil Evropskega organa za vrednostne papirje in trge na pristojni organ tretje države na podlagi te direktive v zvezi z UAIS;

(b)       strinjanje pristojnega organa tretje države, da bo izvajal pooblastila Evropskega organa za vrednostne papirje in trge v zvezi z UAIS; in

(c)       strinjanje UAIS, da bodo zanj v zvezi z vsemi zadevami na podlagi te direktive pristojna sodišča v Uniji.

4.        Evropski organ za vrednostne papirje in trge zabeleži vse dogovore na podlagi tega člena in lahko prekliče dogovor, če UAIS ne izpolnjuje določb te direktive ali če pristojni organ ne izpolnjuje svojih obveznosti. Evropski organ za vrednostne papirje in trge o vsakem takem preklicu obvesti pristojni organ tretje države.

5.        Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členi 49a, 49b in 49c, ki opredeljujejo vsebino dogovorov iz odstavkov 1 in 2.

Člen 39b

Uporaba in pregled konvencij

Komisija sprejme in redno pregleduje standarde, ki se uporabljajo za sporazume, podpisane s tretjimi državami v skladu s tem poglavjem.

Komisija skupaj z državami članicami redno pregleduje sporazume, podpisane s tretjimi državami v skladu s tem poglavjem, da bi preverila, ali te tretje države dejansko spoštujejo te sporazume. Komisija državam članicam posreduje poročilo o izidih pregledov, države članice pa jih upoštevajo pri ocenjevanju, ali bi bilo treba dovoljenja, ki so že bila ali še bodo izdana v skladu s to direktivo, odobriti, začasno preklicati ali odvzeti.

Komisija v skladu s členi 49a, 49b in 49c sprejme delegirane akte, s katerimi opredeli obvezni postopek za sprejetje in pregled standardov, preglede skladnosti in pogoje za zagotavljanje uspešnega sodelovanja ter posledice poročila o izdajanju dovoljenj.

Komisija o tem predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu, ki mu po potrebi priloži predlog za revizijo tega naslova.

Poglavje VIIIPristojni organi

Oddelek 1: Imenovanje, pooblastila in postopki pravnega varstva

Člen 40

Določitev pristojnih organov

Države članice imenujejo pristojne organe za izvajanje dolžnosti, določenih v tej direktivi.

Pristojni organi so javni organi ali telesa, ki jih imenujejo javni organi.

Vsaka država članica od svojih pristojnih organov zahteva, da uvedejo ustrezne metode, s katerimi bodo spremljale, da UAIS izpolnjujejo svoje obveznosti iz te direktive na podlagi smernic, ki jih določi Evropski organ za vrednostne papirje in trge.

Če država članica imenuje več pristojnih organov, o tem obvesti Komisijo in Evropski organ za vrednostne papirje ter navede delitev dolžnosti.

Člen 41

Pooblastila pristojnih organov

1.        Pristojnim organom se dodelijo vsa nadzorna in preiskovalna pooblastila, ki jih potrebujejo za opravljanje nalog. Takšna pooblastila se izvajajo na naslednje načine:

(a)       neposredno;

(b)       v sodelovanju z drugimi organi;

(c)       na lastno odgovornost z določitvijo subjektov, na katere so naloge prenesene;

(d)       z vložitvijo zahtevka pri pristojnih sodnih organih.

2.        Pristojni organi imajo najmanj naslednja pooblastila, ki jih lahko uveljavljajo kadar koli:

(a)       imajo dostop do katerega koli dokumenta v kakršni koli obliki in ▌ prejmejo ▌kopijo;

(b)       zahtevajo lahko informacije od katere koli osebe in, če je potrebno, pozovejo osebo pred sodišče in jo zaslišijo z namenom pridobiti informacije;

(c)       izvajajo lahko preglede na kraju samem, ob predhodni najavi ali brez nje;

(d)       zahtevajo obstoječe evidence o telefonskem in podatkovnem prometu;

(da)     zahtevajo začasne prepovedi poklicne dejavnosti;

(db)     sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da UAIS in depozitarji še naprej delujejo v skladu z ustrezno zakonodajo;

(dc)     predložijo zadeve pristojnim sodnim organom za kazenski pregon;

(dd)     zahtevajo prenehanje vsakega ravnanja, ki je v nasprotju z določbami, sprejetimi pri izvajanju te direktive;

(de)     zahtevajo zamrznitev ali zaplembo sredstev;

(df)     zahtevajo od UAIS, depozitarjev ali revizorjev, da predložijo informacije;

(dg)     v interesu imetnikov enot premoženja ali javnosti zahtevajo začasno odložitev izdaje, ponovnega odkupa ali izplačila enot premoženja;

(dh)    prekličejo dovoljenje, odobreno UAIS ali depozitarju.

Člen 42Pooblastila

Evropskega organa za vrednostne papirje in trge

Evropski organ za vrednostne papirje in trge določi in redno pregleduje smernice za pristojne organe držav članic glede izvajanja njihovih pooblastil v zvezi z dovoljenji in glede obveznosti poročanja, ki jih nalaga ta direktiva.

Evropski organ za vrednostne papirje in trge ima pooblastila, vključno s tistimi iz člena 41(2), potrebna za sprejetje vseh zahtevanih ukrepov, da se zagotovi pravilno delovanje trgov v tistih primerih, v katerih bi lahko dejavnost enega ali več AIS na trgu za finančni instrument ogrozila pravilno delovanje trga.

Člen 43

Upravne sankcije

-1.       Države članice določijo pravila o ukrepih in kaznih, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih določb, sprejetih na podlagi te direktive, in sprejmejo vse ukrepe, potrebne za zagotovitev izvajanja teh pravil.

1.        Brez poseganja v postopke za odvzem dovoljenja ali v pravico držav članic, da naložijo kazenske sankcije, države članice v skladu s smernicami Evropskega organa za vrednostne papirje in trge ter svojim nacionalnim pravnim redom zagotovijo, da se lahko proti odgovornim osebam sprejmejo ustrezni administrativni ukrepi ali se jim naložijo administrativne sankcije, če se določbe, sprejete pri izvajanju te direktive, ne izpolnjujejo. Države članice zagotovijo, da so ti ukrepi učinkoviti, sorazmerni in odvračilni.

2.        Države članice zagotovijo, da lahko pristojni organ javnosti razkrije kateri koli ukrep ali sankcijo, ki bo sprejet zaradi kršenja določb, sprejetih pri izvajanju te direktive, razen če bi tako razkritje resno ogrozilo finančne trge ali povzročilo nesorazmerno škodo vpletenim stranem.

Člen 44

Pravica do pritožbe

Države članice zagotovijo, da je kakršna koli odločitev, sprejeta v skladu z zakoni ali drugimi predpisi, sprejetimi v skladu s to direktivo, ustrezno obrazložena, da je sporočena naslovniku in da v zvezi z njo velja pravica do pritožbe na sodiščih.

Pravica do pritožbe na sodiščih se uporablja tudi, če v dveh mesecih po predložitvi zahtevka za pridobitev dovoljenja, v katerem so navedene vse potrebne informacije, ni sprejeta nobena odločitev v zvezi z njim.

ODDELEK 2

SODELOVANJE MED RAZLIČNIMI PRISTOJNIMI ORGANI

Člen 45

Obveznost sodelovanja

1.        Pristojni organi držav članic sodelujejo med seboj, z Evropskim organom za vrednostne papirje in trge ter Evropskim odborom za sistemska tveganja, kadar koli je to potrebno za namen opravljanja njihovih dolžnosti v skladu s to direktivo ali izvajanja njihovih pooblastil iz te direktive ali iz nacionalne zakonodaje.

2.        Države članice spodbujajo sodelovanje, predvideno v tem oddelku.

3.        Pristojni organi uporabijo svoja pooblastila za namen sodelovanja tudi v primerih, ko preiskovano ravnanje ne predstavlja kršitve nobene od določb, ki veljajo v zadevni državi članici.

4.        Pristojni organi držav članic nemudoma izmenjajo informacije, potrebne za namene izvajanja dolžnosti v skladu s to direktivo.

5.        Komisija ▌sprejme delegirane akte v skladu s členi 49a, 49b in 49c v zvezi s postopki za izmenjavo informacij med pristojnimi organi.

Komisija zagotovi, da ti akti začnejo veljati do ...*.

Člen 46

Izmenjava informacij v zvezi s morebitnimi sistemskimi posledicami dejavnosti UAIS

1.        Pristojni organi, odgovorni za izdajo dovoljenja in nadzor nad UAIS po tej direktivi, sporočijo informacije pristojnim organom drugih držav članic, kjer je to pomembno za spremljanje in odzivanje na potencialne posledice dejavnosti posameznih UAIS ali vseh UAIS za stabilnost sistemsko pomembnih finančnih institucij in za pravilno delovanje trgov, na katerih so UAIS dejavni. Evropski organ za vrednostne papirje in trge ter Evropski odbor za sistemska tveganja sta tudi obveščena in pošljeta te informacije pristojnim organom ostalih držav članic.

2.        Zbrane podatke v zvezi z dejavnostmi UAIS pod njegovo odgovornostjo pristojni organ za UAIS vsako četrtletje sporoči Ekonomsko-finančnemu odboru, ustanovljenemu s členom 134 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

3.        Komisija ▌ sprejme delegirane akte v skladu s členi 49a, 49b in 49c, ki opredeljujejo načine, vsebino in pogostnost informacij, ki jih je treba izmenjati po odstavku 1.

Komisija zagotovi, da ti akti začnejo veljati do ...^[23]**.

Člen 47

Sodelovanje pri nadzornih dejavnostih

1.        Pristojni organi države članice lahko zahtevajo sodelovanje pristojnih organov druge države članice, in sicer pri nadzornih dejavnostih ali pri preverjanju na kraju samem ali preiskavi na ozemlju te druge države članice, in sicer v okviru pooblastil, ki jim jih podeljuje ta direktiva, o čemer nemudoma obvestijo Evropski organ za vrednostne papirje in trge.

Če pristojni organ prejme zahtevo v zvezi s preverjanjem na kraju samem ali preiskavo, stori naslednje:

(a)       sam opravi preverjanje ali preiskavo;

(b)       organu, ki da zahtevo, omogoči opravljanje preverjanja ali preiskave; ali

(c)       revizorjem ali izvedencem omogoči, da opravijo preverjanje ali preiskavo.

Pri opravljanju preverjanja ali preiskave iz tega odstavka pristojni organ upošteva vse pripombe, ki jih v zvezi s tem poda Evropski organ za vrednostne papirje in trge.

2.        V primeru iz odstavka 1(a) lahko pristojni organ države članice, ki je zahteval sodelovanje, zaprosi, da člani njegovega osebja osebju pristojnega organa države članice gostiteljice pomagajo pri izvajanju preverjanja ali preiskave. Splošni nadzor nad preverjanjem in preiskavo pa ima država članica, na katere ozemlju se izvaja.

V primeru iz odstavka 1(b) lahko pristojni organ države članice, na katere ozemlju se izvaja preverjanje ali preiskava, zahteva, da člani njegovega osebja pomagajo osebju, ki izvaja preverjanje ali preiskavo.

3.        Pristojni organi lahko zavrnejo izmenjavo informacij ali se ne odzovejo na zahtevo po sodelovanju pri izvajanju preiskave ali preverjanja na kraju samem samo, kadar:

(a)       bi lahko preiskava, preverjanje na kraju samem ali izmenjava informacij škodljivo vplivali na suverenost, varnost ali javni red države članice, na katero je bila naslovljena zahteva;

(b)       so bili pred organi naslovljene države članice že sproženi sodni postopki v zvezi z istimi dejanji in osebami;

(c)       je bila v naslovljeni državi članici v zvezi z istimi osebami in istimi dejanji že izrečena pravnomočna sodba.

Pristojni organi pristojne organe prosilce obvestijo o vseh odločitvah, sprejetih v skladu s prvim pododstavkom, in razlogih zanje.

4.        Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členi 49a, 49b in 49c v zvezi s postopki za preverjanja na kraju samem in preiskave.

▌

Člen 48

Reševanje sporov

1.        Evropski organ za vrednostne papirje in trge vzpostavi mehanizem mediacije.

2.        Če pride do spora med pristojnimi organi glede ocene, delovanja ali opustitve enega izmed zadevnih pristojnih organov po tej direktivi, pristojni organi predložijo zadevo Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge, kjer bo potekal razgovor z namenom dosega hitre in učinkovite rešitve.

3.        Če spora še vedno ni mogoče razrešiti, lahko Evropski organ za vrednostne papirje in trge naloži rešitev zadevnim pristojnim organom.

Poglavje IXPrehodne in končne določbe

Člen 49Odbor

▌Komisiji pomaga Evropski odbor za vrednostne papirje, ustanovljen s Sklepom Komisije 2001/528/ES z dne 6. junija 2001 o ustanovitvi Evropskega odbora za vrednostne papirje[24].

▌

Člen 49a

Izvajanje prenesenih pooblastil

1.        Pooblastila za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 2(4), člena 9(2), člena 10(3), člena 11(5), člena 12(3), člena 13, člena 16(4), člena 18(4), člena 19(4), člena 20(3), člena 21(4), člena 24(2), člena 25(3), člena 28(2), člena 29(4), člena 31(3), člena 33(7), člena 37(2), člena 37(3), člena 38(3), člena 38(4), člena 39a(2), člena 39a(3), člena 45(5), člena 46(3), člena 47(4) in člena 53 se na Komisijo prenesejo za obdobje pet let po začetku veljavnosti te direktive. Najkasneje 12 mesecev pred iztekom tega petletnega obdobja Komisija oblikuje poročilo o podaljšanju prenesenih pooblastil in, če je potrebno, temu priloži tudi zakonodajni predlog za podaljšanje obdobja prenosa pooblastil. V poročilu mora podrobno navesti obdobje, za katero se zahteva podaljšanje prenosa delegiranih aktov, in člene, na katere se to podaljšanje nanaša.

2.        Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

3.        Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se Komisiji podeli pod pogoji iz členov 49b in 49c.

člen 49b

Preklic prenesenih pooblastil

1.        Prenos pooblastila iz člena 2(4), člena 9(2), člena 10(3), člena 11(5), člena 12(3), člena 13, člena 16(4), člena 18(4), člena 19(4), člena 20(3), člena 21(4), člena 24(2), člena 25(3), člena 28(2), člena 29(4), člena 31(3), člena 33(7), člena 37(2), člena 37(3), člena 38(3), člena 38(4), člena 39a(2), člena 39a(3), člena 45(5), člena 46(3), člena 47(4) in člena 53 lahko prekliče Evropski parlament ali Svet.

2.        Institucija, ki sproži notranji postopek za odločanje o preklicu prenesenih pooblastil, si prizadeva obvestiti drugo institucijo in Komisijo o tem, katera prenesena pooblastila bi lahko bila preklicana.

3.        S sklepom o preklicu pooblastil prenehajo veljati pooblastila, ki so v njem navedena. Veljati začne takoj ali na poznejši datum, naveden v tem sklepu. Ta ne vpliva na veljavnost delegiranih aktov, ki so že v veljavi. Objavi se v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 49c

Nasprotovanje delegiranim aktom

1.        Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v treh mesecih od datuma uradnega obvestila. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se navedeni rok podaljša za dva meseca. Komisija delegiranih aktov ne bo sprejemala med parlamentarnimi počitnicami ali neposredno pred temi počitnicami.

2.        Če po izteku tega obdobja niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu, se ta objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati na tam navedeni datum.

3.        Če Evropski parlament ali Svet delegiranemu aktu nasprotuje, ta ne začne veljati.

Člen 50Pregled

Komisija dve leti po datumu iz prvega odstavka člena 54 na podlagi javnega posvetovanja in v luči razgovorov s pristojnimi organi pregleda uporabo in področje uporabe te direktive. V tem pregledu je treba ustrezno upoštevati razvoj na mednarodni ravni ter razgovore s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami.

Komisija predloži poročilo in ustrezne predloge Evropskemu parlamentu in Svetu.

Pred pregledom uporabe in obsega te direktive Komisija poda predloge za spremembe direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES z namenom zagotoviti ustrezno raven kapitalskih zahtev za tiste finančne ustanove, ki so vključene v poslovanje z AIS, ob upoštevanju nastalega tveganja, splošne finančne stabilnosti in morebitnega navzkrižja interesov.

Člen 51Prehodne določbe

UAIS, ki v Uniji delujejo pred ...^[25]*, sprejmejo vse potrebne ukrepe za skladnost s to direktivo in predložijo zahtevek za pridobitev dovoljenja najpozneje do ...^[26]*.

Člen 51a

Mikrofinančni AIS

Da bi razvila ustrezen regulativni okvir za razred sredstev mikrofinančnih naložbenih skladov ob upoštevanju načela sorazmernosti, Komisija predlaga poseben regulativni okvir za mikrofinančne investicijske sklade, vključno s spremembo Direktive 2009/65/ES.

Člen 51b

Sprememba Direktive 2003/6/ES

Direktiva 2003/6/ES se spremeni:

(1)       V prvem pododstavku člena 1 se dodata naslednji točki:

„7a.       „Prodaja na kratko“ je prodaja vrednostnega papirja, ki ni v lasti prodajalca, in vsakršna prodaja, ki se konča z dobavo vrednostnega papirja, sposojenega s strani ali za račun prodajalca.

7b.         „Prodaja na kratko brez kritja“ je prodaja vrednostnega papirja na kratko, če si prodajalec v trenutku naročila za prodajo na kratko ali pred tem ni izposodil vrednostnega papirja ali sklenil dogovora za posojilo vrednostnega papirja, ki ga je treba dostaviti kupcu.“

(2)       Vstavi se naslednji člen:

„Člen 5a

Da bi uredila prodajo na kratko in prepovedala prodajo lastniških vrednostnih papirjev na kratko brez kritja, vključno s tistimi vrednostnimi papirji, ki omogočajo dostop do deleža izdajatelja, Komisija sprejme delegirane akte, v katerih določi zahteve na naslednjih področjih:

(a)       kadar so preseženi nekateri pragi, je obvezno poročanje o neto kratkih pozicijah, vključno z izvedenimi finančnimi instrumenti, katere koli osebe pristojnim organom države članice z najustreznejšega trga v smislu likvidnosti in iz države, v kateri je ustanovljen izdajatelj, kadar so preseženi nekateri drugi pragi, pa se ta poročila tudi javno razkrijejo;

(b)       finančni posredniki označijo naročila, tako, da je mogoče prodajo na kratko ločiti od drugih oblik prodaje;

(c)       udeleženci na finančnem trgu morajo predložiti dokumentacijo, ki dokazuje, da so si pred začetkom prodaje na kratko ali sklenitvijo dogovora o tej prodaji, sposodili delnice ali sklenili dogovor o tem;

(d)       udeleženci na finančnem trgu najkasneje v treh dneh po dnevu prodaje dostavijo delnice, ki so jih prodali; če tega ne storijo v danem roku, morajo odkupiti prodane delnice;

(e)       pristojnim organom se zagotovijo ustrezna pooblastila za kaznovanje neizpolnjevanja določb iz točk (a) do (d);

(f)       pristojnim organom se izjemoma zagotovijo ustrezna pooblastila za omejitev ali prepoved ustanovitve ali povečanja neto kratkih pozicij lastniških vrednostnih papirjev, katerih vrednost je bistveno padla, ter za omejitev ali prepoved prodaje lastniških vrednostnih papirjev, katerih vrednost je bistveno padla;

(g)       preden se izjemoma omeji ali prepove ustanovitev ali povečanje neto kratke pozicije lastniških vrednostnih papirjev ali prodaja lastniških vrednostnih papirjev na določenem segmentu trga ali po vseh trgih v primeru znatnega upada trga, se je treba posvetovati s pristojnimi organi prek Evropskega organa za vrednostne papirje in trge, ustanovljenega z Uredbo (EU) št. …/2010“.

Člen 52Sprememba Direktive 2009/…/ES

Direktiva 2004/39/ES se spremeni:

V členu 19(6) ▌se vstavi naslednja alinea:

„– storitev se ne nanaša na AIS v smislu člena 3(a) [Direktive 2010/…/EU“].

Člen 52a

Sprememba Direktive 2006/48/ES

Direktiva 2006/48/ES se spremeni:

V Prilogi XI se doda naslednja točka:

„3a.    Za namene določanja iz člena 124(3) pristojni organi posebej spremljajo izpostavljenost kreditne institucije, ki predstavlja vzvod za alternativne investicijske sklade v skladu z Direktivo 2010/.../EU [o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov]“.

Člen 53Sprememba Direktive

2009/65/ES

Direktiva 2009/65/ES se spremeni:

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 50a

Komisija za zagotovitev medsektorske usklajenosti ter za odpravo neskladnosti med interesi podjetij, ki so posojila „preoblikovala“ v prenosne vrednostne papirje in druge finančne instrumente (originatorji) in interesi KNPVP, ki vlagajo v te vrednostne papirje ali druge finančne instrumente, z delegiranimi akti v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme izvedbene ukrepe, ki določajo zahteve na naslednjih področjih:

(a)       zahteve, ki jih mora izpolniti originator, da lahko KNPVP vlaga v vrednostne papirje ali druge finančne instrumente te vrste, ki so izdani po 1. januarju 2011, vključno z zahtevami, ki zagotavljajo, da originator obdrži neto delež, ki ni manjši od 5 %;

(b)       kvalitativne zahteve, ki jih morajo izpolniti KNPVP, ki vlagajo v navedene vrednostne papirje ali druge finančne instrumente.“

Da bi Komisija lahko zagotovila, da se zahteve glede depozitarjev iz te direktive uporabljajo za depozitarje iz Direktive 2009/65/ES, se členi 22 do 26 ter 32 do 36 slednje ustrezno spremenijo.

Člen 54Prenos

1.        Države članice sprejmejo zakone ali druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do […]. ▌ Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov in korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.

Vendar določbe, ki prenašajo poglavje VII, uporabljajo po preteku treh let od datuma iz prvega odstavka.

Države članice se pri sprejetju predpisov iz prvega odstavka sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi.

2.        Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 55Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 56Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju,

Za Evropski parlament                                    Za Svet

predsednik                                                     predsednik

PRILOGA Ia

Naloge, zajete v dejavnosti upravljanja skupnega premoženja:

1.        Upravljanje naložb

2.        Uprava:

(a)       pravne in računovodske storitve za upravljanje sklada;

(b)       poizvedbe strank;

(c)       vrednotenje in oblikovanje cen (vključno z davčnimi povračili);

(d)       spremljanje usklajenosti z zakonodajo;

(e)       vodenje registra imetnikov enot premoženja;

(f)       razdelitev prihodka;

(g)       izdaja in odkup enot premoženja;

(h)      izpolnitev pogodbenih obveznosti (vključno s pošiljanjem potrdil);

(i)       vodenje evidence

3.        Trženje.

PRILOGA Ib

POLITIKE PREJEMKOV

1.        UAIS upošteva naslednja načela pri oblikovanju in izvajanju politike prejemkov za osebje, vključno z višjimi vodstvenimi delavci, katerega poklicne dejavnosti imajo bistven vpliv na njihov profil tveganja ali na profil tveganja AIS, ki ga upravljajo:

(a)       politika prejemkov mora biti skladna s premišljenim in učinkovitim obvladovanjem tveganja in ga mora podpirati ter ne sme spodbujati tveganj, ki niso v skladu s profili tveganja, pravili upravljanja sklada ali ustanovno listino AIS, ki ga upravlja:

(b)       politika prejemkov mora biti v skladu s poslovno strategijo, cilji, vrednotami in interesi UAIS in AIS, ki jih upravlja, ali vlagateljev AIS in mora zajemati ukrepe za preprečitev navzkrižja interesov;

(c)       upravni organ v svoji nadzorni funkciji UAIS mora sprejeti in občasno pregledati splošna načela politike prejemkov ter je odgovoren za izvajanje te politike;

(d)       vsaj enkrat letno se mora opraviti osrednja in neodvisna notranja revizija izvajanja politike prejemkov in njene skladnosti s politikami in postopki za prejemke, ki jih sprejme upravni organ v svoji nadzorni funkciji;

(e)       uslužbenci, ki skrbijo za upravljanje tveganja, morajo prejeti plačilo v skladu z doseženimi cilji, povezanimi z njihovimi funkcijami, neodvisno od uspešnosti poslovnih področij, ki jih nadzirajo;

(f)       če so prejemki odvisni od uspešnosti, mora celoten znesek prejemka temeljiti na razumni kombinaciji ocene uspešnosti posameznika in zadevne poslovne enote ali AIS ter splošnih rezultatov UAIS, pri oceni uspešnosti posameznika pa se morajo upoštevati tako finančna kot nefinančna merila;

(g)       ocena uspešnosti se mora opraviti v večletnem okviru, ki ustreza poslovnemu ciklu AIS, ki ga upravlja UAIS, s čimer se zagotovi, da postopek ocenjevanja temelji na dolgoročni uspešnosti in da se dejansko plačilo sestavin prejemka, ki temelji na uspešnosti, porazdeli na obdobje, ki upošteva politiko odplačevanja AIS, ki ga upravlja, in njihova naložbena tveganja;

(h)      zajamčeni variabilni prejemki morajo biti izjema in se morajo izplačevati samo v okviru zaposlovanja novih uslužbencev in so omejeni na prvo leto;

(i)       fiksne in variabilne sestavine celotnega prejemka morajo biti ustrezno uravnotežene; fiksna sestavina predstavlja dovolj visok del celotnega prejemka, da omogoča izvedbo popolnoma prožne politike o variabilnih sestavinah prejemka, vključno z možnostjo, da se ne plačajo nobene variabilne sestavine prejemka;

(j)        plačila v zvezi s predčasno prekinitvijo pogodbe morajo biti odraz učinkovitosti, dosežene v teku časa, in morajo biti določena tako, da ne nagrajujejo neuspešnosti;

(k)       merjenje uspešnosti, ki se uporablja za izračun variabilnih sestavin prejemkov ali skupkov variabilnih sestavin prejemkov, mora vključevati celovit prilagoditveni mehanizem za vključitev vseh ustreznih vrst sedanjih in prihodnjih tveganj;

(l)       ko se odkrije tveganje, ki bi se, če bi bilo znano v času, ko je bil izplačan variabilen prejemek, upoštevalo pri določanju tega prejemka, mora imeti UAIS možnost, da del tega variabilnega prejemka v višini vsaj 20 % izterja nazaj (z zahtevo za povračilo), in uporabi za prilagoditve, vendar le v primeru, če mehanizem iz točke (m) ni dovolj za to prilagoditev; ta mehanizem izterjave se mora uporabljati za ustrezno obdobje glede na tveganje, ki se je upoštevalo pri izplačilu prejemkov, vendar to obdobje ne sme biti krajše od štirih let;

(m)      znaten del (vsaj 50 %) variabilne sestavine prejemkov se mora odložiti za obdobje, ki je ustrezno ob upoštevanju življenjskega cikla in politike odplačevanja zadevnih AIS in sorazmerno z naravo tveganja tega AIS, vendar pa to obdobje ne sme biti krajše od štirih let; prejemek, ki se izplača na podlagi odloga, se ne sme izplačati hitreje kot na sorazmerni osnovi; če je znesek variabilne sestavine prejemka izrazito visok, se mora odložiti vsaj 60 % zneska;

(n)      variabilni prejemki, vključno z odloženim deležem, se morajo izplačati ali dospeti v izplačilo le, če so glede na finančno stanje UAIS kot celote vzdržni in če so upravičeni na podlagi uspešnosti zadevne poslovne enote, AIS in zadevnega posameznika; celotni variabilni prejemek mora biti ponavadi znatno nižji v primeru, ko imajo UAIS ali zadevni AIS slabše ali negativne finančne rezultate;

(o)       uslužbenci se morajo zavezati, da ne bodo uporabljali osebnih strategij zavarovanja pred tveganji ali zavarovanja v zvezi s prejemki in odgovornostjo ter s tem posegali v učinke usklajevanj tveganj iz njihovih dogovorov glede prejemkov.

2.        Načela iz točke 1 se uporabljajo tudi za prejemke, ki jih plačajo UAIS, in za prejemke, ki jih plačajo sami AIS, vključno z deležem dobička, ki se ga izplača upraviteljem.

Točka 1 se uporablja za povračila zaposlenim iz njihovih naložb v AIS, ki ga upravlja UAIS, in za prejemke v zvezi z likvidacijo AIS. Točka 1(m) se ne uporablja za variabilne prejemke, povezane neposredno s pristojbinami, ki jih zaračunajo UAIS in ki jih ni mogoče izterjati.

3.        Večji UAIS ali UAIS, ki upravljajo večje AIS, ki imajo večjo notranjo organizacijo ali ki so večji po naravi, obsegu in zapletenosti svojih dejavnosti, ustanovijo odbor za prejemke. Odbor za prejemke je urejen tako, da lahko strokovno in neodvisno presoja politike in prakse prejemkov ter spodbude za obvladovanje tveganja.

Odbor za prejemke je odgovoren za pripravo odločitev v zvezi s prejemki, vključno s tistimi, ki vplivajo na tveganje in obvladovanje tveganja zadevnega UAIS ali AIS in jih mora sprejeti upravni organ v svoji nadzorni funkciji. Odboru za prejemke predseduje član upravnega organa, ki v zadevnem UAIS ne opravlja nobene izvršilne funkcije.

• [1] ^*              spremembe: krepki ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ▌pa tiste dele besedila, ki so bili črtani.
• [2]               Mnenje z dne 29. 4. 2010 (še ni objavljeno v Uradnem listu).
• [3]               UL L 272, 13. 11. 2009, str. 1.
• [4]               Stališče Evropskega parlamenta z dne ...
• [5]               UL L 177, 30. 6. 2006, str. 1.
• [6]               UL L 177, 30. 6. 2006, str. 201.
• [7]               UL L 302, 17. 11. 2009, str. 32.
• [8]               UL L …
• [9]               UL L 145, 30. 4. 2004, str. 1.
• [10] ^*              UL: Vstaviti številko uredbe v KOM(2009)0499.
• [11] ^*              UL: Vstaviti številko uredbe v KOM(2009)0501.
• [12]               UL L 96, 12. 4. 2003, str. 16.
• [13]             UL L142, 30. 4. 2004, str. 12.
• [14]             UL L 390, 31. 12. 2004, str. 38.
• [15]             Druga direktiva Sveta 77/91/EGS z dne 13. decembra 1976 o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb, ki jih države članice zahtevajo od gospodarskih družb v skladu z drugim odstavkom člena 58 Pogodbe glede ustanavljanja delniških družb ter ohranjanja in spreminjanja njihovega kapitala, zato da se oblikujejo zaščitni ukrepi z enakim učinkom v vsej Skupnosti (UL L 26, 31.1.1977, str. 1).
• [16]             UL L 281, 23. 11. 1995, str. 31.
• [17]             UL L 80, 23. 3. 2002, str. 29.
• [18]             UL L 235, 23. 9. 2003, str. 10.
• [19]             UL L 9, 15. 1. 2003, str. 3.
• [20]             UL L 309, 25. 11. 2005, str. 15.
• [21]             UL L 157, 9. 6. 2006, str. 87.
• [22]             UL vstaviti datum: eno leto po začetku veljavnosti te direktive.
• [23] ^*          UL vstavi datum: eno leto po začetka veljavnosti te direktive.
• [24]             UL L 191, 13. 7. 2001, str. 45.
• [25] ^*              UL: vstaviti datum prenosa te direktive.
• [26] ^**            UL: vstaviti datum: eno leto po prenosu te direktive.

OBRAZLOŽITEV

Uvod

Upravitelji alternativnih investicijskih skladov, v katerih je skoraj 1000 milijard dolarjev[1] sredstev (2000 milijard sredi leta 2008), imajo pomembno vlogo pri financiranju evropskega gospodarstva. Ta dejavnost vključuje zelo različne akterje in instrumente: alternativne sklade, sklade zasebnega kapitala, blagovne sklade itd. Načrtovana ureditev mora upoštevati tudi posebnosti, povezane s sistemskim tveganjem, zlasti kar zadeva sklade zasebnega kapitala.

Čeprav ti skladi niso neposredni dejavnik finančne krize, je treba njihovo upravljanje upoštevati pri ureditvi vseh akterjev finančnih storitev.

Finančna kriza je pokazala, da je za pomanjkljivosti svetovnega finančnega sistema po eni strani kriva prevelika izpostavljenost tveganjem sistemsko pomembnih akterjev, po drugi strani pa slabosti v sistemih upravljanja teh tveganj.

Evropska komisija je v tej zvezi 30. aprila 2009 objavila predlog direktive o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov (UAIS), v katerem je zaobjela vse alternativne investicijske sklade (AIS), ki niso urejeni z direktivo KNPVP.

Ta predlog temelji na vrsti poročil Evropskega parlamenta o upravljanju sredstev: samoiniciativna poročila o investicijskih skladih (2001), upravljanju sredstev I (2006), upravljanju sredstev II (2007), investicijskih skladih in skladih zasebnega kapitala (2008) ter preglednosti na področju institucionalnih vlagateljev (2008).

Cilj predloga za nadomestitev nacionalnih ureditev AIS in UAIS z evropsko ureditvijo je večja stabilnost finančnega sistema, večja zaščita vlagateljev in oblikovanje evropskega notranjega trga alternativnih investicijskih skladov.

Pri izvajanju teh ciljev, ki jih odobravamo, je treba ohraniti ravnovesje med posebnostmi, vitalnostjo in ustvarjalnostjo te finančne dejavnosti ter zahtevami učinkovite ureditve in ustreznega nadzora.

1.   Področje uporabe direktive in dovoljenje za upravitelje

Poročevalec odobrava predlog, po katerem bi vsi upravitelji alternativnih skladov, ki imajo sedež in delujejo v Skupnosti, razen ustrezno pojasnjenih izjem, in ki upravljajo alternativne sklade ne glede na njihov sedež, morali imeti dovoljenje za upravljanje in biti nadzorovani. Oblikovati je treba zahteve glede finančnih, tehničnih in človeških virov ter organizacije in vodenja poslov, s katerimi bi zaobjeli vse upravitelje in druge ustrezne akterje, kot so depozitarji in cenilci.

Da bi ohranili enake konkurenčne pogoje med posameznimi akterji, ki upravljajo alternativne sklade, in preprečili izogibanje zahtevam direktive, zlasti prek strukturiranih produktov („wrappers“), poročevalec predlaga, da se omejijo izvzetja iz uporabe direktive.

Predlaga, naj se meje za prekoračitev področja uporabe direktive črtajo in nadomestijo z načelom sorazmernosti. Pomembno je, da uvedena pravila zaradi njihove splošne uporabe omogočajo večjo preglednost nad upravljanjem skladov.

Upravitelj mora za pridobitev dovoljenja razpolagati z minimalnimi lastnimi sredstvi v obliki kratkoročnih likvidnih sredstev ali kratkoročnega finančnega premoženja za zavarovanje terjatev. Poročevalec predlaga uskladitev teh zneskov z zneski v direktivi KNPVP.

2.   Trženje skladov in odnosi s tretjimi državami

Upravitelji lahko po pridobitvi dovoljenja upravljajo in tržijo svoje sklade s sedežem v Evropi pri profesionalnih vlagateljih na celotnem ozemlju Skupnosti. Ta evropski potni list omogoča trženje vseh skladov, ki imajo sedež v Skupnosti in jih upravljajo upravitelji, ki so pridobili dovoljenje v matični državi članici, upoštevati je treba le postopek priglasitve v drugih državah članicah. Skladi s sedežem v Evropi bi tako imeli evropsko oznako, ki bi se razlikovala od oznake KNPVP.

Poročevalec pa ne izključuje skladov iz tretjih držav, saj bo vsaka država članica lahko še naprej sama odločala, ali bo prek nacionalnih sistemov zasebnih vlaganj na svojem ozemlju dovolila prosti pretok alternativnih skladov s sedežem zunaj Evropske unije.

Poleg tega bi bilo treba spremeniti opredelitev trženja, da bi lahko profesionalni vlagatelji sami odločali, v katere sklade bodo vlagali, kar velja tudi za sklade zunaj Skupnosti. Ta možnost je odvisna od ustanovitve UAIS na evropskem ozemlju ali obstoja sporazuma o sodelovanju in izmenjavi informacij, zlasti o sistemskih tveganjih. Sporazum naj bi bil sprejet med pristojnimi organi držav članic in državo članico, v kateri se AIS trži, pa tudi med UAIS in njegovim nadzornikom ter slednjim in Evropskim organom za vrednostne papirje in trge (ESMA).

Da bi zaščitili male vlagatelje, ti ne bi smeli imeti možnosti vlaganja v združene glavne sklade, kadar je glavni sklad alternativni investicijski sklad v tretji državi, in v sklade, katerih več kot 30 % sredstev je vloženih v sklade tretjih držav.

3.   Depozitar

Direktiva UAIS predlaga ureditev za depozitarje AIS.

Zahteve te direktive je treba uskladiti z določbami direktive KNPVP, da bi zagotovili skladnost med sektorji.

Poročevalec predlaga, da se v njej navedejo opredelitev depozitarja, njegov sedež, vloga in funkcije, pogoji za prenos nekaterih funkcij ter njegove odgovornosti.

Meni, da bi moral imeti depozitar sedež v isti državi kot sklad, kadar ima ta sedež v Evropski uniji. Za depozitarja ne predvideva potnega lista.

Kadar ima sklad sedež v tretji državi, mora biti sedež depozitarja v Evropski uniji, razen v primeru sporazuma o sodelovanju in izmenjavi informacij med nadzorniki, ki zagotavlja, da so ureditve enake in da se nadzor lahko izvaja v skladu z zahtevami Skupnosti.

Depozitar je odgovoren vlagatelju in upravitelju. Če je depozitarju zaradi zakonodaje v državi, v katero sklad vlaga, pravno onemogočeno, da bi izvajal vse svoje funkcije, je treba skleniti pogodbo med družbo za upravljanje, vlagateljem, depozitarjem in poddepozitarjem za delni prenos odgovornosti na poddepozitarja.

4.   Cenilec

V predlogu direktive je določena ureditev za cenilce AIS. Vsebuje določbe o vrednotenju skladov ter določitvi vrednosti premoženja skladov in njihovih deležev.

Funkcionalna neodvisnost cenilca ne sme biti zahteva, temveč možnost, ki je prepuščena presoji pogodbenih strank.

Po drugi strani mora organizacijska ureditev zagotavljati neodvisnost te funkcije, kadar se vrednotenje izvaja znotraj UAIS (kitajski zid).

Sistematično vrednotenje ni predvideno za dejavnosti, ki se izvajajo s sredstvi iz skladov zasebnega kapitala.

5.   Uporaba učinka vzvoda

Poročevalec predlaga, da upravitelji vnaprej določijo meje finančnega vzvoda, ki jih bodo uporabljale za posamezne AIS, ki jih upravljajo. Za določitev teh mej je treba opredeliti nekaj osnovnih načel. Upravitelji bodo morali seznanjati nacionalne nadzornike o mejah, ki jih bodo sprejeli.

V izrednih okoliščinah bi moral biti ESMA pristojen, da za najvišje ravni finančnega vzvoda določi strožje meje od tistih, ki jih objavi upravitelj.

6.   Prodaja „na kratko“

Prodaja „na kratko“ je tehnika prodaje, ki koristi likvidnosti in dinamičnosti finančnih trgov, zato se nikakor ne sme prepovedati.

Ker pa lahko prispeva k večjemu sistemskemu tveganju, je treba zanjo določiti nekaj enostavnih pravil, ki bodo zagotovila finančno stabilnost in celovitost finančnih trgov.

7.   Obveznosti razkrivanja informacij

Razkrivanje informacij nadzornikom in vlagateljem je bistveno za uresničitev ciljev direktive, vendar je treba razlikovati med informacijami, ki so namenjene nadzornikom, in tistimi, ki jih potrebujejo vlagatelji. Ni razlogov, da nadzorniki ne bi imeli popolne preglednosti.

Kar zadeva sklade zasebnega kapitala, je pomembno, da se od ciljnih podjetij ne zahteva več informacij, kot so zakonsko predpisane za podjetja iste vrste.

8.   Kontrolni vpliv sklada zasebnega kapitala v podjetjih

Posebna pravila za kontrolni vpliv sklada zasebnega kapitala v posameznem subjektu se morajo uporabljati na podlagi dejanskega kontrolnega vpliva v podjetju v skladu z običajnimi merili prava družb in ne na podlagi višine deležev.

9.   Nadzor

Poročevalec je upošteval novo evropsko nadzorno strukturo, katere besedila se trenutno preučujejo in katere cilj je zagotoviti večjo finančno stabilnost in omejiti sistemska tveganja.

Pri tem bo imel pomembno vlogo ESRB (Evropski organ za sistemska tveganja) in ESMA.

10. Pooblastila držav članic

Pristojni organi matične države članice, v kateri je upravitelj pridobil dovoljenje, in države članice gostiteljice, v kateri upravitelj opravlja storitve upravljanja in trženja, morajo imeti pooblastila za nadzor.

11. Prejemki vodstvenih delavcev

V izjavi skupine G-20 25. septembra 2009 v Pittsburghu je bilo oblikovano mednarodno soglasje o prejemkih vodstvenih delavcev v bankah in drugih finančnih ustanovah.

Poročevalec predlaga uporabo teh pravil za UAIS.

12. Lamfalussyjev postopek

Direktiva UAIS temelji na Lamfalussyjevem postopku. Določa vodilna načela (ukrepe na prvi ravni) in izvedbene ukrepe (ukrepe na drugi ravni), ki jih lahko Evropska unija uvede po postopku komitologije.

Poročevalec je želel vzpostaviti večje ravnovesje med ukrepi na teh ravneh.

13. Medsebojni vpliv in skladnost z drugimi besedili

Različne teme v predlogu direktive UAIS so obravnavane tudi v drugih besedilih, kot so direktive MiFID (direktiva o trgih finančnih instrumentov), KNPVP, CRD (direktiva o kapitalskih zahtevah) itd., ki jih je treba upoštevati, da bi zagotovili skladnost. Da bi čim bolj omejili različno razlago v določbah, ki obravnavajo skupne teme, poročevalec predlaga, da se vsakič, ko je to ustrezno, uporabi besedilo direktiv, ki so s tem povezane.

• [1]  Evropska centralna banka – Pregled finančne stabilnosti iz junija 2009

MNENJE Odbora za pravne zadeve (*) (5.5.2010)

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembi direktiv 2004/39/ES in 2009/…/ES
(KOM(2009)0207 – C7‑0040/2009 – 2009/0064(COD))

Pripravljavka mnenja (*): Evelyn Regner

(*) Postopek s pridruženim odborom – člen 50 poslovnika

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Ozadje

Finančna in gospodarska kriza je pokazala, da sta zakonska ureditev in nadzor finančnih trgov zelo pomanjkljiva. Trenutno ni ravnovesja med tveganjem in odgovornostjo oz. pravno odgovornostjo. Namen te direktive je vzpostavitev ravnovesja med tveganjem, ki izhaja iz skladov, in s tem povezano odgovornostjo.

Komisija je na podlagi predhodnih samoiniciativnih poročil Evropskega parlamenta in zaradi čedalje večjega javnega pritiska 30. aprila 2009 predložila predlog direktive o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov, ki določa pravni okvir za vse sklade, ki jih ne ureja Direktiva KNPVP. Pravni okvir bi kot vseevropska rešitev nadomestil številne nacionalne ureditve in tako omogočil boljše delovanje. Pristop in prva prizadevanja Komisije so vredna pohvale, vendar je treba glavne točke še izpopolniti.

Mnenje poročevalke Odbora za pravne zadeve:

Poročevalka Odbora za pravne zadeve želi opozoriti na nekaj glavnih pomanjkljivosti predloga Komisije:

(a) Predlog obravnava upravitelje skladov in ne skladov samih. Ureditev okvira za upravitelje alternativnih investicijskih skladov sicer vzbuja občutek varnosti, vendar dopušča nezanemarljive zakonske vrzeli. Poleg tega lahko upravitelji, ki ne prihajajo iz EU, brez registracije ali nadzora uvajajo tuje sklade znotraj EU.

(b) Predhodno razlikovanje med sistemsko pomembnimi podjetji z uvedbo pragov in tistimi, ki ne pomenijo sistemskega tveganja, ni mogoče. Kot je pokazala sedanja kriza, postane jasno, ali je podjetje sistemsko pomembno, ko je neuspešno. Poleg tega mejne vrednosti povzročijo vrzel, saj se jim je mogoče z lahkoto izogniti s pomočjo povsem formalne razdelitve sklada na manjše enote.

(c) Poročevalka pozdravlja pravila o preglednosti in nadzoru, vendar meni, da jih je treba še izboljšati. Pomembno je, da se razkrijejo plačne politike UAIS in njihov interes za uspešnost podjetja, ki temelji na trajnosti. Nujna je tudi vzpostavitev zanesljivih in preglednih ocenjevalnih postopkov za vso EU. V primerih čezmejnega delovanja UAIS je ustrezno, da se pristojnost za nadzor prenese na evropski organ.

(d) Zaradi uporabe finančnega vzvoda, zlasti pri skladih zasebnega kapitala, in velikokrat uporabljene prakse prenosa posojil, najetih za nakup podjetij, na kupljena podjetja, s čimer je bil velikokrat ogrožen njihov nadaljnji obstoj, bi na tem področju morale veljati strožje ureditve. Ob upoštevanju daljnosežnih posledic nakupa podjetja prek skladov zasebnega kapitala na tem področju ne sme biti izjem niti za mala in srednja podjetja.

Pripravljavki mnenja se zdi pomembno opozoriti na to, da je treba ustvariti boljše spodbude za pozitivno dolgoročno usmerjenost podjetij, predvsem s krepitvijo pravic do obveščenosti in soodločanja v podjetjih in s tem povezanimi prilagoditvami prava finančnih trgov in družb.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za pravne zadeve poziva Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov kot pristojni odbor, da brez glasovanja sprejme predloge spremembe, ki sodijo v izključno pristojnost pridruženega odbora po postopku s pridruženimi odbori (člen 50):

Predlog spremembe  1 Predlog direktive Uvodna izjava 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(5) Področje uporabe te direktive je treba omejiti na upravljanje kolektivnih investicijskih podjetij, ki zberejo kapital več vlagateljev z namenom vlaganja teh sredstev v skladu z opredeljeno naložbeno politiko na podlagi načela razpršitve tveganj v korist teh vlagateljev. Ta direktiva ne sme veljati za upravitelje pokojninskih skladov ali nezdruženih naložb, kot so dotacije, državni naložbeni skladi ali lastna sredstva kreditnih institucij oziroma zavarovalnic in pozavarovalnic. Ta direktiva ne sme veljati za aktivno upravljane naložbe v obliki vrednostnih papirjev, kot so certifikati, upravljane terminske pogodbe ali na indekse vezane obveznice. Vendar pa mora zajemati upravitelje vseh kolektivnih naložbenih podjemov, za katere ni potrebno, da imajo dovoljenje v skladu z KNPVP. Investicijska podjetja, ki imajo dovoljenje po Direktivi 2004/39/ES o trgih finančnih instrumentov, ne potrebujejo dovoljenja po tej direktivi za zagotavljanje investicijskih storitev v zvezi z AIS. Investicijska podjetja pa lahko zagotavljajo investicijske storitve v zvezi z AIS samo, če in v tistem obsegu, v katerem je enote ali delnice AIS mogoče tržiti v skladu s to direktivo.	(5) Področje uporabe te direktive je treba omejiti na upravljanje kolektivnih investicijskih podjetij, ki zberejo kapital več vlagateljev z namenom vlaganja teh sredstev v skladu z opredeljeno naložbeno politiko na podlagi načela razpršitve tveganj v korist teh vlagateljev. Vendar pa mora zajemati upravitelje vseh kolektivnih naložbenih podjemov, za katere ni potrebno, da imajo dovoljenje v skladu z KNPVP. Ta direktiva ne sme veljati za upravitelje pokojninskih skladov ali nezdruženih naložb, kot so dotacije, državni naložbeni skladi ali lastna sredstva kreditnih institucij oziroma zavarovalnic in pozavarovalnic. Ta direktiva ne sme veljati za aktivno upravljane naložbe v obliki vrednostnih papirjev, kot so certifikati, upravljane terminske pogodbe ali na indekse vezane obveznice. Za namene te direktive se kot kolektivni naložbeni podjem ne bi smelo obravnavati niti podjetje, ki v glavnem deluje kot lastniški subjekt skupine podružničnih podjetij in ima v lasti strateške deleže v podjetjih z namenom dolgoročnega lastništva, ne pa doseganja donosov z odsvojitvami v določenem času. Investicijska podjetja, ki imajo dovoljenje po Direktivi 2004/39/ES o trgih finančnih instrumentov, ne potrebujejo dovoljenja po tej direktivi za zagotavljanje investicijskih storitev v zvezi z AIS. Investicijska podjetja pa lahko zagotavljajo investicijske storitve v zvezi z AIS samo, če in v tistem obsegu, v katerem je enote ali delnice AIS mogoče tržiti v skladu s to direktivo.
Obrazložitev
Jasno mora biti, da je sklicevanje na kolektivne naložbene podjeme v trditvi, da za upravitelje vseh kolektivnih naložbenih podjemov, ki niso KNPVP, velja področje uporabe te direktive, sklicevanje na kolektivne naložbene podjeme, ki zberejo kapital več vlagateljev z namenom vlaganja teh sredstev v skladu z opredeljeno naložbeno politiko na podlagi načela razpršitve v korist teh vlagateljev, ne pa širša skupina kolektivnega naložbenega podjema.
Predlog spremembe  2 Predlog direktive Uvodna izjava 6 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(6a) Da se prepreči morebitna odprodaja po delih, mora biti čista vrednost premoženja ciljnega podjetja, ki ga nadzira AIS, v skladu z določbami režima o kapitalski ustreznosti v okviru druge direktive o pravu družb1.
	________________________________ 1 Druga Direktiva Sveta 77/91/EGS z dne 13. decembra 1976 o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb, ki jih države članice zahtevajo od gospodarskih družb v skladu z drugim odstavkom člena 58 Pogodbe glede ustanavljanja delniških družb ter ohranjanja in spreminjanja njihovega kapitala, zato da se oblikujejo zaščitni ukrepi z enakim učinkom v vsej Skupnosti (UL L 26, 31.01.77, str. 1.).
Obrazložitev
Določbe v točki (a) člena 15(1) Druge Direktive Sveta 77/91/EGS z dne 13. decembra 1976 o uskladitvi zaščitnih ukrepov ter določbe člena 1(4)(b) in člena 1(5) Direktive 2006/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006, ki spreminja Direktivo Sveta 77/91/EGS, kot se uporablja za delniške družbe, bi lahko pomagale preprečiti odprodajo delov podjetja v smislu dezinvestiranja izključno za odplačilo dolga za nakup, obenem pa bi dovolile večjo možnost odstopanja za upravičene strateške rekonstrukcije.
Predlog spremembe  3 Predlog direktive Uvodna izjava 12
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(12) Treba je zagotoviti, da UAIS delujejo v skladu s strogimi nadzori upravljanja. UAIS morajo biti upravljani in organizirani tako, da se zmanjša navzkrižje interesov. Nedavni razvojni dogodki kažejo na to, da je treba funkcije varne hrambe premoženja nujno ločiti od funkcij upravljanja, ločiti pa je treba tudi sredstva vlagatelja od sredstev upravitelja. V ta namen mora UAIS imenovati depozitarja in mu zaupati knjiženje denarja vlagatelja na ločenem računu, varno hrambo finančnih instrumentov in preverjanje, ali je AIS ali UAIS v imenu AIS pridobil lastništvo nad vsem drugim premoženjem.	(12) Treba je zagotoviti, da UAIS delujejo v skladu s strogimi nadzori upravljanja. UAIS morajo biti upravljani in organizirani tako, da se zmanjša navzkrižje interesov. Nedavni razvojni dogodki kažejo na to, da je treba funkcije varne hrambe premoženja nujno ločiti od funkcij upravljanja, ločiti pa je treba tudi sredstva vlagatelja od sredstev upravitelja. V ta namen mora UAIS imenovati depozitarja in mu zaupati knjiženje denarja vlagatelja na ločenem računu, varno hrambo finančnih instrumentov in preverjanje, ali je AIS ali UAIS v imenu AIS pridobil lastništvo nad vsem drugim premoženjem. Da se olajša hitro in učinkovito povrnitev sredstev vlagateljev, je depozitar odgovoren UAIS, AIS in vlagateljem AIS kot skupnosti, razen v primerih, ko take izgube nastanejo zaradi višje sile. V tem primeru„ višja sila“ pomeni nepredvidljive zunanje dogodke, ki povzročijo izgube zunaj nadzora depozitarja in katerih posledicam se ni mogoče izogniti kljub skladnosti z zahtevami po potrebni skrbnosti iz te direktive.
Predlog spremembe  4 Predlog direktive Uvodna izjava 12 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(12a) Na odgovornost depozitarja ne vpliva prenos te odgovornosti na pooblaščeno tretjo osebo. Če pa zakonodaja tretje države ali rezultat nepredvidljivega zunanjega dogodka depozitarju to preprečujejo, mora imeti ta možnost, da se razreši odgovornosti. Tako razrešitev odgovornosti mora odobriti organ pristojne države članice in tako prenesene odgovornosti ni mogoče prenesti naprej.
Predlog spremembe  5 Predlog direktive Uvodna izjava 13
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(13) Zanesljiva in objektivna cenitev premoženja je nujna za zaščito interesov vlagateljev. Različni UAIS uporabljajo različne metodologije in sisteme za vrednotenje premoženja, odvisno od premoženja in trgov, v katere večinoma vlagajo. Primerno je, da se prizna te razlike, vendar kljub temu zahteva vrednotenje premoženja s strani subjekta, ki ni odvisen od UAIS.	(13) Zanesljiva in objektivna cenitev premoženja je nujna za zaščito interesov vlagateljev. Različni UAIS uporabljajo različne metodologije in sisteme za vrednotenje premoženja, odvisno od premoženja in trgov, v katere večinoma vlagajo. Primerno je, da se prizna te razlike, vendar kljub temu zahteva vrednotenje premoženja s strani subjekta, ki ni odvisen od UAIS. Merila za vrednotenje morajo biti določena v skladu s smernicami Evropskega organa za vrednostne papirje in trge, ustanovljenega z Uredbo (ES) 2009/.../ES1* (ESMA).
	*UL…
	+ UL Prosimo, vstavite številko, datum in podrobnosti objave v UL.
Predlog spremembe  6 Predlog direktive Uvodna izjava 15
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(15) Glede na to, da lahko UAIS, ki v svojih naložbenih strategijah uporabljajo visoke ravni finančnega vzvoda, v določenih okoliščinah prispevajo k nastanku sistemskega tveganja ali neurejenih trgov, je treba UAIS, ki uporabljajo določene tehnike, ki povzročijo posebna tveganja, naložiti posebne zahteve. Informacije, potrebne za odkrivanje, spremljanje in odzivanje na ta tveganja, v Skupnosti še niso bile zbrane in izmenjane med državami članicami, da bi bilo mogoče opredeliti potencialne vire tveganja za stabilnost finančnih trgov v Skupnosti. Da bi popravili to stanje, morajo za UAIS, ki v svojih naložbenih strategijah stalno uporabljajo visoke ravni finančnega vzvoda, veljati posebne zahteve. Ti UAIS morajo razkriti informacije v zvezi z uporabo in viri finančnega vzvoda. Te informacije je treba združiti in jih izmenjati z drugimi organi v Skupnosti, da se pospeši skupna analiza vpliva finančnega vzvoda teh UAIS na finančni sistem v Skupnosti in tudi skupni odziv na to.	(15) Glede na to, da lahko UAIS, ki v svojih naložbenih strategijah uporabljajo visoke ravni finančnega vzvoda, v določenih okoliščinah prispevajo k nastanku sistemskega tveganja ali neurejenih trgov, je treba UAIS, ki uporabljajo finančni vzvod, naložiti posebne zahteve po poročanju. Informacije, potrebne za odkrivanje, spremljanje in odzivanje na ta tveganja, v Skupnosti še niso bile zbrane in izmenjane med državami članicami, da bi bilo mogoče opredeliti potencialne vire tveganja za stabilnost finančnih trgov v Skupnosti. Da bi popravili to stanje, morajo za UAIS, ki v svojih naložbenih strategijah uporabljajo visoke ravni finančnega vzvoda, veljati posebne zahteve po poročanju. Ti UAIS morajo razkriti informacije v zvezi z uporabo in viri finančnega vzvoda. Te informacije je treba združiti v osrednjem registru pod okriljem Evropskega odbora za sistemska tveganja, ustanovljenega z Uredbo (ES) št. .../2009 in jih izmenjati z drugimi organi v Uniji, z ESMA in po potrebi s pristojnimi organi v tretjih državah, da se pospeši skupna analiza vpliva finančnega vzvoda teh AIS na finančni sistem v Uniji in tudi skupni odziv na to. V direktivah 2006/48/ES in 2006/49/ES se ustanovi tudi centralni register pod okriljem Evropskega odbora za sistemska tveganja za banke, ki opravljajo storitve glavnega borznega posrednika za AIS.
Obrazložitev
Da bi lahko zajeli morebitno sistemsko tveganje, morajo biti informacije, zbrane na nacionalni ravni, združene v osrednjem registru pod okriljem Evropskega odbora za sistemska tveganja. Poleg tega je treba v direktivi o kapitalskih zahtevah ustanoviti register za storitve glavnega borznega posrednika.
Predlog spremembe  7 Predlog direktive Uvodna izjava 16
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(16) Dejavnosti UAIS, ki temeljijo na uporabi visoke ravni finančnega vzvoda, so lahko škodljive za stabilnost in učinkovito delovanje finančnih trgov. Zato se šteje, da je treba Komisiji omogočiti, da omeji raven finančnega vzvoda, ki ga lahko UAIS uporablja, zlasti kadar UAIS sistematično uporablja visoke ravni finančnega vzvoda. Pri določanju najvišje ravni finančnega vzvoda je treba upoštevati vidike v zvezi z virom finančnega vzvoda in strategijami, ki jih uporablja UAIS. Upoštevati je treba v bistvu tudi dinamično naravo upravljanja, ki jo večina UAIS izvaja z uporabo visoke ravni finančnega vzvoda. Tako je lahko meja finančnega vzvoda prag, ki se nikoli ne sme prekršiti, ali meja povprečnega finančnega vzvoda, ki se uporablja v določenem obdobju (tj. mesecu ali trimesečju).	(16) Dejavnosti UAIS, ki temeljijo na uporabi visoke ravni finančnega vzvoda, so lahko škodljive za stabilnost in učinkovito delovanje finančnih trgov. Koncept finančnega vzvoda je težko opredeliti. Vendar morajo imeti pristojni organi matične države članice UAIS možnost, da omejijo raven finančnega vzvoda, ki ga lahko UAIS uporablja v času izjemnih pretresov na trgu. Države članice morajo o vsakem takem ukrepu obvestiti ESMA in Komisijo.
Predlog spremembe  8 Predlog direktive Uvodna izjava 16 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(16a) Treba je zagotoviti, da za vse udeležence na trgu, ki se ukvarjajo s prodajo „na kratko“, veljajo enake zahteve. Komisija bi morala zato predlagati horizontalni ukrep, s katerim se zagotovi enake konkurenčne pogoje za UAIS in druge uporabnike prodaje „na kratko“.
Obrazložitev
Prodajo „na kratko“ je treba obravnavati na horizontalni ravni, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje za vse in se izognili regulatorni arbitraži.
Predlog spremembe  9 Predlog direktive Uvodna izjava 17 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(17a) Zagotoviti je treba, da za podjetja s portfelji ne bodo veljale strožje zahteve kot za katerega koli drugega izdajatelja ali podjetje, ki ne kotira na borzi, in je prejemnik zasebnih naložb, ki niso naložbe UAIS. Čeprav je potrebna preglednost prava družb, bi vsaka diskriminacija, kot je nalaganje obveznosti razkritja določenih strateških in razvojnih načrtov za podjetja s portfelji, na podlagi njihovega lastništva, vplivala na pošteno konkurenco in ogrozila financiranje inovacij v Uniji. Ogroziti bi utegnila tudi pravice drugih delničarjev. Zato bi morala Komisija najkasneje do …* pregledati ustrezno zakonodajo na področju prava družb in ustrezne direktive o finančnem sektorju ter vnesti potrebne spremembe v obliki zakonodajnih predlogov, vključno z morebitnimi ustreznimi predlogi sprememb, ki so potrebne v pričujoči direktivi. Poročilo Komisije in z njim povezani predlogi bi morali zagotavljati enake konkurenčne pogoje med podjetji s portfelji in drugimi podjetji. V svojem poročilu in predlogih bi morala Komisija upoštevati varstvo pravic delničarjev, pa tudi potrebo po enakih mednarodnih konkurenčnih pogojih in evropsko konkurenčnost glede financiranja inovacij in razvoja tehnologij.
	* UL vstavi datum začetka veljavnosti te uredbe.
Predlog spremembe  10 Predlog direktive Uvodna izjava 26
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(26) Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil.	črtano
Obrazložitev
To je primerno v okviru novih postopkov komitologije.
Predlog spremembe  11 Predlog direktive Uvodna izjava 27
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(27) Zlasti mora biti Komisija pristojna za sprejetje ukrepov, potrebnih za izvajanje te direktive. V zvezi s tem mora imeti Komisija možnost, da sprejme ukrepe, ki določajo postopke, v skladu s katerimi lahko UAIS, ki upravljajo portfelje AIS, katerih premoženje ne presega praga iz te direktive, izvajajo svojo pravico, da se jih obravnava kot UAIS v skladu s to direktivo. Ti ukrepi so namenjeni tudi opredelitvi meril, ki jih pristojni organi uporabljajo za oceno, ali UAIS izpolnjujejo obveznosti v zvezi z vodenjem poslov, v zvezi v vrsto navzkrižij interesov, ki jih morajo UAIS opredeliti, pa tudi v zvezi z razumnimi ukrepi, ki jih morajo UAIS sprejeti, kar se tiče notranjih in organizacijskih postopkov za opredelitev, preprečevanje, obvladovanje in razkritje navzkrižij interesov. Namenjeni so podrobni opredelitvi zahtev za obvladovanje tveganja, ki jih UAIS uporabijo kot funkcijo tveganj, ki jih UAIS povzroči za AIS, ki ga upravlja, kot tudi vse ureditve, ki so potrebne za to, da UAIS obvladuje določena tveganja, povezana s transakcijami prodaje „na kratko“, vključno z vsemi zadevnimi omejitvami, ki so morda potrebne za zaščito AIS pred pretiranimi izpostavljenostmi tveganju. Namenjeni so podrobni opredelitvi zahtev za upravljanje likvidnosti te direktive in zlasti zahtev za minimalno likvidnost AIS. Namenjeni so opredelitvi zahtev, ki jih morajo izpolnjevati originatorji instrumentov vrednostnih papirjev, da ima UAIS dovoljenja za vlaganje v takšne instrumente, izdane po 1. januarju 2011. Zlasti so namenjeni opredelitvi instrumentov, ki jih morajo izpolnjevati UAIS pri vlaganju v takšne instrumente vrednostnih papirjev. Namenjeni so tudi podrobni opredelitvi meril, v skladu s katerimi je cenilca mogoče obravnavati kor neodvisnega v smislu te direktive. Namenjeni so podrobni opredelitvi pogojev, pod katerimi se odobri prenos funkcij UAIS, in pogojev, pod katerimi upravitelja ni več mogoče obravnavati kot upravitelja AIS v primeru pretiranega prenosa. Namenjeni so podrobni opredelitvi vsebine in oblike letnega poročila, ki ga morajo UAIS dati na voljo za vsak AIS, ki ga upravljajo, ter podrobni opredelitvi obveznosti razkritja informacij s strani UAIS vlagateljem in obveznosti poročanja UAIS pristojnim organom kot tudi njihovo pogostnost. Namenjeni so podrobni opredelitvi zahtev za razkritje, ki se naložijo UAIS v zvezi s finančnim vzvodom, in pogostosti poročanja pristojnim organom ter razkritja informacij vlagateljem. Namenjeni so določitvi najvišje ravni finančnega vzvoda, ki jo lahko UAIS uporabi pri upravljanju AIS. Namenjeni so določitvi podrobne vsebine in načina, kako morajo UAIS, ki pridobijo kontrolni vpliv pri izdajatelju in v podjetjih, ki ne kotirajo na borzi, izpolniti obveznosti razkrivanja informacij do izdajateljev, podjetij, ki ne kotirajo na borzi, do zadevnih delničarjev in predstavnikov delavcev, vključno z informacijami, ki jih je treba vključiti v letna poročila AIS, ki jih upravljajo. Namenjeni so opredelitvi vrst omejitev ali pogojev, ki se lahko naložijo glede trženja AIS poklicnemu vlagatelju v matični državi članici UAIS. Namenjeni so podrobni opredelitvi splošnih meril za oceno enakovrednosti standardov vrednotenja v tretjih državah, kjer ima cenilec sedež v tretji državi, enakovrednosti zakonodaje tretjih držav v zvezi z depozitarji in, za namen dovoljenja UAIS s sedežem v tretji državi, enakovrednosti bonitetne ureditve in stalnega nadzora. Namenjeni so podrobni opredelitvi splošnih meril za oceno, ali tretje države UAIS iz Skupnosti zagotavljajo učinkovit dostop na trg, primerljiv z dostopom, ki ga Skupnost zagotavlja UAIS iz tretjih držav. Namenjeni so opredelitvi načinov, vsebine in pogostnosti izmenjave informacij v zvezi z UAIS med pristojnimi organi matične države članice UAIS in drugimi pristojnimi organi, kadar UAIS posamezno ali skupaj z drugimi UAIS lahko vpliva na stabilnost sistemsko pomembnih finančnih institucij in pravilno delovanje trgov. Namenjeni so opredelitvi postopkov za preverjanja na kraju samem in preiskave.	(27) Komisija mora biti pristojna za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, da bi določila postopke, v skladu s katerimi lahko UAIS, ki upravljajo portfelje AIS, katerih premoženje ne presega praga iz te direktive, izvajajo svojo pravico, da se jih obravnava kot UAIS v skladu s to direktivo. Ti delegirani akti lahko tudi opredeljujejo merila, ki jih pristojni organi uporabljajo za oceno, ali UAIS izpolnjujejo obveznosti v zvezi z vodenjem poslov, v zvezi v vrsto navzkrižij interesov, ki jih morajo UAIS opredeliti, pa tudi v zvezi z razumnimi ukrepi, ki jih morajo UAIS sprejeti, kar se tiče notranjih in organizacijskih postopkov za opredelitev, preprečevanje, obvladovanje in razkritje navzkrižij interesov. Lahko podrobno opredeljujejo zahteve za obvladovanje tveganja, ki jih UAIS uporabijo kot funkcijo tveganj, ki jih UAIS povzroči za AIS, ki ga upravlja, kot tudi vse ureditve, ki so potrebne za to, da UAIS obvladuje določena tveganja, povezana s transakcijami prodaje „na kratko“, vključno z vsemi zadevnimi omejitvami, ki so morda potrebne za zaščito AIS pred pretiranimi izpostavljenostmi tveganju. Lahko so podrobno opredeljujejo zahteve za upravljanje likvidnosti te direktive in zlasti zahtev za minimalno likvidnost AIS, lahko podrobno opredeljujejo zahteve, ki jih morajo izpolnjevati originatorji instrumentov vrednostnih papirjev, da ima UAIS dovoljenja za vlaganje v takšne instrumente, izdane po 1. januarju 2011. Lahko opredeljujejo instrumente, ki jih morajo izpolnjevati UAIS pri vlaganju v takšne instrumente vrednostnih papirjev. Lahko podrobno opredeljujejo merila, v skladu s katerimi je cenilca mogoče obravnavati kor neodvisnega v smislu te direktive. Lahko podrobno opredeljujejo pogoje, pod katerimi se odobri prenos funkcij UAIS, in pogojev, pod katerimi upravitelja ni več mogoče obravnavati kot upravitelja AIS v primeru pretiranega prenosa. Lahko podrobno opredeljujejo vsebino in obliko letnega poročila, ki ga morajo UAIS dati na voljo za vsak AIS, ki ga upravljajo, ter podrobni opredelitvi obveznosti razkritja informacij s strani UAIS vlagateljem in obveznosti poročanja UAIS pristojnim organom kot tudi njihovo pogostnost. Lahko podrobneje opredeljujejo zahteve za razkritje, ki se naložijo UAIS v zvezi s finančnim vzvodom, in pogostosti poročanja pristojnim organom ter razkritja informacij vlagateljem. Lahko določajo najvišjo raven finančnega vzvoda, ki jo lahko UAIS uporabi pri upravljanju AIS. Lahko določajo podrobno vsebino in način, kako morajo UAIS, ki pridobijo kontrolni vpliv pri izdajatelju in v podjetjih, ki ne kotirajo na borzi, izpolniti obveznosti razkrivanja informacij do izdajateljev, podjetij, ki ne kotirajo na borzi, do zadevnih delničarjev in predstavnikov delavcev, vključno z informacijami, ki jih je treba vključiti v letna poročila AIS, ki jih upravljajo. Lahko opredeljujejo vrste omejitev ali pogojev, ki se lahko naložijo glede trženja AIS poklicnemu vlagatelju v matični državi članici UAIS. Lahko podrobno opredeljujejo splošna merila za oceno enakovrednosti standardov vrednotenja v tretjih državah, kjer ima cenilec sedež v tretji državi, enakovrednosti zakonodaje tretjih držav v zvezi z depozitarji in, za namen dovoljenja UAIS s sedežem v tretji državi, enakovrednosti bonitetne ureditve in stalnega nadzora. Lahko podrobno opredeljujejo splošna merila za oceno, ali tretje države UAIS iz Skupnosti zagotavljajo učinkovit dostop na trg, primerljiv z dostopom, ki ga Skupnost zagotavlja UAIS iz tretjih držav. Lahko podrobno opredeljujejo načine, vsebino in pogostnost izmenjave informacij v zvezi z UAIS med pristojnimi organi matične države članice UAIS in drugimi pristojnimi organi, kadar UAIS posamezno ali skupaj z drugimi UAIS lahko vpliva na stabilnost sistemsko pomembnih finančnih institucij in pravilno delovanje trgov. Opredeljujejo postopke za preverjanja na kraju samem in preiskave. Navajajo, ali so standardi vrednotenja sklada v določeni tretji državi enakovredni tistim, ki veljajo v Uniji, pri čemer ima cenilec sedež v tretji državi. Lahko navajajo, da je zakonodaja o depozitarjih v določeni tretji državi enakovredna tej direktivi. Lahko navajajo, da je zakonodaja o bonitetni ureditvi in stalnem nadzoru UAIS v določeni tretji državi enakovredna tej direktivi. Lahko navajajo, ali določena tretja država UAIS iz Skupnosti zagotavlja učinkovit dostop na trg, primerljiv z dostopom, ki ga Unija zagotavlja UAIS iz tretjih držav. Lahko podrobno opredeljujejo standardne modele za priglasitev in potrditev ter postopke za izmenjavo informacij med pristojnimi organi.
Predlog spremembe  12 Predlog direktive Uvodna izjava 27 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(27a) Delegirani akti te vrste morajo ustrezno upoštevati investicijske strategije, postopke obvladovanja tveganj in določbe za preprečevanje tveganj. Prav tako upoštevajo razlike med uporabljenimi investicijskimi strategijami in vrstami premoženja, ki je vključeno v transakcije na finančnih trgih.
Predlog spremembe  13 Predlog direktive Uvodna izjava 28
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(28) Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, med drugim z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES. Ukrepi, ki ne spadajo v zgornjo kategorijo, morajo biti predmet regulativnega postopka iz člena 5 navedenega sklepa. Ti ukrepi so namenjeni ugotavljanju, ali so standardi vrednotenja sklada v določeni tretji državi enakovredni tistim, ki veljajo v Skupnosti, pri čemer ima cenilec sedež v tretji državi. Namenjeni so ugotavljanju, ali je zakonodaja o depozitarjih v določeni tretji državi enakovredna tej direktivi. Namenjeni so ugotavljanju, ali je zakonodaja o bonitetni ureditvi in stalnem nadzoru UAIS v določeni tretji državi enakovredna tej direktivi. Namenjeni so ugotavljanju, ali določena tretja država UAIS iz Skupnosti zagotavlja učinkovit dostop na trg, primerljiv z dostopom, ki ga Skupnost zagotavlja UAIS iz tretjih držav. Namenjeni so podrobni opredelitvi modelov za priglasitev in potrditev ter podrobni opredelitvi postopka za izmenjavo informacij med pristojnimi organi.	črtano
Obrazložitev
To je primerno v okviru novih postopkov komitologije.
Predlog spremembe  14 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Če zakonodaja, v skladu s katero je AIS organiziran, zahteva ustanovitev upravnega odbora ali kakšnega drugega vodstvenega organa, in kjer je ta vodstveni organ odgovoren za uspešnost vodstvenih funkcij v zvezi z AIS, se AIS v skladu s to direktivo obravnava kot UAIS.
Obrazložitev
Direktivo je treba spremeniti, da se zagotovi, da se alternativni investicijski skladi, ki imajo vodstven organ, na primer upravni odbor s splošno vodstveno odgovornostjo, obravnavajo kot UAIS, za katere veljajo zahteve iz te direktive.
Predlog spremembe  15 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 2 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) KNPVP ali njihove družbe za upravljanje ali investicijska podjetja, ki imajo dovoljenje v skladu z Direktivo 2009/…/ES [Direktiva KNPVP];	(c) KNPVP ali njihove družbe za upravljanje ali investicijska podjetja, ki imajo dovoljenje v skladu z Direktivo 2009/.../ES [Direktiva KNPVP], če te družbe za upravljanje ali investicijska podjetja ne upravljajo AIS;
Predlog spremembe  16 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 2 – točka g a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ga) nacionalne centralne banke;
Predlog spremembe  17 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 2 – točka g b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(gb) industrijske holdinške družbe, s katerih deleži se trguje na reguliranem trgu EU, če imajo deleže v svojih podružnicah ali pridruženih podjetjih z namenom izvajanja industrijske poslovne strategije;
Obrazložitev
Industrijske holdinške družbe so dolgoročni lastniki in ne načrtujejo izstopa, svoje holdinge pa obravnavajo z industrijskega vidika – bodisi kot holdinške družbe industrijskih konglomeratov ali kot industrijske investicijske družbe. Taka podjetja pomenijo omejeno sistemsko tveganje, in zanje v primeru, da kotirajo na borzi, veljajo pravo družb EU, nacionalni predpisi in predpisi za kotiranje na borzi, ki vlagateljem zagotavljajo učinkovito varstvo. Industrijske holdinške družbe, katerih naložbe so bolj usmerjene v industrijo kot v trgovino, bi zato morale biti izvzete iz področja uporabe te direktive.
Predlog spremembe  18 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 2 – točka g c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(gc) nacionalne, regionalne in lokalne oblasti in organe ali institucije, ki upravljajo sklade, s katerimi se podpirajo pokojninski sistemi in sistemi socialne varnosti;
Predlog spremembe  19 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 2 – točka g d (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(gd) UAIS v povezavi s katerim koli AIS zaprtega tipa, s katerega vrednostnimi papirji je dovoljeno trgovanje ali je treba zanje vložiti prošnjo za sprejem v trgovanje na reguliranem trgu, ki ima sedež ali deluje v Uniji.
Obrazložitev
Predlog spremembe člena 2 bi preprečil nesorazmeren pristop v zahtevah te direktive do AIS zaprtega tipa, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu EU.
Predlog spremembe  20 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Komisija sprejme izvedbene ukrepe z namenom določitve postopkov, po katerih lahko UAIS, ki upravljajo portfelje AIS, katerih upravljano premoženje ne presega praga iz odstavka 2(a), uresničujejo svojo pravico iz odstavka 3.	4. Komisija je v skladu s členom 49 te direktive pristojna, da sprejme delegirane akte, ki določajo postopke, po katerih lahko UAIS, ki upravljajo portfelje AIS, katerih upravljano premoženje ne presega praga iz odstavka 2(a), uresničujejo svojo pravico iz odstavka 3.
Ti ukrepi, ki so namenjeni spremembam nebistvenih elementov te direktive s tem, da jih nadomeščajo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom z nadzorom iz člena 49(3).
Predlog spremembe  21 Predlog direktive Člen 3 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) „alternativni investicijski sklad“ ali AIS pomeni vsak kolektivni naložbeni podjem, vključno z njegovimi naložbenimi razdelki, katerega cilj so kolektivne naložbe in ki ne potrebuje dovoljenja v skladu s členom 5 Direktive 2009/…/ES [Direktive KNPVP];	(a) „alternativni investicijski sklad“ ali „AIS“ pomeni vsak kolektivni naložbeni podjem, ki zbere kapital več vlagateljev z namenom njegovega vlaganja v skladu z opredeljeno naložbeno politiko na podlagi načela razpršitve tveganj v korist teh vlagateljev, vključno z naložbenimi razdelki vsakega takega podjema, in ki ne potrebuje dovoljenja v skladu s členom 5 Direktive 2009/…/ES [Direktive KNPVP];
Obrazložitev
Opredelitev „alternativnega investicijskega sklada“ je bistvenega pomena v povezavi s področjem uporabe direktive ter bi morala jasno in natančno določati kolektivne naložbene podjeme, katere naj bi obravnavala.
Predlog spremembe  22 Predlog direktive Člen 3 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) „upravitelj alternativnih investicijskih skladov“ ali UAIS pomeni vsako pravno ali fizično osebo, ki redno deluje na področju upravljanja enega ali več AIS;	(b) „upravitelj alternativnih investicijskih skladov“ ali UAIS pomeni vsako pravno ali fizično osebo, ki upravlja enega ali več AIS ali en sam AIS, ki se upravlja avtonomno;
Obrazložitev
Nekaterih AIS ne upravlja UAIS, temveč se upravljajo avtonomno.
Predlog spremembe  23 Predlog direktive Člen 3 – točka e
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) „trženje“ pomeni vsako splošno ponudbo ali namestitev enot ali deležev v AIS vlagateljem s sedežem v Skupnosti ali z njimi, ne glede na to, na čigavo pobudo pride do ponudbe ali namestitve;	(e) „trženje“ pomeni vsako splošno ponudbo ali namestitev enot ali deležev v AIS na pobudo UAIS, ki upravlja s takšnim AIS, vlagateljem s sedežem v Uniji ali z njimi;
Obrazložitev
Predlog spremembe spreminja omejitve trženja iz člena 4, in sicer s takšno opredelitvijo „trženja“ za potrebe direktive, da to zadeva samo ponudbo AIS na pobudo njegovega upravljavca.
Predlog spremembe  24 Predlog direktive Člen 3 – točka o a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(oa) „AIS zaprtega tipa“ je AIS, za katerega deleže ali enote imetniki nimajo pravice do ponovnega nakupa ali odkupa, neposrednega ali posrednega, iz premoženja AIS;
Predlog spremembe  25 Predlog direktive Člen 3 – točka o b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ob) „kolektivni naložbeni podjem zaprtega tipa“ pomeni kolektivni naložbeni podjem, katerega delež in enote se na zahtevo imetnikov ne morejo ponovno kupiti ali odkupiti, neposredno ali posredno, iz premoženja tega podjema;
Obrazložitev
Treba je opredeliti kolektivne naložbene podjeme zaprtega tipa, da jih bo mogoče razlikovati od kolektivnih naložbenih podjemov, ki naj bi jih zajemala ta direktiva.
Predlog spremembe  26 Predlog direktive Člen 3 – točka o c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(oc) „ciljno podjetje“ je izdajatelj ali podjetje, ki ne kotira na borzi, ki ga prevzame vlagatelj, ki pridobi kontrolni vpliv.
Obrazložitev
Pri obravnavi vprašanja „odprodaje po delih“ je treba opredeliti pomen izraza „ciljno podjetje“.
Predlog spremembe  27 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo, da UAIS, ki jih zajema ta direktiva, ne nudijo upravljavskih storitev za AIS oziroma ne tržijo deležev ali enot AIS brez ustreznega dovoljenja.	1. Države članice zagotovijo, da UAIS, ki jih zajema ta direktiva, ne nudijo upravljavskih storitev za AIS oziroma ne tržijo deležev ali enot AIS brez ustreznega dovoljenja.
Subjekti, ki nimajo dovoljenja v skladu s to direktivo in ki jih, v primeru UAIS, ta direktiva ne zajema, v skladu z nacionalno zakonodajo države članice ne smejo nuditi upravljavskih storitev za AIS ali tržiti enot ali deležev AIS v Skupnosti.	Subjekti, ki nimajo dovoljenja v skladu s to direktivo in ki jih, v primeru UAIS, ta direktiva ne zajema, v skladu z nacionalno zakonodajo države članice ne smejo nuditi upravljavskih storitev za AIS v Uniji.
	Izvajanje te direktive osebam ne preprečuje prodaje enot ali deležev, ki jih imajo v AIS, ali drugačnega razpolaganja z njimi na kapitalskih trgih oziroma jih pri tem ne omejuje, oseba, ki ima enote ali delež v AIS, pa lahko sama ali prek posrednika, tudi UAIS, ki ima dovoljenje v skladu s to direktivo, trži takšne enote ali deleže vlagateljem v državi članici v skladu z nacionalno zakonodajo te države članice, če za takšno trženje ne da pobude UAIS, ki upravlja s tem AIS.
Predlog spremembe  28 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 2 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. UAIS so lahko pooblaščeni za zagotavljanje upravljavskih storitev za vse ali določene vrste AIS.	2. UAIS so lahko pooblaščeni za zagotavljanje upravljavskih storitev za vse ali določene vrste AIS. Z AIS lahko upravlja samo en UAIS.
Obrazložitev
S predlogom spremembe se želi izogniti težavam pri iskanju odgovornega UAIS ali domnevam o skupni pravni odgovornosti.
Predlog spremembe  29 Predlog direktive Člen 5 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
UAIS mora imeti glavno upravo v državi članici, v kateri ima registrirani sedež.	UAIS mora imeti glavno upravo v državi članici, v kateri ima registrirani sedež. Kadar UAIS upravlja enega ali več AIS, mora imeti dovoljenje za vsak AIS posebej.
Predlog spremembe  30 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Komisija dobi pristojnost, da v skladu s členom 49 te direktive sprejme delegirane akte, ki podrobno opredeljujejo merilo za izdajo dovoljenja v zvezi z, med drugim, vsemi odgovornimi za upravljanje UAIS.
Predlog spremembe  31 Predlog direktive Člen 7
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
UAIS pred izvajanjem pristojne organe matične države članice obvesti o vseh spremembah v zvezi z informacijami, predloženimi v prvotnem zahtevku, ki bi lahko pomembno vplivale na pogoje, pod katerimi je bilo dovoljenje izdano, zlasti o spremembah naložbene strategije in politike katerega koli AIS, ki ga upravlja, ali o pravilih upravljanja AIS ali o ustanovni listini ter identiteti vsakega drugega AIS, ki ga namerava UAIS upravljati.	UAIS pred izvajanjem pristojne organe matične države članice obvesti o vseh bistvenih spremembah pogojev, pod katerimi je bilo izdano prvo dovoljenje ali registracija, zlasti o spremembah v programu dejavnosti UAIS ali naložbene strategije in politike katerega koli AIS, ki ga upravlja.
	UAIS obvesti pristojne organe o vsaki spremembi glede oseb, ki dejansko vodijo posle UAIS.
Pristojni organi v mesecu dni po prejemu tega obvestila odobrijo te spremembe, naložijo omejitve ali pa te spremembe zavrnejo.	Pristojni organi v mesecu dni po prejemu tega obvestila odobrijo te spremembe, naložijo omejitve ali pa te spremembe zavrnejo. Pristojni organi, če je to ustrezno utemeljeno, zavrnejo spremembe glede naložbene strategije in politike AIS ali spremembe, povezane s pravili upravljanja ali ustanovno listino, če so vlagatelji o teh dosegli dogovor.
Predlog spremembe  32 Predlog direktive Člen 9 – odstavek 1 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Noben vlagatelj ne sme biti deležen prednostne obravnave, razen če je to navedeno v pravilih upravljanja AIS ali ustanovni listini.	Noben vlagatelj ne sme biti deležen bistvene prednostne obravnave pred drugimi vlagatelji iz istega AIS, razen če je značaj te prednostne obravnave naveden v pravilih upravljanja AIS ali ustanovni listini.
Obrazložitev
Zahteve iz direktive glede razkritja identitete vlagateljev ne smejo veljati v primeru nestandardnih pogojev. To bi namreč lahko privedlo do kršitev predpisov EU o varstvu podatkov. Imena se lahko razkrijejo le pristojnim organom, in sicer strogo zaupno, ne pa tudi drugim vlagateljem in javnosti.
Predlog spremembe  33 Predlog direktive Člen 9 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Komisija sprejme izvedbene ukrepe z opredelitvijo meril za pristojne organe pri ocenjevanju, ali UAIS izpolnjujejo obveznosti iz odstavka 1.	2. Komisija je v skladu s členom 49 te direktive pristojna, da sprejme delegirane akte, ki opredeljujejo merila za pristojne organe pri ocenjevanju, ali UAIS izpolnjujejo obveznosti iz odstavka 1.
Ti ukrepi, ki so namenjeni spremembam nebistvenih elementov te direktive s tem, da jih nadomeščajo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom z nadzorom iz člena 49(3).
Predlog spremembe  34 Predlog direktive Člen 10 – odstavek 1 – pododstavek 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Ukrepi, opredeljeni v tem odstavku, ustrezajo naravi, obsegu in kompleksnosti AIS.
Predlog spremembe  35 Predlog direktive Člen 10 – odstavek 2 – pododstavki 1 a, 1 b in 1 c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	UAIS oblikuje in izvaja premišljeno politiko in prakso prejemkov, ki sta skladni z učinkovitim obvladovanjem tveganja in dolgoročnim ustvarjanjem vrednosti.
	UAIS pristojne organe držav članic obvesti, kakšne so značilnostih njegove politike in prakse prejemkov.
	Pristojni organi držav članic se lahko odzovejo in sprejmejo ustrezne korektivne ukrepe za izravnavo tveganja, ki lahko nastane, če UAIS ne izvaja premišljene politike in prakse prejemkov.
Obrazložitev
The principles should align to those developed by the Financial Stability Board for Sound Compensation Practices (25 September 2009). The Leaders’ Statement following the Pittsburgh Summit (24-25 September 2009) fully endorses the implementation standards of the FSB aimed at aligning remuneration with long-term value creation and not excessive risk taking. We consider that the FSB principles endorsed by the G20 should apply to systemically important AIFM in common with other financial services firms. Whilst we do not consider that there is any need for detailed requirements in relation to remuneration to be proposed under this Directive, it is important that, in the event any relevant Level 2 measures are to be implemented under this Directive, such measures take account of the principle of proportionality and ensure the competitiveness of the industry in the EU is maintained by having regard to consistent implementation of such initiatives by the Commission working with the Financial Stability Board as envisaged by the FSB. In particular, any amendment to require an AIFM to ensure that its remuneration rules are compatible with the rules applicable to credit institutions and investment firms should be resisted as there are very good reasons why remuneration policies for AIFM should validly differ from banks and broker/dealers, for example. Accordingly, we do not agree with Amendment 50 in the Gauzès Report.
Predlog spremembe  36 Predlog direktive Člen 10 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Komisija sprejme izvedbene ukrepe:	3. Komisija je v skladu s členom 49 te direktive pristojna, da sprejme delegirane akte:
(a) ki podrobneje opredeljujejo vrste navzkrižja interesov, kot je navedeno v odstavku 1;	(a) ki podrobneje opredeljujejo vrste navzkrižja interesov, kot je navedeno v odstavku 1;
(b) ki opredeljujejo ustrezne ukrepe, ki naj jih UAIS sprejme v zvezi z notranjimi in organizacijskimi postopki, da se opredelijo, preprečijo, obvladujejo in razkrijejo navzkrižje interesov.	(b) ki opredeljujejo ustrezne ukrepe, ki naj jih UAIS sprejme v zvezi z notranjimi in organizacijskimi postopki, da se opredelijo, preprečijo, obvladujejo in razkrijejo navzkrižje interesov.
Ti ukrepi, ki so namenjeni spremembam nebistvenih elementov te direktive s tem, da jih nadomeščajo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom z nadzorom iz člena 49(3).
Predlog spremembe  37 Predlog direktive Člen 11 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. UAIS zagotovi, da so funkcije obvladovanja tveganja in upravljanja portfelja ločene in predmet ločenih pregledov.	1. UAIS zagotovi, da so funkcije obvladovanja tveganja in upravljanja portfelja ločene, če je to potrebno in sorazmerno glede na njegovo naravo, obseg in kompleksnost ter naravo, obseg in kompleksnost AIS, ki ga upravlja.
Obrazložitev
Zahteva po ločeni funkciji obvladovanja tveganja bi morala biti sorazmerna s tveganji, ki jih predstavlja UAIS in sredstva, ki jih upravlja.
Predlog spremembe  38 Predlog direktive Člen 11 – odstavek 5 – pododstavek 1 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Komisija sprejme izvedbene ukrepe, ki podrobneje opredeljujejo naslednje:	5. Komisija je v skladu s členom 49 te direktive pristojna, da sprejme delegirane akte, ki podrobneje opredeljujejo naslednje:
Predlog spremembe  39 Predlog direktive Člen 11 – odstavek 5 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Ti ukrepi, ki so namenjeni spremembam nebistvenih elementov te direktive s tem, da jih nadomeščajo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom z nadzorom iz člena 49(3).	črtano
Predlog spremembe  40 Predlog direktive Člen 12 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Komisija sprejme izvedbene ukrepe, ki nadalje določajo:	3. Komisija je v skladu s členom 49 te direktive pristojna, da sprejme delegirane akte, ki nadalje določajo:
(a) zahteve upravljanja likvidnosti iz odstavka 1 in	(a) zahteve upravljanja likvidnosti iz odstavka 1 in
(b) zlasti zahteve za minimalno likvidnost AIS, ki zamenjujejo enote ali deleže bolj pogosto kot na pol leta.	(b) zlasti zahteve za minimalno likvidnost AIS, ki zamenjujejo enote ali deleže bolj pogosto kot na pol leta.
Ti ukrepi, ki so namenjeni spremembam nebistvenih elementov te direktive s tem, da jih nadomeščajo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom z nadzorom iz člena 49(3).
Predlog spremembe  41 Predlog direktive Člen 12 – odstavek 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Odstavki 1 do 3 se ne uporabljajo za AIS zaprtega tipa.
Obrazložitev
Upravljanje likvidnosti v zvezi z morebitnimi zahtevami za odplačilo ni potrebno za sklade zaprtega tipa, saj vlagatelji ne smejo izvesti naložb s črpanjem iz premoženja sklada.
Predlog spremembe  42 Predlog direktive Člen 13
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija za zagotovitev medsektorske usklajenosti ter za odpravo neskladnosti med interesi podjetij, ki so posojila preoblikovala v prenosne vrednostne papirje in druge finančne instrumente (originatorji) in UAIS, ki vlaga v te vrednostne papirje ali druge finančne instrumente v imenu enega ali več AIF, sprejme izvedbene ukrepe, ki določajo zahteve na naslednjih področjih:	Komisija je v skladu s členom 49 te direktive pristojna, da za zagotovitev medsektorske usklajenosti ter za odpravo neskladnosti med interesi podjetij, ki so posojila preoblikovala v prenosne vrednostne papirje in druge finančne instrumente (originatorji), in UAIS, ki vlaga v te vrednostne papirje ali druge finančne instrumente v imenu enega ali več AIS, sprejme delegirane akte, ki določajo zahteve na naslednjih področjih:
(a) zahteve, ki jih mora izpolniti originator, da lahko UAIS vlaga v vrednostne papirje ali druge finančne instrumente te vrste, ki so izdani po 1. januarju 2011, v imenu enega ali več AIS, vključno z zahtevami, ki zagotavljajo, da originator obdrži neto delež, ki ni manjši od 5 %;	(a) zahteve, ki jih mora izpolniti originator, da lahko UAIS vlaga v vrednostne papirje ali druge finančne instrumente te vrste, ki so izdani po 1. januarju 2011, v imenu enega ali več AIS, vključno z zahtevami, ki zagotavljajo, da originator obdrži neto delež, ki ni manjši od 5 %;
(b) kvalitativne zahteve, ki jih mora izpolniti UAIS, ki vlaga v navedene vrednostne papirje ali druge finančne instrumente v imenu enega ali več AIS.	(b) kvalitativne zahteve, ki jih mora izpolniti UAIS, ki vlaga v navedene vrednostne papirje ali druge finančne instrumente v imenu enega ali več AIS.
Ti ukrepi, ki so namenjeni spremembam nebistvenih elementov te direktive s tem, da jih nadomeščajo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom z nadzorom iz člena 49(3).
Predlog spremembe  43 Predlog direktive Člen 14 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Kjer vrednost portfeljev AIS, ki jih upravlja UAIS, presega 250 milijonov EUR, UAIS zagotovi dodaten znesek lastnih sredstev; ta dodatni znesek lastnih sredstev je enak 0,02 % zneska, za katerega vrednost portfeljev UAIS presega 250 milijonov EUR.	Kjer vrednost portfeljev AIS, ki jih upravlja UAIS, presega 250 milijonov EUR, UAIS zagotovi dodaten znesek lastnih sredstev; ta dodatni znesek lastnih sredstev je enak 0,02 % zneska, za katerega vrednost portfeljev UAIS presega 250 milijonov EUR. Zahtevani skupni znesek osnovnega kapitala in dodatnih sredstev pa ne presega 10.000.000 EUR;
Predlog spremembe  44 Predlog direktive Člen 16 – odstavek 1 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. UAIS zagotovi, da za vsak AIS, ki ga upravlja, imenuje cenilca, ki ni odvisen od UAIS pri določitvi vrednosti premoženja, pridobljenega z AIS, ter vrednosti deležev in enot AIS.	1. UAIS zagotovi, da se za vsak AIS, ki ga upravlja, imenuje potrjen cenilec, ki ni funkcijsko odvisen od UAIS pri določitvi vrednosti premoženja, pridobljenega z AIS, ter vrednosti deležev in enot AIS.
Predlog spremembe  45 Predlog direktive Člen 16 – odstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Če ni uporabljen zunanji cenilec, pristojni organ matične države članice lahko zahteva, da mora postopke vrednotenja in/ali vrednotenja UAIS preveriti zunanji cenilec ali po potrebi revizor.
Predlog spremembe  46 Predlog direktive Člen 16 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Komisija sprejme izvedbene ukrepe, ki podrobneje opredeljujejo merila, v skladu s katerimi je mogoče cenilca obravnavati kot neodvisnega v smislu odstavka 1.	4. Komisija je v skladu s členom 49 te direktive pristojna, da sprejme delegirane akte, ki podrobneje opredeljujejo pogoje za potrditev cenilca in osnovne pogoje za ocenjevalna merila v smislu odstavka 1.
Ti ukrepi, ki so namenjeni spremembam nebistvenih elementov te direktive s tem, da jih nadomeščajo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom z nadzorom iz člena 49(3).
Predlog spremembe  47 Predlog direktive Člen 17
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Depozitar	Depozitar
1. UAIS zagotovi, da za vsak AIS, ki ga upravlja, imenuje depozitarja, ki, kjer je primerno, izpolnjuje naslednje naloge:	1. UAIS zagotovi, da za vsak AIS, ki ga upravlja, imenuje depozitarja, ki, kjer je primerno, izpolnjuje naslednje funkcije:
(a) prejema vsa plačila vlagateljev pri vpisovanju enot ali deležev AIS, ki ga upravlja UAIS, in jih knjiži v imenu UAIS na ločenem računu;	(a) prejema vsa plačila vlagateljev pri vpisovanju enot ali deležev AIS, ki ga upravlja UAIS, in jih knjiži v imenu UAIS na ločenem računu;
(b) varno hrani finančne instrumente, ki pripadajo AIS;	(b) varno hrani finančne instrumente, ki pripadajo AIS, in sicer:
	(i) ima v skrbništvu vse finančne instrumente, ki se lahko hranijo, in uredi vse potrebno za zaščito lastninskih pravic AIS, zlasti v primeru nesolventnosti depozitarja, vključno s tem, da uredi vse potrebno za zagotovitev, da se vsi ti finančni instrumenti knjižijo v knjigah depozitarja na ločenih računih ali na skupnem ločenem računu za več AIS, da jih je mogoče v primeru propada depozitarja jasno prepoznati, kot ločene od premoženja depozitarja;
	(ii) vodi evidenco za preverjanje lastništva finančnih instrumentov, ki se ne morejo hraniti na podlagi informacij, ki jih predloži UAIS, in zunanjih dokazov o opravljenih transakcijah;
(c) preverja, ali je AIS oziroma UAIS v imenu AIS pridobil lastništvo nad vsem drugim premoženjem, v katerega vlaga AIS.	(c) preverja, ali je AIS oziroma UAIS v imenu AIS pridobil lastništvo nad vsem drugim premoženjem, v katerega vlaga AIS.
	1a. Poleg funkcij iz odstavka 1 depozitar zagotovi, da:
	(a) se prodaja, izdaja, ponovni odkup, izplačilo in umik deležev ali enot AIS izvedejo v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo in pravili AIS ali ustanovno listino;
	(b) se vrednost deležev ali enot AIS izračuna v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo in pravili AIS ali ustanovno listino;
	(c) se izpolnitve obveznosti v transakcijah, ki vključujejo sredstva AIS, opravljajo v običajnem roku; ter
	(d) se prihodek AIS uporabi v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo in pravili AIS.
2. UAIS ne deluje kot depozitar.	2. UAIS ne deluje kot depozitar.
Depozitar deluje neodvisno in izključno v interesu vlagateljev v AIS.	Depozitar deluje pošteno, pravično, profesionalno, neodvisno in v interesu vlagateljev v AIS.
3. Depozitar je kreditna institucija, ki ima registrirani sedež v Skupnosti in ima dovoljenje v skladu z Direktivo 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (preoblikovano);	3. Depozitar je lahko:
	(a) kreditna institucija, ki ima registrirani sedež v Skupnosti in ima dovoljenje v skladu z Direktivo 2006/48/ES, ali
	(b) investicijsko podjetje, ki ima dovoljenje v skladu z Direktivo 2004/39/ES.
	3a. Kadar ima AIS, s katerim upravlja UAIS, ki ima dovoljenje, s sedežem v tretji državi, ima depozitar registrirani sedež v Uniji, razen če:
	(a) so pristojni organi matične države članice UAIS in organi tretje države, kjer ima AIS sedež, podpisali sporazume o sodelovanju in izmenjavi informacij;
	(b) je pravo v tretji državi, v kateri ima AIS sedež, v skladu s standardi, ki so jih določile mednarodne organizacije;
	(c) je v tretji državi, kjer ima AIS sedež, odločitev sprejeta v skladu s točko (e), v kateri se navede, da za depozitarje s sedežem v tej državi veljata učinkovita bonitetna ureditev in nadzor, ki sta enakovredna določbam v zakonodaji Unije;
	(d) je za tretjo državo, v kateri ima AIS sedež, v skladu s točko (e) sprejeta odločitev, v kateri se navede, da so standardi za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma enakovredni standardom v zakonodaji Unije;
	(e) je matična država članica UAIS s tretjo državo, kjer ima AIS sedež, podpisala sporazum, ki je popolnoma skladen s standardi iz člena 26 Vzorčne davčne konvencije OECD in zagotavlja učinkovito izmenjavo informacij glede davčnih zadev.
4. Depozitarji lahko svoje naloge prenesejo na druge depozitarje.	4. Depozitarji lahko svoje naloge prenesejo, z izjemo nalog spremljanja in nadzora, na poddepozitarje. Depozitar svojih nalog ne sme prenesti na tretje osebe v tolikšni meri, da bi se njegova vloga zmanjšala na vlogo „poštnega predala“. Tak prenos odgovornosti se lahko zgodi samo na eni stopnji. Nobene verige odgovornosti ni.
	4a. Depozitarji spoštujejo najboljšo prakso in delujejo z ustreznim strokovnim znanjem, skrbnostjo in gospodarnostjo pri izbiri in imenovanju, rednem pregledovanju ter stalnem spremljanju tretjih oseb, na katero so prenesli svoje naloge iz tega odstavka.
5. Depozitar je odgovoren UAIS in vlagateljem v AIS za vso škodo, ki jo ti utrpijo zaradi neizpolnitve njegovih obveznosti v skladu s to direktivo.	5. Depozitar je odgovoren UAIS in vlagateljem v AIS za vso škodo, ki jo ti utrpijo zaradi neizpolnitve njegovih obveznosti v skladu s to direktivo namerno ali iz malomarnosti, ali neprimernega izvajanja teh obveznosti, razen takrat, ko taka škoda nastane zaradi višje sile.
V primeru kakršne koli izgube finančnih instrumentov, ki jih depozitar varno hrani, depozitar ni odgovoren le, če dokaže, da izgube ni mogel preprečiti.	V primeru kakršne koli izgube finančnih instrumentov, ki jih depozitar varno hrani, depozitar ni odgovoren le, če dokaže, da je bila škoda povzročena zaradi zunanjega dogodka, da se je ni dalo predvideti in da je ni mogel preprečiti.
	Na odgovornost depozitarja do UAIS in vlagateljev ne vpliva dejstvo, da se je depozitar odločil za enkraten prenos na pooblaščeno tretjo osebo, kot je poddepozitar ali podskrbnik. Zato je v primeru izgube finančnih instrumentov, ki jih hrani depozitar, brez poseganja v nacionalno zakonodajo njegova prva obveznost, da brez nepotrebnega odlašanja vrne sredstva v AIS. Ta zahteva se uporablja brez poseganja v zakonodajne postopke.
Odgovornost do vlagateljev v AIS je bodisi neposredna ali posredna prek UAIS, odvisno od pravne narave odnosa med depozitarjem, UAIS in vlagatelji. Na odgovornost depozitarja ne vpliva prenos iz odstavka 4.	Odgovornost do vlagateljev v AIS je neposredna ali posredna prek UAIS.
	5a. Z izjemo od odstavka 5, kadar zakonodaja države, kjer UAIS vlaga v imenu AIS, depozitarju pravno preprečuje izvajanja skrbniških funkcij zaradi nepredvidenega zunanjega dogodka, depozitar ni odgovoren, tudi za izgubo finančnih instrumentov, če lahko dokaže, da je naloge opravljal s potrebno skrbnostjo, kot je navedeno v odstavku 4a. Tak prenos odgovornosti se lahko zgodi samo na eni stopnji. Nobene verige odgovornosti ni.
	5b. Z izjemo od odstavka 5, če pogodba med depozitarjem in glavnim borznim posrednikom ali poddepozitarjem omogoča prenos ali ponovno uporabo premoženja v skladu s pravili AIS, depozitar ni odgovoren, če lahko dokaže, da je naloge opravljal s potrebno skrbnostjo, kot je navedeno odstavku 4a.
	Pogodba med UAIS in depozitarjem zahteva, da je UAIS obveščen o vseh pogodbenih pogojih, ki omogočajo prenos in ponovno uporabo premoženja v skladu s pravili AIS pred izvedbo pogodbe.
	Vlagatelje se pred vlaganjem v AIS opozori na to določbo in se jim posredujejo najnovejši podatki o tretji osebi. Zlasti se jih obvesti o vsakem prenosu odgovornosti na morebitno tretjo osebo, tudi v primeru izgube finančnih instrumentov. V tem primeru se rok za povrnitev premoženja določi v skladu z določbami pogodbe med depozitarjem in tretjo osebo.
	5c. Depozitar da na voljo pristojnim organom matične države članice na zahtevo vse informacije, ki jih je dobil med izvajanjem svojih nalog in bi jih ti lahko potrebovali za nadzor UAIS. Če matična država članica UAIS ni matična država članica depozitarja, pristojni organi slednje o prejetih informacijah nemudoma obvestijo pristojne organe matične države članice UAIS.
	5d. Komisija dobi pristojnost, da v skladu s členom 49 te direktive sprejme delegirane akte, ki podrobneje opredeljujejo naloge in pristojnosti depozitarjev ter pogoje, pod katerimi lahko depozitar za AIS prenese del svojih funkcij na tretjo osebo.
	5e. Vsako imenovanje depozitarja mora odobriti pristojni organ matične države članice UAIS. Pristojni organ lahko dovoli imenovanje več kot enega depozitarja, kadar je prepričan, da to ne bo posegalo v pravilno izpolnjevanje vseh obveznosti depozitarja, ki so določene v tej direktivi.
Predlog spremembe  48 Predlog direktive Člen 18 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Na odgovornost UAIS nikakor ne vpliva dejstvo, da je UAIS funkcije prenesel na tretjo osebo, prav tako UAIS svojih funkcij ne prenese v obsegu, ki bi pomenil, da UAIS ni več upravitelj AIS.	2. Na odgovornost UAIS nikakor ne vpliva dejstvo, da je UAIS funkcije prenesel na tretjo osebo, prav tako UAIS svojih funkcij ne prenese v obsegu, ki bi pomenil, da UAIS ni več upravitelj AIS in da se njegova vloga zmanjša na vlogo „poštnega predala“.
Obrazložitev
Pojasnjevalni predlog spremembe je predlagan tudi v Gauzèsovem poročilu in se šteje za primernega.
Predlog spremembe  49 Predlog direktive Člen 18 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Komisija sprejme izvedbene ukrepe, ki podrobneje opredeljujejo naslednje:	Komisija je v skladu s členom 49 te direktive pristojna, da sprejme delegirane akte, ki podrobneje opredeljujejo naslednje:
(a) pogoje za odobritev prenosa;	(a) pogoje za odobritev prenosa;
(b) pogoje, pod katerimi se upravitelj ne šteje več za upravitelja AIS iz odstavka 2.	(b) pogoje, pod katerimi se upravitelj ne šteje več za upravitelja AIS iz odstavka 2.
Ti ukrepi, ki so namenjeni spremembam nebistvenih elementov te direktive s tem, da jih nadomeščajo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom z nadzorom iz člena 49(3).
Predlog spremembe  50 Predlog direktive Člen 19 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. UAIS za vsak AIS, ki ga upravlja, da na voljo letno poročilo za vsako poslovno leto. Letno poročilo se da na voljo vlagateljem in pristojnim organom najpozneje štiri mesece po koncu poslovnega leta.	1. UAIS za vsak AIS, ki ga upravlja, da na voljo letno poročilo za vsako poslovno leto. Letno poročilo se da na voljo vlagateljem in pristojnim organom najpozneje štiri mesece po koncu poslovnega leta ali, če AIS vlagajo v druge AIS in potrebujejo informacije iz letnega ali vmesnega poročila za ta drugi AIS, da bi pripravili svoje letno poročilo, najkasneje šest mesecev po koncu poslovnega leta.
Obrazložitev
Lahko se zgodi, da ti skladi letnega poročila ali finančnih podatkov ne objavijo pravočasno, da bi skladi skladov pri pripravi lastnega letnega poročila lahko izpolnili določeni štirimesečni rok. Zaradi tega skladi skladov za pripravo svojega letnega poročila potrebujejo dodatni čas. UAIS za vsak AIS, ki ga upravlja, da na voljo letno poročilo za vsako poslovno leto.
Predlog spremembe  51 Predlog direktive Člen 19 – odstavek 2 – točka c a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) informacije, navedene v členu 20, v obsegu, v katerem so se spremenile med poslovnim letom, ki ga pokriva poročilo, kot je znesek prejemkov, razdeljen na stalne in spremenljive prejemke, ki jih UAIS ter, kjer je to ustrezno, AIS, plača vodstvenim delavcem in drugim uslužbencem in ki pomembno učinkuje na izpostavljenost podjetja tveganju.
Predlog spremembe  52 Predlog direktive Člen 19 – odstavek 2 – točka c b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(cb) letno poročilo o ovrednotenju v zvezi s podjetji, vključenimi v portfelj vsakega AIS;
Obrazložitev
Dokument, ki ga vlagatelji najpogosteje berejo v vseh komercialnih podjetjih (vključno z AIS), je letno poročilo UAIS.
Predlog spremembe  53 Predlog direktive Člen 19 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Računovodske informacije v letnem poročilu morajo revidirati ena ali več oseb, zakonsko pooblaščenih za revidiranje izkazov v skladu z Direktivo 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi Direktive Sveta 84/253/EGS. Revizorsko poročilo, vključno z morebitnimi kvalifikacijami, se v celoti objavi v letnem poročilu.	3. Računovodske informacije v letnem poročilu so podane v skladu s standardi in načeli iz pravil upravljanja AIS v zvezi z ustanovitvijo in združitvami ter jih revidira ena ali več oseb, zakonsko pooblaščenih za revidiranje izkazov v skladu z Direktivo 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi Direktive Sveta 84/253/EGS. Revizorsko poročilo, vključno z morebitnimi kvalifikacijami, se v celoti objavi v letnem poročilu.
Obrazložitev
V primeru samoovrednotenja (glej obrazložitev k predlogu spremembe 15) računovodskih podatkov ni treba revidirati. Vendarle pa lahko podjetja, vključena v portfelj AIS, oblikujejo finančno poročilo za namene revizije, kadar je to potrebno.
Predlog spremembe  54 Predlog direktive Člen 19 – odstavek 4 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Komisija sprejme izvedbene ukrepe, ki podrobneje opredeljujejo vsebino in obliko letnega poročila. Ti ukrepi se prilagodijo vrsti UAIS, za katerega se uporabljajo.	4. Komisija je v skladu s členom 49 te direktive pristojna, da sprejme delegirane akte, ki podrobneje opredeljujejo vsebino in obliko letnega poročila: Ti akti so ustrezni in sorazmerni in se prilagodijo vrsti UAIS, za katerega se uporabljajo, in AIS, na katerega se nanaša poročilo, pri tem pa upoštevajo razlike v velikosti, virih, kompleksnosti, značaju, naložbah, naložbenih strategijah in tehnikah, strukturah in vlagateljih različnih vrst UAIS in AIS, katere upravljajo.
Predlog spremembe  55 Predlog direktive Člen 19 – odstavek 4 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Ti ukrepi, ki so namenjeni spremembam nebistvenih elementov te direktive s tem, da jih nadomeščajo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom z nadzorom iz člena 49(3).	črtano
Predlog spremembe  56 Predlog direktive Člen 20 – odstavek 1 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. UAIS zagotovi, da vlagatelji v AIS prejmejo naslednje informacije še pred vlaganjem v AIS kot tudi kakršne koli spremembe informacij:	1. UAIS zagotovi, da so naslednje informacije na voljo vlagateljem v AIS še pred vlaganjem v AIS kot tudi kakršne koli spremembe informacij:
Obrazložitev
Uskladitev z direktivo KNPVP in direktivo o trgih finančnih instrumentov.
Predlog spremembe  57 Predlog direktive Člen 20 – odstavek 1 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) opis naložbene strategije in ciljev AIS, vseh sredstev, ki jih AIS lahko vloži, in tehnik, ki se lahko uporabijo, kot tudi vseh povezanih tveganj, veljavnih naložbenih omejitev, okoliščin, v katerih lahko AIS uporabi finančne vzvode, vrst in virov dovoljenega finančnega vzvoda ter povezanih tveganj in omejitev v zvezi z uporabo finančnega vzvoda;	(a) opis naložbene strategije in ciljev AIS, vrst sredstev, ki jih AIS lahko vloži, in tehnik, ki se lahko uporabijo, kot tudi povezanih tveganj, veljavnih naložbenih omejitev, okoliščin, v katerih lahko AIS uporabi finančne vzvode, vrst in virov dovoljenega finančnega vzvoda ter povezanih tveganj in omejitev pri uporabi finančnega vzvoda;
Obrazložitev
Nemogoče je razkriti „vsa“ sredstva, ki jih AIS lahko vloži. Predlog spremembe se zgleduje po tistemu iz kompromisnega predloga švedskega predsedstva. Ostali predlogi sprememb so posledica tega.
Predlog spremembe  58 Predlog direktive Člen 20 – odstavek 1 – točka h
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(h) opis vseh plačil, dajatev in stroškov ter njihovega najvišjega zneska, ki ga neposredno ali posredno krijejo vlagatelji;	(h) opis vseh plačil, dajatev in stroškov ter njihovega najvišjega zneska ali stopnje, ki ga neposredno ali posredno krijejo vlagatelji, skupaj z opisom plačil, dajatev in stroškov, plačanih v zadnjih dvanajstih mesecih;
Predlog spremembe  59 Predlog direktive Člen 20 – odstavek 1 – točka j a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ja) opis pretekle uspešnosti AIS od zasnove do najnovejše ocene stanja.
Obrazložitev
Zlasti to velja za informacije o preteklem poslovanju AIS in UAIS, ki so ključnega pomena pri odločanju o naložbi. Pogosto so te informacije nepopolne ali zavajajoče. Za pravilno odločitev so potrebne tudi informacije o dejanskih plačilih in virih sredstev. Mesečne informacije o profilu tveganja AIS bodo vlagateljem pomagali tudi pri upravljanju tveganj. Mesečno obveščanje o profilu tveganja AIS bo tudi pomagal vlagateljem obvladovati tveganje.
Predlog spremembe  60 Predlog direktive Člen 20 – odstavek 2 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. UAIS za vsak AIS, ki ga upravlja, vlagateljem redno razkrije:	2. Upravljavski UAIS za vsak AIS, ki ga upravlja in ki dopušča odplačevanje po izbiri vlagateljev, vlagateljem redno razkrije:
Obrazložitev
Skladi skladov zasebnega kapitala (in skladi zasebnega kapitala) vlagajo v nelikvidne naložbe in vlagateljem ne zagotavljajo pravice odplačevanja. Kadar vlagatelji nimajo pravice odplačevanja, ne bi smelo biti potrebno redno razkriti nelikvidna sredstva ali likvidnost.
Predlog spremembe  61 Predlog direktive Člen 20 – odstavek 2 – pododstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Pri AIS, ki se prodajo pokojninskim skladom, je treba opozoriti na posebna tveganja, ki so povezana s to obliko naložb. V tem primeru se dokumentacija, ki se izdaja vlagateljem, da na voljo tudi upravičencem do storitev, njihovim zastopnikom oz. njihovim pooblaščenim strokovnim svetovalcem.
Obrazložitev
Za pokojninske sklade velja posebna odgovornost, saj se nanje prenaša čedalje več nalog javnih storitev v obliki zagotavljanja starostnega zavarovanja za delavke in delavce. Zanje morajo zato veljati posebne zahteve za razkritje, če jim je sploh dovoljeno vlaganje kapitala v AIS. Poleg tega je treba preprečiti, da bi se lahko primarnim vlagateljem, to je upravičencem do storitev, onemogočal dostop do bistvenih informacij, potrebnih za nadzor nad upravitelji njihovega premoženja oz. pokojninskega sklada.
Predlog spremembe  62 Predlog direktive Člen 20 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Komisija sprejme izvedbene ukrepe, ki podrobno opredeljujejo obveznosti razkritja informacij UAIS in pogostnost razkrivanja iz odstavka 2. Ti ukrepi se prilagodijo vrsti UAIS, za katerega se uporabljajo.	3. Komisija je v skladu s členom 49 te direktive pristojna, da sprejme delegirane akte, ki podrobno opredeljujejo obveznosti razkritja informacij UAIS in pogostnost razkrivanja iz odstavka 2 in upošteva vrsto UAIS, za katero se uporabljajo.
Ti ukrepi, ki so namenjeni spremembam nebistvenih elementov te direktive s tem, da jih nadomeščajo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom z nadzorom iz člena 49(3).
Predlog spremembe  63 Predlog direktive Člen 21 – odstavek 2 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) dejanski profil tveganja AIS in orodja za obvladovanje tveganja, ki jih UAIS uporablja za upravljanje teh tveganj.	(c) dejanski profil tveganja AIS, skupaj z uporabljenim finančnim vzvodom, in orodja za obvladovanje tveganja, ki jih UAIS uporablja za upravljanje teh tveganj.
Obrazložitev
Pristojni organi morajo imeti o AIS in UAIS popolno sliko.
Predlog spremembe  64 Predlog direktive Člen 21 – odstavek 2 – točka e a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ea) struktura in znesek plačil, izplačanih UAIS;
Obrazložitev
Pristojni organi morajo imeti o AIS in UAIS popolno sliko. Struktura plačil je pomembna za določanje tveganja.
Predlog spremembe  65 Predlog direktive Člen 21 – odstavek 2 – točka e b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(eb) podatke o poslovanju AIS, skupaj z ovrednotenjem sredstev.
Obrazložitev
Pristojni organi morajo imeti o AIS in UAIS popolno sliko.
Predlog spremembe  66 Predlog direktive Člen 21 – odstavek 4 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Komisija sprejme izvedbene ukrepe, ki podrobno opredeljujejo obveznosti poročanja iz odstavkov 1, 2 in 3 ter pogostnost teh obveznosti.	4. Komisija je v skladu s členom 49 te direktive pristojna za sprejetje delegiranih aktov, ki podrobno opredeljujejo obveznosti poročanja iz odstavkov 1, 2 in 3, ki se lahko prilagodijo in nadomestijo glede na razvoj finančnih tehnik, ter pogostnost teh obveznosti.
Predlog spremembe  67 Predlog direktive Člen 21 – odstavek 4 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Ti ukrepi, ki so namenjeni spremembam nebistvenih elementov te direktive s tem, da jih nadomeščajo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom z nadzorom iz člena 49(3).	Komisija je v skladu s členom 49 te direktive pristojna za sprejetje delegiranih aktov v zvezi z vrsto informacij, ki se objavijo v skladu z odstavkom 3a.
Predlog spremembe  68 Predlog direktive Člen 21 – odstavek 4 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a. UAIS, ki upravljajo enega ali več AIS, ki na sistemsko znatni podlagi uporabljajo finančni vzvod, pristojnim organom matične države članice zagotavljajo podatke o splošni ravni finančnega vzvoda, ki ga uporablja vsak upravljan AIS, ter razčlenitev med finančnim vzvodom, ki izhaja iz izposojanja denarja ali vrednostnih papirjev, in finančnim vzvodom v izvedenih finančnih instrumentih.
	Te informacije vključujejo opredelitev petih največjih virov izposojenega denarja ali vrednostnih papirjev za vsak AIS, ki ga upravlja UAIS, in zneske finančnega vzvoda, prejete od vsakega subjekta za vsak AIS, ki ga upravlja UAIS.
Obrazložitev
Predlog spremembe je del kompromisnega predloga švedskega predsedstva, ki je po našem mnenju ustrezen.
Predlog spremembe  69 Predlog direktive Člen 21 – odstavek 4 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4b. Države članice zagotovijo, da imajo pristojni organi matične države članice UAIS dostop do podatkov o uporabi prodaje „na kratko“ v imenu AIS, ki ga upravlja UAIS, za namene opredelitve obsega, v katerem uporaba prodaje „na kratko“prispeva k nastanku sistemskega tveganja v finančnem sistemu ali tveganj neurejenih trgov. Pristojni organ matične države članice tudi zagotovi, da so takšni podatki, združeni za vse UAIS, ki jih nadzoruje, na voljo drugim pristojnim organom, Odboru evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje (CESR), ustanovljenemu s Sklepom Komisije 2009/77/EC z dne 23. januarja 20091, in ESRB, ustanovljenemu z Uredbo .../.../ES, in sicer s postopki iz člena 46 o sodelovanja pri nadzoru.
	________________ 1 UL L 25, 29.1.2009, str. 18.
Obrazložitev
Menimo, da ni primerno regulirati ločeno od vsega drugega prodaje „na kratko“, ki jih izvajajo UAIS. Ugotavljamo, da se v obrazložitvenem memorandumu k direktivi priznava, da prodaja „na kratko“ ni izključno v domeni UAIS in da Komisija obravnava prodajo „na kratko“ v širšem kontekstu. Nadalje ugotavljamo, da se to priznava v kompromisnem predlogu švedskega predsedstva, ki nadomešča zahtevo po zbiranji informacij, in v Gauzèsovem poročilu, ki v predlogu spremembe 13 priznava, da bi morala prodaja „na kratko“ delovati v usklajenem regulatornem okviru.
Predlog spremembe  70 Predlog direktive Člen 21 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 21a
	Zaupnost
	Nobena določba te direktive ne odvrača UAIS, da bi pristojni organ obvestil, da so določeni podatki, posredovani v skladu s to direktivo, poslovna skrivnost, brez poseganja v zmožnost pristojnih organov, da v skladu s to direktivo posredujejo podatke drugim pristojnim organom.
Predlog spremembe  71 Predlog direktive Člen 24 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Komisija sprejme izvedbene ukrepe, ki podrobno opredeljujejo zahteve za razkritje informacij v zvezi s finančnim vzvodom in pogostnostjo poročanja pristojnim organom ter razkritjem vlagateljem.	2. Komisija je v skladu s členom 49 te direktive pristojna za sprejetje delegiranih aktov, ki podrobno opredeljujejo zahteve za razkritje informacij v zvezi s finančnim vzvodom in pogostnostjo poročanja pristojnim organom ter razkritjem vlagateljem.
Ti ukrepi, ki so namenjeni spremembam nebistvenih elementov te direktive s tem, da jih nadomeščajo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom z nadzorom iz člena 49(3).
Predlog spremembe  72 Predlog direktive Člen 25 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Matična država članica zagotovi, da so vse informacije, prejete po členu 24, združene v zvezi z vsemi UAIS, ki jih nadzoruje, in so dane na voljo drugim pristojnim organom preko postopka, določenega v členu 46, o sodelovanju pri nadzoru. Matična država članica te informacije s pomočjo tega mehanizma nemudoma in dvostransko zagotovi drugim državam članicam, ki jih te neposredno zadevajo, če bi zadevni UAIS, ki je v njeni pristojnosti, lahko potencialno pomenil pomemben vir tveganja izpostavljenosti do kreditne institucije ali druge sistemsko pomembne institucije v drugih državah članicah.	2. Matična država članica zagotovi, da so vse informacije, prejete po členu 21 in členu 24, združene v zvezi z vsemi UAIS, ki jih nadzoruje, in so dane na voljo drugim pristojnim organom v Uniji, Evropskemu organu za sistemska tveganja in ESRB. Pristojni organ matične države članice nemudoma zagotovi te informacije preko postopka, določenega v členu 46, o sodelovanju pri nadzoru. Matična država članica te informacije s pomočjo tega mehanizma nemudoma in dvostransko zagotovi drugim državam članicam, ki jih te neposredno zadevajo, če bi zadevni UAIS, ki je v njeni pristojnosti, lahko potencialno pomenil pomemben vir tveganja izpostavljenosti do kreditne institucije ali druge sistemsko pomembne institucije v drugih državah članicah.
Predlog spremembe  73 Predlog direktive Člen 25 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Za zagotovitev stabilnosti in celovitosti finančnega sistema Komisija sprejme izvedbene ukrepe za določitev najvišje ravni finančnega vzvoda, ki jo lahko uporabi UAIS. Pri določitvi teh najvišjih ravni je treba med drugim upoštevati tip AIS, njihovo strategijo in vire njihovih finančnih vzvodov.	črtano
Ti ukrepi, ki so namenjeni spremembam nebistvenih elementov te direktive s tem, da jih nadomeščajo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom z nadzorom iz člena 49(3).
Obrazložitev
Ni primerno, da Komisija določi najvišjo dovoljeno vrednost finančnega vzvoda za vso EU, saj to ne bi bilo sorazmerno in ne bi upoštevalo velike raznolikosti struktur in strategij v sektorju UAIS. V primeru upadanja tržnih cen bi se lahko izkazalo tudi za prociklično. To pristojnost bi zato morali imeti organi držav članic, in sicer za vsak primer posebej.
Predlog spremembe  74 Predlog direktive Člen 25 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. V izjemnih okoliščinah in kadar se to zahteva za zagotovitev stabilnosti in celovitosti finančnega sistema, pristojni organi matične države članice lahko naložijo dodatne omejitve ravni finančnega vzvoda, ki ga UAIS lahko uporabijo. Ukrepi pristojnih organov matične države članice so začasni in morajo biti skladni z določbami, ki jih je Komisija sprejela v skladu z odstavkom 3.	4. V izjemnih okoliščinah in kadar se to zahteva za zagotovitev stabilnosti in celovitosti finančnega sistema, pristojni organi matične države članice UAIS lahko naložijo omejitve ravni finančnega vzvoda, ki ga UAIS lahko uporabijo. O vseh takšnih ukrepih je treba obvestiti matično državo članico AIS, Evropski organ za vrednostne papirje in trge, Evropski odbor za sistemska tveganja in Komisijo.
Obrazložitev
Ni primerno, da Komisija določi najvišjo dovoljeno vrednost finančnega vzvoda za vso EU, saj to ne bi bilo sorazmerno in ne bi upoštevalo velike raznolikosti struktur in strategij v sektorju UAIS. V primeru upadanja tržnih cen bi se lahko izkazalo tudi za prociklično. To pristojnost bi zato morali imeti organi držav članic, in sicer za vsak primer posebej.
Predlog spremembe 75 Predlog direktive Člen 26
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Področje uporabe	Področje uporabe
1. Ta oddelek se uporablja za:	1. Ta oddelek se uporablja za:
(a) UAIS, ki upravljajo enega ali več AIS, ki bodisi posamično ali združeni pridobijo 30 % ali več glasovalnih pravic izdajatelja ali podjetja, ki ne kotira na borzi in ima sedež v Skupnosti, če je to primerno;	(a) UAIS, ki upravljajo enega ali več AIS, ki bodisi posamično ali združeni pridobijo kontrolni vpliv, na primer ko pridobijo 10 %, 20 %, 30% ali 50 % ali več glasovalnih pravic, na izdajatelja ali podjetje, ki ne kotira na borzi in ima sedež v Uniji, če je to primerno;
(b) UAIS, ki so sklenili dogovor z enim ali več drugimi UAIS, ki bi AIS, ki jih ti UAIS upravljajo, omogočili pridobitev 30 % ali več glasovalnih pravic izdajatelja ali podjetja, ki ne kotira na borzi, če je to primerno.	(b) UAIS, ki so sklenili dogovor z enim ali več drugimi UAIS, ki bi AIS, ki jih ti UAIS upravljajo, omogočili pridobitev kontrolnega vpliva (na primer ko pridobijo 10 %, 20 %, 30 % ali 50 % ali več glasovalnih pravic) na podjetje, ki ne kotira na borzi, če je to primerno.
2. Ta oddelek se ne uporablja, kadar je zadevni izdajatelj ali podjetje, ki ne kotira na borzi, malo ali srednje veliko podjetje z manj kot 250 zaposlenimi, z letnim prometom, ki ne presega 50 milijonov EUR, in/ali z letno bilanco, ki ne presega 43 milijonov EUR.	2. Členi od 26 do 30 se ne uporabljajo, kadar zadevni izdajatelj ali podjetje, ki ne kotira na borzi – vključno z odvisnimi družbami – zaposluje manj kot 50 oseb.
Predlog spremembe  76 Predlog direktive Člen 27
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Priglasitev pridobitve kontrolnega vpliva v podjetjih, ki ne kotirajo na borzi	Priglasitev pridobitve pomembnega vpliva v podjetjih, ki ne kotirajo na borzi
1. Države članice zagotovijo, da če ima UAIS 30 % ali več glasovalnih pravic v podjetju, ki ne kotira na borzi, takšen UAIS podjetju, ki ne kotira na borzi, in vsem drugim delničarjem, posreduje informacije iz odstavka 2.	1. Države članice zagotovijo, da če ima UAIS kontrolni vpliv na podjetje, ki ne kotira na borzi, takšen UAIS podjetju, ki ne kotira na borzi, in vsem drugim delničarjem, posreduje informacije iz odstavka 2.
	Države članice zagotovijo, da vsakič ko UAIS, ki deluje sam ali v dogovoru, prek enega ali več AIS, ki jih upravlja, pridobi 10 %, 20 %, 30 % ali 50 % glasovalnih pravic za izdajatelja ali podjetje, ki ne kotira na borzi, posreduje informacije iz odstavka 2 izdajatelju ali podjetju, ki ne kotira na borzi, kot je primerno, predstavnikom njegovih zaposlenih ali zaposlenim, če takih predstavnikov ni, pristojnim organom UAIS in pristojnim organom držav članic, kjer ima izdajatelj ali podjetje, ki ne kotira na borzi, sedež.
Ta priglasitev se izvede čim prej, vendar najpozneje četrti dan trgovanja; prvi dan trgovanja je tisti dan, na katerega je UAIS pridobil 30 % glasovalnih pravic.	Ta priglasitev se izvede čim prej, vendar najpozneje četrti dan trgovanja; prvi dan trgovanja je tisti dan, na katerega je UAIS dosegel zadevni prag.
2. Priglasitev iz odstavka 1 vsebuje naslednje podatke:	2. Priglasitev iz odstavka 1 vsebuje naslednje podatke:
(a) nastali položaj v smislu glasovalnih pravic;	(a) nastali položaj v smislu glasovalnih pravic;
(b) pogoje, pod katerimi je bil dosežen prag 30 %, vključno z informacijami o istovetnosti različnih udeleženih delničarjev;	(b) pogoje, pod katerimi je bil dosežen kontrolni vpliv, vključno z informacijami o popolni identifikaciji različnih udeleženih UAIS, AIS in delničarjev, oseb, ki delujejo v dogovoru z njimi, vseh fizičnih ali pravnih oseb, ki so pooblaščene za glasovanje v njihovem imenu, in po potrebi verige podjetij, prek katerih dejansko imajo glasovalne pravice;
(c) datum, na katerega je bil dosežen oziroma presežen prag.	(c) datum, na katerega je bil dosežen oziroma presežen kontrolni vpliv.
Predlog spremembe  77 Predlog direktive Člen 27 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 27a
	Kapitalska ustreznost ciljnih podjetij
	Da se prepreči morebitna odprodaja podjetja po delih, čista vrednost premoženja ciljnega podjetja, ki ga nadzira AIS, ustreza določbam sistema kapitalske ustreznosti iz druge direktive o pravu družb.
Obrazložitev
Določbe v točki (a) člena 15(1) Druge Direktive Sveta 77/91/EGS z dne 13. decembra 1976 o uskladitvi zaščitnih ukrepov ter določbe člena 1(4)(b) in člena 1(5) Direktive 2006/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006, ki spreminja Direktivo Sveta 77/91/EGS, kot se uporablja za delniške družbe, bi lahko pomagale preprečiti odprodajo delov podjetja v smislu dezinvestiranja izključno za odplačilo dolga za nakup, obenem pa bi dovolile večjo možnost odstopanja za upravičene strateške rekonstrukcije.
Predlog spremembe  78 Predlog direktive Člen 28 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Poleg določb iz člena 27 države članice zagotovijo, da če UAIS pridobi 30 % ali več glasovalnih pravic izdajatelja ali podjetja, ki ne kotira na borzi, ta UAIS informacije iz drugega in tretjega pododstavka da na voljo izdajatelju, podjetju, ki ne kotira na borzi, zadevnim delničarjem in predstavnikom delavcev ali, kjer takih predstavnikov ni, delavcem samim.	1. Poleg določb iz člena 27 države članice zagotovijo, da če UAIS, ki deluje sam ali v dogovoru z drugim UAIS, pridobi kontrolni vpliv na izdajatelja ali podjetje, ki ne kotira na borzi, ta UAIS informacije iz tega odstavka posreduje izdajatelju, podjetju, ki ne kotira na borzi, zadevnim delničarjem in predstavnikom delavcev ali, kjer takih predstavnikov ni, delavcem samim.
	V zvezi z izdajatelji UAIS zadevnemu izdajatelju, njegovim delničarjem in predstavnikom njegovih delavcev da na voljo informacije iz člena 6 (3) Direktive 2004/25/ES.
V zvezi z izdajatelji UAIS zadevnemu izdajatelju, njegovim delničarjem in predstavnikom delavcev da na voljo naslednje:	V zvezi z izdajatelji in podjetji, ki ne kotirajo na borzi, da UAIS na voljo:
(a) informacije iz člena 6(3) Direktive 2004/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o ponudbah za prevzem1;	(a) načrtovane večje odsvojitve premoženja;
(b) politiko preprečevanja in obvladovanja nasprotij interesov, zlasti med UAIS in izdajateljem;	(b) politiko preprečevanja in obvladovanja nasprotij interesov, zlasti med UAIS in izdajateljem;
(c) politiko za zunanje in notranje komuniciranje izdajatelja, zlasti v zvezi z zaposlenimi.	(c) politiko za zunanje in notranje komuniciranje izdajatelja, zlasti v zvezi z zaposlenimi.
V zvezi s podjetji, ki ne kotirajo na borzi, UAIS podjetjem, ki ne kotirajo na borzi, njihovim delničarjem in predstavnikom delavcev dajo na voljo naslednje:
(d) identiteto UAIS, ki je bodisi sam ali v dogovoru z drugimi UAIS dosegel prag 30 %;	(d) identiteto UAIS, ki je bodisi sam ali v dogovoru z drugimi UAIS dosegel kontrolo ali vpliv;
(e) razvojni načrt za podjetje, ki ne kotira na borzi;
(f) politiko preprečevanja in obvladovanja nasprotij interesov, zlasti med UAIS in podjetjem, ki ne kotira na borzi;	(f) politiko preprečevanja in obvladovanja nasprotij interesov, zlasti med UAIS in podjetjem, ki ne kotira na borzi;
(g) politiko za zunanje in notranje komuniciranje izdajatelja, zlasti v zvezi z zaposlenimi.
	(ga) osebo oz. osebe, ki so pristojne za sklepanje pravnih sporazumov v zvezi s strategijo podjetja in politiko zaposlovanja.
UL L 142, 30. 4. 2004, str. 12.
Predlog spremembe  79 Predlog direktive Člen 28 – odstavek 2 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Komisija sprejme izvedbene ukrepe, ki opredeljujejo:	2. Komisija je v skladu s členom 49 te direktive pristojna, da sprejme delegirane akte, ki opredeljujejo:
Predlog spremembe  80 Predlog direktive Člen 28 – odstavek 2 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Ti ukrepi, ki so namenjeni spremembam nebistvenih elementov te direktive s tem, da jih nadomeščajo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom z nadzorom iz člena 49(3).	črtano
Predlog spremembe  81 Predlog direktive Člen 29 – odstavek 2 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Letno poročilo AIS vključuje naslednje dodatne informacije za vsakega izdajatelja in podjetje, ki ne kotira na borzi, v katerega je AIS vlagal:	2. Letno poročilo AIS vključuje naslednje dodatne informacije za vsakega izdajatelja in podjetje, ki ne kotira na borzi, v katerem UAIS izvaja kontrolni vpliv v smislu člena 28:
Predlog spremembe  82 Predlog direktive Člen 29 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Komisija sprejme izvedbene ukrepe, ki opredeljujejo podrobno vsebino informacij, ki jih je treba predložiti po odstavkih 1 in 2.	4. Komisija je v skladu s členom 49 te direktive pristojna, da sprejme delegirane akte, ki opredeljujejo podrobno vsebino informacij, ki jih je treba predložiti po odstavkih 1 in 2.
Ti ukrepi, ki so namenjeni spremembam nebistvenih elementov te direktive s tem, da jih nadomeščajo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom z nadzorom iz člena 49(3).
Predlog spremembe  83 Predlog direktive Člen 30
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Če po pridobitvi 30 % ali več glasovalnih pravic izdajatelja delnice tega izdajatelja niso več uvrščene v trgovanje na organiziranem trgu, še vedno velja obveznost izpolnjevanja obveznosti po Direktivi 2004/109/ES, in sicer dve leti od datuma umika z organiziranega trga.	Če po pridobitvi kontrolnega vpliva na izdajatelja ali zagotovitvi pomembnega vpliva nanj delnice tega izdajatelja niso več uvrščene v trgovanje na organiziranem trgu, še vedno velja obveznost izpolnjevanja obveznosti po Direktivi 2004/109/ES, in sicer eno leto od datuma umika z organiziranega trga.
Predlog spremembe  84 Predlog direktive Člen 31 – odstavek 3 – pododstavka 2 in 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Pod pogojem izvedbenih ukrepov iz tretjega pododstavka lahko v skladu s tem členom pristojni organi naložijo omejitve ali pogoje glede trženja AIS.	Pod pogojem delegiranih aktov iz tretjega pododstavka lahko v skladu s tem členom pristojni organi naložijo omejitve ali pogoje glede trženja AIS.
Komisija sprejme izvedbene ukrepe, ki opredeljujejo vrste omejitev ali pogojev, ki se lahko v skladu z drugim pododstavkom tega odstavka naložijo glede trženja AIS. Ti ukrepi, ki so namenjeni spremembam nebistvenih elementov te direktive s tem, da jih nadomeščajo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom z nadzorom iz člena 49(3).	Komisija je v skladu s členom 49 te direktive pristojna, da sprejme delegirane akte, ki opredeljujejo vrste omejitev ali pogojev, ki se lahko v skladu z drugim pododstavkom tega odstavka naložijo glede trženja AIS.
Predlog spremembe  85 Predlog direktive Člen 31 – odstavek 4 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a. Ob upoštevanju nacionalne zakonodaje lahko matična država članica UAIS, ki ima sedež na njenem ozemlju, temu dovoli trženje AIS, ki ima sedež zunaj Unije, na njenem ozemlju.
	Če AIS dopušča odplačevanje po izbiri vlagateljev, je pogoj za takšno možnost, da ima UAIS sedež v Uniji ali da obstajata sporazum o sodelovanju in učinkovita izmenjava vseh zadevnih informacij za spremljanje sistemskega tveganja med:
	(a) pristojnimi organi države članice, kjer se AIS trži, in pristojnimi organi zadevne tretje države;
	(b) UAIS in nadzornikom;
	(c) nadzornikom UAIS in Evropskim organom za vrednostne papirje in trge.
Obrazložitev
Novi odstavek 4a, ki daje posameznim državam članicam možnost, da ohranijo izjeme za zasebno plasiranje, je nujen, da ne bi prišlo do velike škode v pokojninskih skladih EU in pri drugih vlagateljih, do česar bi sicer prišlo, če ne bi imeli dostopa do skladov, ki se upravljajo zunaj EU.
Predlog spremembe  86 Predlog direktive Člen 33 – odstavek 7 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
7. Komisija lahko, v skladu s postopki iz člena 49(2), sprejme izvedbene ukrepe, ki opredeljujejo naslednje:	7. Komisija je v skladu s členom 49 te direktive pristojna, da sprejme delegirane akte, ki podrobneje opredeljujejo naslednje:
Predlog spremembe  87 Predlog direktive Člen 35 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
UIAS lahko tržijo delnice ali enote AIS s sedežem v tretji državi samo profesionalnim vlagateljem s sedežem v državi članici, če je tretja država s to državo članico podpisala sporazum, ki je popolnoma skladen s standardi iz člena 26 Vzorčne davčne konvencije OECD in zagotavlja učinkovito izmenjavo informacij glede davčnih zadev.	UIAS lahko tržijo delnice ali enote AIS s sedežem v tretji državi samo profesionalnim vlagateljem s sedežem v državi članici, če je tretja država vključena na seznam Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, ki navaja jurisdikcije, ki v veliki meri izvajajo mednarodno sprejet davčni standard.
Obrazložitev
Zahteva, da ima država, v kateri ima sedež AIS iz tretje države, sporazum o izmenjavi informacij z vsako državo članico EU, v kateri se bo ta sklad tržil, je po nepotrebnem obremenjujoča in utegne v praksi precej omejiti možnosti držav članic, da dovolijo trženje takih AIS na njihovih ozemljih v skladu z izjemami za zasebno plasiranje.
Predlog spremembe  88 Predlog direktive Člen 37 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Komisija sprejme izvedbene ukrepe, ki opredeljujejo merila za oceno enakovrednosti standardov in pravil vrednotenja tretjih držav, kot je navedeno v odstavku (1)(b).	2. Komisija je v skladu s členom 49 te direktive pristojna, da sprejme delegirane akte, ki opredeljujejo merila za oceno enakovrednosti standardov in pravil vrednotenja tretjih držav, kot je navedeno v odstavku (1)(b).
Ti ukrepi, ki so namenjeni spremembam nebistvenih elementov te direktive s tem, da jih nadomeščajo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom z nadzorom iz člena 49(3).
Predlog spremembe  89 Predlog direktive Člen 37 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Na podlagi meril iz odstavka 2 Komisija, v skladu s postopkom iz člena 49(2), sprejme izvedbene ukrepe in navede, da so standardi in pravila vrednotenja iz zakonodaje tretje države enakovredni tistim, ki veljajo v Skupnosti.	3. Na podlagi meril iz odstavka 2 je Komisija, v skladu s členom 49 te direktive pristojna, da sprejme delegirane akte in navede, da so standardi in pravila vrednotenja iz zakonodaje tretje države enakovredni tistim, ki veljajo v Uniji.
Predlog spremembe  90 Predlog direktive Člen 38 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Komisija sprejme izvedbene ukrepe, ki opredeljujejo merila za oceno enakovrednosti bonitetne ureditve, nadzora in standardov tretjih držav, kot je navedeno v odstavku 1.	3. Komisija je v skladu s členom 49 pristojna, da sprejme delegirane akte, ki opredeljujejo merila za oceno enakovrednosti bonitetne ureditve, nadzora in standardov tretjih držav, kot je navedeno v odstavku 1.
Ti ukrepi, ki so namenjeni spremembam nebistvenih elementov te direktive s tem, da jih nadomeščajo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom z nadzorom iz člena 49(3).
Predlog spremembe  91 Predlog direktive Člen 38 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Na podlagi meril iz odstavka 3 Komisija, v skladu s postopkom iz člena 49(2), sprejme izvedbene ukrepe in navede, da so bonitetna ureditev, nadzor in standardi v tretji državi enakovredni tistim v tej direktivi.	4. Na podlagi meril iz odstavka 3 je Komisija v skladu s členom 49 te direktive pristojna, da sprejme delegirane akte in navede, da so bonitetna ureditev, nadzor in standardi v tretji državi enakovredni tistim v tej direktivi.
Predlog spremembe  92 Predlog direktive Člen 39 – odstavek 1 – točka e
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) je tretja država podpisala sporazum z državo članico, v katerem zaprosi za dovoljenje, ki je popolnoma skladno s standardi iz člena 26 Vzorčne davčne konvencije OECD in zagotavlja učinkovito izmenjavo informacij glede davčnih zadev.	(e) je tretja država podpisala sporazum z državo članico, v katerem zaprosi za dovoljenje, ki je skladno s standardi iz člena 26 Vzorčne davčne konvencije OECD in zagotavlja učinkovito izmenjavo informacij glede davčnih zadev.
Predlog spremembe  93 Predlog direktive Člen 39 – odstavek 2 – pododstavek 1 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Komisija sprejme izvedbene ukrepe, ki opredeljujejo:	2. Komisija je v skladu s členom 49 te direktive pristojna, da sprejme delegirane akte, ki opredeljujejo:
Predlog spremembe  94 Predlog direktive Člen 39 – odstavek 2 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Ti ukrepi, ki so namenjeni spremembam nebistvenih elementov te direktive s tem, da jih nadomeščajo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom z nadzorom iz člena 49(3).	črtano
Predlog spremembe  95 Predlog direktive Člen 39 – odstavek 3 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Na podlagi meril iz odstavka 2 Komisija, v skladu z regulativnim postopkom iz člena 49(2), sprejme izvedbene ukrepe, ki navajajo:	3. Na podlagi meril iz odstavka 2 je Komisija pristojna,v skladu s členom 49 te direktive, da sprejme delegirane akte, ki navajajo:
Predlog spremembe  96 Predlog direktive Člen 39 – odstavek 3 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) da je zakonodaja o bonitetni ureditvi in stalnem nadzoru UAIS v tretji državi enakovredna tej direktivi in da se učinkovito izvaja;	(a) da je zakonodaja o bonitetni ureditvi in stalnem nadzoru UAIS v tretji državi razumno enakovredna tej direktivi, kar zadeva UAIS in AIS določene velikosti, vrste in kompleksnosti, in da se učinkovito izvaja;
Predlog spremembe  97 Predlog direktive Člen 45 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Komisija v skladu s postopkom iz člena 49(2) sprejme izvedbene ukrepe v zvezi s postopki za izmenjavo informacij med pristojnimi organi.	5. Komisija je v skladu s členom 49 te direktive pristojna, da sprejme delegirane akte, v zvezi s postopki za izmenjavo informacij med pristojnimi organi.
Predlog spremembe  98 Predlog direktive Člen 46 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Komisija sprejme izvedbene ukrepe, ki opredeljujejo načine, vsebino in pogostnost informacij, ki jih je treba izmenjati po odstavku 1.	3. Komisija je v skladu s členom 49 te direktive pristojna, da sprejme delegirane akte, ki opredeljujejo načine, vsebino in pogostnost informacij, ki jih je treba izmenjati po odstavku 1.
Ti ukrepi, ki so namenjeni spremembam nebistvenih elementov te direktive s tem, da jih nadomeščajo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom z nadzorom iz člena 49(3).
Predlog spremembe  99 Predlog direktive Člen 47 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Komisija sprejme izvedbene ukrepe v zvezi s postopki za preverjanja na kraju samem in preiskave.	4. Komisija je v skladu s členom 49 te direktive pristojna, da sprejme delegirane akte v zvezi s postopki za preverjanja na kraju samem in preiskave.
Ti ukrepi, ki so namenjeni spremembam nebistvenih elementov te direktive s tem, da jih nadomeščajo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom z nadzorom iz člena 49(3).
Predlog spremembe  100 Predlog direktive Člen 49
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Odbor	Delegirani akti
1. Komisiji pomaga Evropski odbor za vrednostne papirje, ustanovljen s Sklepom Komisije 2001/528/ES z dne 6. junija 2001 o ustanovitvi Evropskega odbora za vrednostne papirje.	1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 2(4), 9(2), 10(3), 11(5), 12(3), 13, 16(4), 18(4), 19(4), 20(3), 21(4), 24(2), 25(3), 28(2), 29(4), 31(3), 33(7), 37(2), 37(3), 38(3), 38(4), 39(2), 39(3), 45(5), 46(3), 47(4) in 53 se Komisiji podeli pod pogoji iz odstavkov 2 in 3 tega člena.
2. Kadar je naveden sklic na ta odstavek, se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.	2. Prenos pooblastil je veljaven tri leta od datuma začetka veljavnosti te direktive in se na zahtevo Komisije podaljša za obdobja treh let, razen če v enem mesecu po zahtevi temu nasprotuje Evropski parlament ali Svet.
Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.	Evropski parlament ali Svet lahko kadar koli prekliče prenos pooblastil.
3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.	3. Delegirani akt, sprejet v skladu s tem členom, začne veljati le, če Evropski parlament ali Svet v obdobju treh mesecev nista izrazila nasprotovanja.

POSTOPEK

Naslov	Upravitelji alternativnih investicijskih skladov
Referenčni dokumenti	KOM(2009)0207 – C7-0040/2009 – 2009/0064(COD)
Pristojni odbor	ECON
Mnenje pripravil        Datum razglasitve na zasedanju	JURI 14.7.2009
Pridruženi odbori - datum razglasitve na zasedanju	19.10.2009
Pripravljavec/-ka mnenja        Datum imenovanja	Evelyn Regner 2.9.2009
Obravnava v odboru	10.11.2009		27.1.2010		8.3.2010
Datum sprejetja	28.4.2010
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	23 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Raffaele Baldassarre, Luigi Berlinguer, Sebastian Valentin Bodu, Françoise Castex, Christian Engström, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Daniel Hannan, Klaus-Heiner Lehne, Antonio López-Istúriz White, Antonio Masip Hidalgo, Alajos Mészáros, Bernhard Rapkay, Evelyn Regner, Francesco Enrico Speroni, Alexandra Thein, Diana Wallis, Rainer Wieland, Cecilia Wikström, Tadeusz Zwiefka
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Piotr Borys, Sergio Gaetano Cofferati, Kurt Lechner, Eva Lichtenberger, József Szájer
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Kay Swinburne

POSTOPEK

Naslov	Upravitelji alternativnih investicijskih skladov
Referenčni dokumenti	KOM(2009)0207 – C7-0040/2009 – 2009/0064(COD)
Datum predložitve EP	30.4.2009
Pristojni odbor        Datum razglasitve na zasedanju	ECON 14.7.2009
Odbori, zaprošeni za mnenje        Datum razglasitve na zasedanju	JURI 14.7.2009
Pridruženi odbori        Datum razglasitve na zasedanju	JURI 19.10.2009
Poročevalec/-ka        Datum imenovanja	Jean-Paul Gauzès 21.7.2009
Obravnava v odboru	2.9.2009		6.10.2009		1.12.2009		23.2.2010
	17.3.2010
Datum sprejetja	17.5.2010
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	31 11 3
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Burkhard Balz, Sharon Bowles, Udo Bullmann, Pascal Canfin, Nikolaos Chountis, George Sabin Cutaş, Leonardo Domenici, Diogo Feio, Markus Ferber, Elisa Ferreira, Vicky Ford, José Manuel García-Margallo y Marfil, Jean-Paul Gauzès, Sven Giegold, Sylvie Goulard, Enikő Győri, Liem Hoang Ngoc, Gunnar Hökmark, Othmar Karas, Wolf Klinz, Jürgen Klute, Werner Langen, Astrid Lulling, Hans-Peter Martin, Íñigo Méndez de Vigo, Ivari Padar, Alfredo Pallone, Anni Podimata, Antolín Sánchez Presedo, Olle Schmidt, Edward Scicluna, Peter Simon, Peter Skinner, Theodor Dumitru Stolojan, Kay Swinburne, Ramon Tremosa i Balcells, Corien Wortmann-Kool
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Marta Andreasen, Sophie Auconie, Pervenche Berès, Lajos Bokros, David Casa, Syed Kamall, Philippe Lamberts, Gay Mitchell, Sirpa Pietikäinen