POROČILO o razpravah Odbora za peticije v letu 2009

7.6.2010 - (2009/2139(INI))

Odbor za peticije
Poročevalec: Carlos José Iturgaiz Angulo

Predlogi sprememb

• 001-005 (PDF - 109 KB)
• 001-005 (DOC - 237 KB)

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o razpravah Odbora za peticije v letu 2009

(2009/2139(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o razpravah Odbora za peticije,

–   ob upoštevanju členov 24 in 227 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–   ob upoštevanju členov 10 in 11 Pogodbe o Evropski uniji,

–   ob upoštevanju člena 48 in 202(8) svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za peticije (A7–0186/2010),

A.     ker je na delovanje Odbora za peticije v letu 2009 vplival prehod s šestega parlamentarnega obdobja na sedmo, ko se je članstvo v njem znatno spremenilo, saj je dve tretjini njegovih članov novih,

B.     ker se je leta 2009 končal mandat evropskega varuha človekovih pravic, Odbor za peticije pa je neposredno sodeloval pri predstavitvah kandidatov za to mesto,

C.     ker je 1. decembra 2009 začela veljati Lizbonska pogodba, ki je v prizadevanjih za okrepitev legitimnosti in odgovornosti Evropske unije ustvarila potrebne pogoje za okrepljeno sodelovanje državljanov v postopkih odločanja,

D.     ker Parlament neposredno zastopa državljane Evropske unije, njihova pravica nasloviti peticijo, ki je zapisana v pogodbi, pa jim omogoča, da se obrnejo na svoje predstavnike, kadar koli menijo, da so bile njihove pravice kršene,

E.     ker ima izvrševanje evropske zakonodaje neposredne posledice za državljane, ki lahko najbolje ocenijo njeno učinkovitost in pomanjkljivosti ter pokažejo na vrzeli, ki jih je treba zapolniti pri zagotavljanju skladnosti s cilji Unije,

F.     ker se v primerih kršitve evropske zakonodaje evropski državljani posamezno in skupinsko obračajo na Parlament po pravna sredstva,

G.     ker je Parlament dolžan, da prek Odbora za peticije prouči take primere in stori vse, kar je v njegovi moči, da kršitve ustavi; ker Odbor za peticije pri iskanju kar najustreznejših in hitrih pravnih sredstev za državljane redno tesno sodeluje s Komisijo, drugimi parlamentarnimi odbori, evropskimi organi, agencijami in omrežji ter z državami članicami,

H.     ker je Parlament leta 2009 prejel nekaj več peticij kot leta 2008 (1924 v primerjavi s 1849) in se je potrdil naraščajoči trend pošiljanja peticij po elektronski poti (v tej obliki je bilo v letu 2009 poslanih okoli 65 % peticij, v primerjavi s 60 % leto poprej),

I.      ker število nedopustnih peticij, prejetih v letu 2009, kaže, da bi bilo treba nameniti poseben poudarek obveščanju državljanov o pristojnostih Unije in vlogi njenih različnih institucij;

J.      ker v mnogih primerih državljani peticije na Parlament naslovijo zaradi odločb pristojnih upravnih ali sodnih organov držav članic; ker državljani torej potrebujejo mehanizme, prek katerih lahko od državnih organov zahtevajo, naj v evropskem zakonodajnem procesu, pa tudi pri procesu izvrševanja zakonodaje, zastopajo njihove interese,

K.     ker bi morali državljane zlasti ozavestiti, da – kot je decembra 2009 ugotovil evropski varuh človekovih pravic v sklepu, s katerim je zaključil preiskavo pritožbe 822/2009/BU zoper Komisijo – so postopki pred nacionalnimi sodišči del izvajanja evropske zakonodaje v državah članicah in da Odbor za peticije ne more obravnavati zadev, ki so v postopku pred nacionalnimi sodišči, ali oceniti rezultat takega postopka,

L.     ker se Parlament sooča s posebnim problemom, ko prejme peticijo o tem, da nacionalno sodstvo domnevno ni zahtevalo predhodne sodbe Sodišča, čeprav bi bilo to moralo storiti po členu 267 PDEU, zlasti če Komisija ne uporabi svojih pristojnosti v skladu s členom 258 in ne ukrepa proti določeni državi članici,

M.    ker se postopek peticij – zaradi mehanizmov delovanja in ker je pravica naslavljanja peticij s pogodbo zagotovljena vsem državljanom in prebivalcem EU – razlikuje od drugih pravnih sredstev, ki so državljanom na voljo na ravni Unije, kot je na primer naslavljanje pritožb na evropskega varuha človekovih pravic ali na Komisijo,

N.     ker imajo državljani pravico, da od vseh evropskih institucij pričakujejo hitra in v rešitev usmerjena pravna sredstva ter visoko stopnjo preglednosti in jasnosti; ker je Parlament Komisijo večkrat zaprosil, naj kot varuhinja pogodb uporabi svojo posebno pravico ter ukrepa proti kršitvam evropske zakonodaje, na katere so opozorili vlagatelji peticij, zlasti če je do kršitev prišlo ob prenosu zakonodaje Unije,

O.     ker mnoge peticije še vedno opozarjajo na zaskrbljenost glede prenosa in izvajanja evropske zakonodaje o notranjem trgu in okolju ter ob upoštevanju prejšnjih pozivov Odbora za peticije Komisiji, naj na teh področjih okrepi učinkovit nadzor nad izvajanjem zakonodaje,

P.     ker sicer lahko Komisija skladnost z zakonodajo Unije v celoti preveri šele, ko so nacionalni organi že sprejeli končno odločitev, pa je vseeno zlasti pri okoljskih zadevah in v primerih, kjer je zelo pomemben čas, treba že v zgodnji fazi preveriti, ali lokalne, regionalne in nacionalne oblasti vse ustrezne postopkovne zahteve izvajajo pravilno in v skladu z zakonodajo Unije, po potrebi pa je treba opraviti podrobne študije o izvajanju in vplivu veljavne zakonodaje, da se pridobijo vse zahtevane informacije,

Q.     ker je treba preprečiti dodatne nepovratne izgube biotske raznolikosti, zlasti na zaščitenih območjih Natura 2000, in ker so se države članice zavezale zagotavljanju varovanja posebnih ohranitvenih območij iz direktive o habitatih (92/43/EGS) in direktive o pticah (79/409/EGS),

R.     ker peticije opozarjajo na vpliv evropske zakonodaje na vsakdanje življenje državljanov Unije in ker priznava, da je treba sprejeti vse potrebne ukrepe za utrditev napredka pri krepitvi pravic državljanov Unije,

S.     ker je Odbor za peticije v prejšnjem poročilu o dejavnostih in mnenju o letnem poročilu Komisije o spremljanju uporabe prava Skupnosti zaprosil Komisijo, naj ga redno obvešča o fazah, v katerih so postopki za ugotavljanje kršitev iz peticij,

T.     ker je osnovna odgovornost držav članic, da evropsko zakonodajo pravilno prenesejo in izvršujejo, in ker priznava, da so bile v letu 2009 mnoge med njimi tesno vključene v delo Odbora za peticije,

1.      pozdravlja nemoten prehod na novo parlamentarno obdobje in ugotavlja, da je Odbor za peticije v primerjavi z drugimi odbori veliko dela prenesel v novo obdobje, saj številne peticije niso bile zaključene v preteklem parlamentarnem obdobju,

2.      pozdravlja začetek veljavnosti Lizbonske pogodbe in je prepričan, da bo Parlament tesno vključen v razvoj nove državljanske pobude, da bo ta instrument lahko v celoti dosegel zastavljeni cilj in bo v postopkih odločanja Unije zagotovljena preglednost in odgovornost, s čimer bo državljanom omogočeno, da predlagajo izboljšave ali dopolnila k zakonodaji Unije,

3.      pozdravlja Zeleno knjigo o evropski državljanski pobudi[1], ki jo je Komisija kot prvi ukrep pri uveljavljanju tega načela v praksi objavila konec leta 2009;

4.      poudarja, da je Parlament prejel peticije v smislu kampanje, ki jih je podpisalo več kot milijon ljudi, in vztraja, da je treba državljanom celovito predstaviti razliko med tovrstnimi peticijami in državljansko pobudo;

5.      opozarja na svojo resolucijo o državljanski pobudi[2], h kateri je Odbor za peticije prispeval mnenje; poziva Komisijo, naj določi podrobne izvedbene predpise, ki bodo jasno opredelili vlogo in obveznosti institucij, ki sodelujejo pri obravnavi in odločanju;

6.      pozdravlja dejstvo, da je z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe postala Listina o temeljnih pravicah pravno zavezujoča, in poudarja njen pomen pri zagotavljanju večje jasnosti o temeljnih pravicah in njihove prepoznavnosti za vse državljane;

7.      meni, da morajo Unija in države članice zagotoviti polno spoštovanje temeljnih pravic iz listine, in verjame, da bo listina pripomogla k razvoju koncepta državljanstva Unije;

8.      verjame, da bodo opravljena vsi potrebni postopki, da bodo institucionalni vidiki pristopa Unije k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin hitro pojasnjeni; opozarja, da želi Odbor za peticije prispevati k delu Parlamenta pri tem vprašanju;

9.      opozarja na svoje že izražene zahteve, naj pristojne službe Parlamenta in Komisije opravijo popolno revizijo pravnih sredstev, ki so na voljo državljanom Evropske unije, in poudarja pomen nadaljevanja pogajanj za revidirani okvirni sporazum med Evropskim parlamentom in Komisijo, ki bo v celoti upošteval večje pravice državljanov EU, zlasti v zvezi z evropsko državljansko pobudo;

10.    pozdravlja prizadevanje Komisije za večjo preglednost med obstoječimi službami za javno pomoč, ko je zato, da bi državljane seznanila z njihovimi pravicami v Uniji in pravnimi sredstvi, ki so na voljo v primerih kršitev, na strani Vaše pravice v Evropski uniji, na osrednjem portalu Evropske unije, v skupine prerazporedila različne spletne strani (kot sta na primer strani Solvit in Evropska mreža centrov za varstvo potrošnikov);

11.    poudarja, da je Parlament Komisijo že večkrat pozval, naj razvije sistem za jasno označevanje različnih pritožbenih mehanizmov, ki so na voljo državljanom, in meni, da so potrebni dodatni ukrepi s končnim ciljem, da postanejo spletne strani Vaše pravice v Evropski uniji porabniku prijaznejše in na enem mestu nudijo vse potrebne informacije; pričakuje začetno oceno izvajanja akcijskega načrta za leto 2008[3], ki naj bi bila pripravljena leta 2010;

12.    opozarja na svojo resolucijo o delu evropskega varuha človekovih pravic v letu 2008 in spodbuja novega varuha, naj še naprej povečuje odprtost in odgovornost evropske uprave in zagotavlja, da bodo odločitve sprejete na kar najbolj odprt način in v čim tesnejši povezavi z državljani;

13.    ponovno potrjuje odločenost, da urad varuha človekovih pravic podpira pri njegovih naporih za večjo ozaveščenost javnosti o njegovem delu, odkrivanju nepravilnosti v ravnanju evropskih institucij in ukrepanju zoper njih; meni, da je varuh človekovih pravic dragocen vir podatkov v skupnih prizadevanjih za izboljšanje evropske uprave;

14.    je seznanjen, da so se peticije v letu 2009 – skoraj 40 % jih je bilo nedopustnih – še naprej osredotočale na okolje, temeljne pravice, pravosodje in notranji trg; gledano zemljepisno, se je večina peticij nanašala na Unijo kot celoto, sledile so ji Nemčija, Španija, Italija in Romunija, kar kaže, da državljani budno spremljajo delo Unije in od nje zahtevajo, da ukrepa;

15.    se zaveda, kako pomembno je delo vlagateljev peticij in Odbora za peticije pri varovanju okolja v Uniji; pozdravlja pobudo odbora, da pred mednarodnim letom biotske raznovrstnosti naroči študijo o izvajanju direktive o habitatih, saj meni, da gre za uporabno orodje pri oceni dosedanje in pripravi nove strategije EU o biotski raznovrstnosti;

16.    opaža, da vse več peticij opozarja na težave, ki jih imajo državljani pri uveljavljanju svoje pravice do prostega gibanja; iz teh peticij je razvidno, da države članice gostiteljice potrebujejo preveč časa za izdajo dovoljenj za prebivanje družinskim članom državljanov tretjih držav, da ostajajo težave pri uveljavljanju volilne pravice in pri priznavanju kvalifikacij;

17.    ponavlja svoje prejšnje pozive Komisiji, naj pripravi praktične predloge za to, da se varovanje potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami razširi na malo gospodarstvo, kot je pozval v svoji resoluciji o zavajajočih podjetjih za imeniške storitve[4], saj odbor še vedno prejema peticije žrtev prevar podjetij za poslovne imeniške storitve;

18.    se zaveda, da ima Komisija osrednjo vlogo pri delu Odbora za peticije, ki se še naprej zanaša na njeno strokovno znanje in izkušnje pri ocenjevanju peticij, odkrivanju kršitev evropske zakonodaje in iskanju pravnih sredstev, in priznava napore Komisije za krajši odzivni čas ob njegovih prošnjah po preiskavah, da je mogoče zadeve, na katere opozarjajo državljani, reševati kolikor je mogoče hitro;

19.    spodbuja Komisijo, naj posreduje v zgodnji fazi vsakič, ko peticije opozorijo na morebitno škodo na posebno zaščitenih območjih, in naj pristojne nacionalne organe opozori na njihovo obveznost, da skrbijo za nedotakljivost območij, uvrščenih v mrežo Natura 2000 v skladu z Direktivo Sveta 92/43/EGS (o habitatih), po potrebi pa naj sprejme preventivne ukrepe za ravnanje v skladu z evropsko zakonodajo;

20.    pozdravlja novoizvoljene komisarje – zlasti komisarja, pristojnega za medinstitucionalne odnose in administrativne zadeve – in izraža prepričanje, da bodo, kolikor je le mogoče, tesno in učinkovito sodelovali z Odborom za peticije ter ga upoštevali kot enega najpomembnejših komunikacijskih kanalov med državljani in evropskimi institucijami;

21.    obžaluje, da se Komisija še ni odzvala na njegove večkratne pozive, naj ga uradno in redno obvešča o napredku v postopkih ugotavljanja kršitev iz peticij, ki še niso zaključene; opozarja, da so mesečne objave sklepov Komisije v postopkih ugotavljanja kršitev v skladu s členoma 258 in 260 Pogodbe z vidika preglednosti pohvalne, niso pa zadosten odgovor na njegove pozive;

22.    meni, da bi bilo nepotrebno zapravljanje časa in virov, če bi moral odbor v sporočilih Komisije za javnost iskati postopke ugotavljanja kršitev in nato ugotoviti, s katero peticijo se ujemajo, zlasti v primerih horizontalnih kršitev, ter prosi Komisijo, naj Odbor za peticije obvešča o vseh pomembnejših postopkih ugotavljanja kršitev;

23.    ponavlja, da bi morala Komisija državljanom Evropske unije zagotavljati enako raven preglednosti ne glede na to, ali vložijo uradno pritožbo ali naslovijo peticijo na Parlament, Komisijo pa znova poziva, naj peticijam v večji meri prizna njihovo vlogo pri odkrivanju kršitev evropske zakonodaje, saj lahko pomenijo začetek postopkov ugotavljanja kršitev;

24.    opozarja, da v mnogih primerih peticije razkrijejo težave s prenosom in izvrševanjem evropske zakonodaje, in priznava, da glede na povprečno dolžino postopkov, začetek postopka ugotavljanja kršitev državljanom nujno ne zagotavlja takojšnjih rešitev za njihove težave;

25.    pozdravlja prizadevanje Komisije, da bi razvila nadomestne načine za doslednejše izvajanje evropske zakonodaje, pa tudi pozitiven odnos nekaterih držav članic, ki že v zgodnji fazi izvajanja ustrezno ukrepajo za odpravo kršitev;

26.    pozdravlja povečano vključenost držav članic v delo Odbora za peticije in navzočnost njihovih predstavnikov na sejah; meni, da bi bilo treba tako sodelovanje okrepiti, saj so za izvrševanje evropske zakonodaje, ko je že prenesena v nacionalni pravni red, v prvi vrsti odgovorne države članice;

27.    poudarja, da je tesnejše sodelovanje z državami članicami za delo Odbora za peticije izjemno pomembno; meni, da bi bila pri tem ena od možnih rešitev v krepitvi sodelovanja z nacionalnimi parlamenti, zlasti v kontekstu Lizbonske pogodbe;

28.    spodbuja države članice, naj bodo pripravljene odigrati preglednejšo in dejavnejšo vlogo pri odzivanju na peticije, ki se nanašajo na izvrševanje evropske zakonodaje;

29.    meni, da bi moral odbor Evropskega parlamenta za peticije glede na Lizbonsko pogodbo vzpostaviti tesnejše delovne stike s podobnimi odbori nacionalnih in regionalnih parlamentov, da bi se spodbudilo medsebojno razumevanje peticij o evropskih vprašanjih in bi se državljanom zagotovili kar najhitrejši odgovori na najustreznejši ravni;

30.    opozarja na ugotovitve iz resolucije o vplivu obsežne urbanizacije v Španiji in španske oblasti poziva, naj še naprej posredujejo ocene sprejetih ukrepov, kot so to počele doslej;

31.    ugotavlja, da narašča število vlagateljev peticij, ki se na Parlament obrnejo po pravna sredstva v primerih, ki ne sodijo v pristojnosti Evropske unije, kot so na primer izračun pokojnin, izvrševanje sklepov nacionalnih sodišč in neukrepanje nacionalnih uprav; Odbor za peticije si zelo prizadeva, da bi take pritožbe preusmeril na pristojne nacionalne oblasti;

32.    meni, da je treba spodbujati široko uporabo interneta, saj je na ta način komunikacija z državljani lažja, vendar pa je treba najti rešitev, da bi odbor ne bil preobremenjen s peticijami, ki to niso; meni, da bi lahko bila rešitev prenova postopka vpisa v register Parlamenta, pristojne uslužbence pa spodbuja, naj namesto na Odbor za peticije take dopise preusmerijo na oddelek za korespondenco z državljani;

33.    poudarja, da si je treba še naprej prizadevati za večjo preglednost upravljanja peticij: znotraj z neprestanim izboljševanjem aplikacije E-peticije, ki poslancem omogoča neposreden dostop do peticij, na zunaj pa z vzpostavitvijo uporabnikom prijaznega interaktivnega portala za peticije, ki bi Parlamentu omogočal učinkovitejši dostop do državljanov, javnosti pa da bi bila jasnejša glasovalni postopek v odboru ter njegove pristojnosti;

34.    spodbuja izdelavo portala z večstopenjsko interaktivno predlogo za peticije, kjer bi državljani lahko izvedeli, kaj lahko dosežejo z naslavljanjem peticij na Parlament ali o pooblastilih Parlamenta, portal pa bi lahko vseboval tudi povezavo do drugih oblik pravnih sredstev na evropski in nacionalni ravni; poziva, naj se odgovornosti Unije na različnih področjih opišejo, kar se da podrobno, da se odpravi nejasnost med pristojnostmi Unije in nacionalnih pristojnosti;

35.    se zaveda, da takšna pobuda ni možna brez denarnih sredstev, vendar pristojne upravne službe spodbuja, naj skupaj z Odborom za peticije poiščejo najustreznejše rešitve, saj bo tak portal izjemno pomemben za izboljšanje stikov med Parlamentom in državljani EU, pa tudi za manjše število nedopustnih peticij;

36.    poudarja, da je treba v vmesnem času in vse dokler vprašanje finančnih virov ne bo zadovoljivo rešeno, izboljšati obstoječo spletno stran;

37.    pozdravlja potrditev novega poslovnika Parlamenta in revizijo določb o upravljanju peticij; spodbuja delo sekretariata in predstavnikov političnih skupin pri reviziji vodnika za poslance o pravilih in notranjem postopku Odbora za peticije, saj bo tak dokument v pomoč poslancem pri njihovem delu, povečal pa bo tudi preglednost naslavljanja peticij;

38.    ponavlja poziv pristojnim upravnim službam, naj sprejmejo potrebne ukrepe za vzpostavitev elektronskega registra, ki bo državljanom omogočal, da v skladu s členom 202 poslovnika izrazijo ali umaknejo svojo podporo peticiji;

39.    naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo in poročilo Odbora za peticije posreduje Svetu, Komisiji, Evropskemu varuhu človekovih pravic, vladam držav članic in njihovim odborom za peticije ter nacionalnim varuhom človekovih pravic ali podobnim pristojnim organom.

• [1]  (KOM(2009) 622 konč.), 11. 11. 2009.
• [2]  Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. maja 2009 s pozivom Komisiji za predložitev predloga Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvajanju državljanske pobude – P6_TA (2009)0389.
• [3]  Akcijski načrt za integriran pristop k zagotavljanju podpornih storitev za notranji trg državljanom in podjetjem – delovni dokument služb Komisije SEC (2008)1882.
• [4]  Resolucija Evropskega parlamenta s 16. decembra 2008 o zavajajočih podjetjih za imeniške storitve, UL C 45E, 23.2.2010, str. 17–22.

OBRAZLOŽITEV

Uvod

Letno poročilo bi pravzaprav morali začeti z opozorilom, da leto 2009 ni bilo običajno leto: v tem letu so bile evropske volitve in začela je veljati Lizbonska pogodba. Medtem ko bo posledice uveljavitve Lizbonske pogodbe na delo odbora verjetno čutiti v prihodnjih letih, pa so volitve že znatno vplivale na njegove vsakdanje dejavnosti.

V nasprotju z drugimi parlamentarnimi odbori razpored dejavnosti Odbora za peticije ni določen glede na zakonodajni program Komisije, temveč ga določajo državljani, ki uveljavljajo svojo pravico do naslavljanja peticij na Evropski parlament. Leto 2009 je zaznamoval prehod s šestega na sedmo zakonodajno obdobje, novi člani odbora pa so se morali seznaniti z njegovim celotnim delom. Kljub temu, da je bilo pred koncem zakonodajnega obdobja zaključeno veliko peticij, pa jih je bilo veliko prenesenih tudi v novo, zato so se morali člani hitro seznaniti z njimi, pa tudi z novimi, ki so prihajale. Treba je dodati, da je postopek potekal dokaj tekoče in da sta se prejšnji in zdajšnji odbor kar najbolj potrudila, da je prehodno obdobje čim manj vplivalo na vlagatelje peticij. Vseeno pa je bilo treba na kasneje odložiti druge vidike rednega dela odbora, kot so na primer raziskovalni obiski.

Glede na vse povedano skuša poročilo prikazati celovito sliko dela odbora v letu 2009, s tem pa omogočiti boljše razumevanje tega, kaj naj bi naslavljanje peticij na Evropski parlament pomenilo, kakšni so možni zaključki postopka, kateri uspehi so bili doseženi in kje so njegove meje.

Pri oceni dela odbora so pomembno kvantitativno orodje statistični podatki o številu prejetih peticij, ki jih je odbor obravnaval ali zaključil, o državah, na katere se nanašajo, in o njihovi tematiki. Skupno sliko zaključijo dodatni vidiki, kot so odnosi z drugimi evropskimi institucijami, nacionalnimi ali regionalnim organi ter institucionalne spremembe, ki so neposredno vplivale na delo odbora.

S poročilom nenazadnje želimo oceniti doseženi napredek pri izvajanju prejšnjih priporočil za boljše dela odbora in opozarjamo na nekatere največje izzive, ki jih v delo odbora vnaša Lizbonska pogodba.

Naslavljanje peticij na Parlament – temeljna pravica iz člena 227 Pogodbe o delovanju Evropske unije (prej člen 194)

Lizbonska pogodba ponovno potrjuje pravico nasloviti peticijo na Evropski parlament kot temeljno prvino evropskega državljanstva. Člen 227 nove pogodbe (prej člen 194) določa, da imajo vsi državljani Unije in vse fizične ali pravne osebe s prebivališčem ali statutarnim sedežem v eni od držav članic pravico, da samostojno ali skupaj z drugimi državljani ali osebami naslovijo na Evropski parlament peticijo glede vprašanj, ki sodijo na področje delovanja Unije

Že samo besedilo tega člena celovito poda, kaj pomeni nasloviti peticijo na Evropski parlament – gre za orodje, ki državljanom omogoča, da pred Parlamentom predstavijo svoje težave zaradi posledic, ki jih imajo različne politike Evropske unije na njihovo vsakdanje življenje. Letni statistični podatki kažejo, da večina državljanov poišče pomoč pri Parlamentu v zadevah s področja okolja, temeljnih pravic, pravosodja, notranjega trga, itn. Drugi bi radi izrazili svoje mnenje tako, da predstavijo predloge o razvoju evropskih politik. Nenazadnje je treba upoštevati tudi število državljanov, ki na Evropski parlament naslovijo pritožbe, v katerih oporekajo sklepom nacionalnih organov. V njih večinoma trdijo, da se evropska zakonodaja ne izvršuje pravilno, nekateri se pritožujejo nad sodbami nacionalnih sodišč ali pomanjkljivim izvrševanjem predpisov na upravni ravni, kar pa so vprašanja, glede katerih lahko Evropski parlament stori le malo, saj ne sodijo v področje pristojnosti Unije.

Po statističnih podatkih je Evropski parlament leta 2009 prejel 1924 peticij, kar je nekaj več kot leta 2008, ko jih je bilo 1849. To majhno razliko bi lahko označili kot nekakšno stagnacijo po tem, ko je njihovo število po širitvi Unije v letih 2004 in 2007 stalno naraščalo.

Okoli 46 % peticij, prejetih v letu 2009, je bilo dopustnih, kar je skoraj enako odstotku iz leta 2008. Od 688 peticij, označenih za dopustne, jih je bilo 655 posredovanih v informacijo Komisiji. Poudariti je treba, da je Komisija o peticijah, ki so bile v register vpisane v letu 2009, poslala okoli 300 sporočil. Glede nedopustnih peticij je stanje zelo podobno preteklemu letu (812 v primerjavi z 818). Odstotek nedopustnih peticij ostaja dokaj visok (nekaj čez polovico prejetih peticij) zato je očitno, da si bo treba še bolj prizadevati za izvedbo preteklih in sedanjih priporočil za boljše obveščanje državljanov o pristojnostih Evropske unije.

Sklep o sprejetju peticije	Število peticij	%	Število peticij	%
	2009		2008
Dopustne	688	45,9	708	46,4
Nedopustne	812	54,1	818	53,6
Dopustne in zaključene	420	ni podatkov	354	ni podatkov
Peticija, poslana Komisiji za mnenje	655	ni podatkov	729	ni podatkov
Peticija, poslana za mnenje drugim organom	33	ni podatkov	53	ni podatkov
Peticija, poslana v informacijo drugim organom	207	ni podatkov	207	ni podatkov
Ni zabeleženo	4	ni podatkov	6	ni podatkov

Opozoriti je treba, da je bilo približno dve tretjini peticij iz leta 2009 (1232) zaključenih v zgodnji fazi postopka, ker so bile označene za nedopustne, oziroma so bile sicer označene za dopustne, pa zaključene takoj potem, ko so vlagatelju peticije posredovali podatke o vprašanjih, na katera so se nanašale, ali pa so bile preusmerjene na druge odbore Evropskega parlamenta, ker so spadale v njihovo pristojnost. Spodnji podatki kažejo, da so statistični podatki za leti 2009 in 2008 primerljivi.

2009
Sklep o sprejetju	Število peticij	%
Dopustne	1.062	56,3
Nedopustne	818	43,4
Ni zabeleženo	6	0,3

2008
Sklep o sprejetju	Število peticij	%
Dopustne	1.108	57,6
Nedopustne	812	42,2
Ni zabeleženo	4	0,2

Prav je, da tukaj spomnimo, da so člani večkrat opozorili na tako imenovane ne-peticije, pri obravnavi katerih naj bi po nepotrebnem trošili čas. Čeprav opredelitve ne-peticije ni, pa bi bilo treba natančno razmejiti med takimi dopisi in peticijami, ki so označene za nedopustne zato, ker ne spadajo v področje pristojnosti Evropske unije. Ne-peticije lahko običajno opišemo kot kratke osebne izjave ali komentarje o politikah Evropske unije ali o tem, kako naj bi se te razvijale.

Na spletni strani Evropskega parlamenta, namenjeni peticijam, jasno piše, da Odbor za peticije ne posreduje podatkov niti ne obravnava splošnih komentarjev o politiki Evropske unije. Državljane tudi obvešča, da peticij, ki vsebujejo žaljivke ali katerih vsebina ni primerna, ne bo obravnaval, niti ne bo nanje odgovoril. Lahko torej zaključimo, da mora odbor državljanom bolje pojasniti, kaj pomeni nasloviti peticijo na Evropski parlament, izboljšati pa mora tudi postopek vpisa v register.

V primerjavi z letom 2008 je bilo nekaj sprememb v državah, ki so na vrhu lestvice: Evropska unije kot celota je še vedno na prvem mestu, sledijo ji Nemčija, Španija, Italija in Romunija (ti dve državi sta v primerjavi z letom 2008 zamenjali mesti). Presenetljivo je na dnu lestvice Malta, za Slovenijo in Latvijo, saj se je na to državo nanašalo le 9 peticij, v primerjavi z 20 v predhodnem letu.

2009
Država	Število peticij	%
Evropska unija	403	18,6
Nemčija	298	13,8
Španija	279	12,9
Italija	176	8,1
Romunija	143	6,6
Poljska	100	4,6
Druge	764	35,3

2008
Država	Število peticij	%
Evropska unija	330	15,9
Nemčija	265	12,8
Španija	226	10,9
Romunija	207	10,0
Italija	184	8,9
Poljska	105	5,1
Združeno kraljestvo	99	4,8
Grčija	97	4,7
Francija	86	4,1

Kot je bilo že omenjeno, med vlagatelji peticij največ zaskrbljenosti še naprej povzroča okolje, sledijo mu temeljne pravice, pravosodje in notranji trg, medtem ko je število peticij, povezanih s povrnitvijo preteklega stanja v nepremičninskih zadevah, v letu 2009 upadlo.

2009
Področje	Število peticij	Odstotek
Okolje	228	9,7
Temeljne pravice	164	7,0
Pravosodje	159	6,8
Notranji trg	142	6,0
Nepremičnine in njihovo vračanje	133	5,6
Zaposlenost	105	4,5
Zdravstvo	104	4,4
Promet	101	4,3
Socialne zadeve	93	4,0
Izobraževanje in kultura	82	3,5
Druge	1.043	44,3

2008
Področje	Število peticij	%
Okolje	311	12,8
Temeljne pravice	208	8,6
Nepremičnine in njihovo vračanje	149	6,1
Pravosodje	147	6,1
Notranji trg	130	5,4
Socialne zadeve	118	4,9
Promet	117	4,8
Zdravstvo	116	4,8
Izobraževanje in kultura	105	4,3
Zaposlenost	89	3,7
Druge	938	38,6

Nikakršno presenečenje ni, da med evropskimi državljani stalno zaskrbljenost povzroča okolje. Evropska zakonodaja na tem področju temelji na načelu subsidiarnosti, razmejitve med nacionalnimi pristojnostmi in pristojnostmi Evropske unije pa državljanom niso vedno jasne, zato se obrnejo na Parlament po pomoč, kadar menijo, da jih regionalni ali nacionalni organi ne upoštevajo. Odbor je v tej zvezi pozdravil sporočilo Komisije o izvajanju prava Evropske skupnosti o okolju (KOM (2008)0773) kot prvi ukrep za učinkovitejši nadzor izvrševanja predpisov na tem področju[1].

Pri temeljnih pravicah je treba razlikovati med peticijami, v katerih vlagatelji trdijo, da je v njihovem primeru šlo za sodno zmoto, neizvrševanje sodb nacionalnih sodišč ali kršitve pravice do sodnega varstva in poštenega sojenja na nacionalni ravni, in peticijami z zahtevo po zaščiti pravic, ki jih zagotavljata evropska zakonodaja in sodna praksa o notranjem trgu.

Zato je v letu 2009 odbor potrdil delovni dokument Diane Wallis o sporočilu Komisije o območju svobode, varnosti in pravice za državljane (tako imenovanem stockholmskem programu). V njem je Wallisova poudarila številne težave, ki so jih v peticijah razkrili vlagatelji, med drugim težave, ki jih imajo družinski člani državljanov tretjih držav pri pridobivanju dokumentov za prebivanje v državi bivališča (zlasti v Združenem kraljestvu) in različna tolmačenja direktive 2004/38/ES o merilih za izpolnjevanje pogojev za stalno prebivanje ali priznavanje kvalifikacij. Odbor je vlagateljem peticij večkrat priporočil, naj uporabljajo mrežo Solvit, ki je sicer neuraden mehanizem, lahko pa pomaga k učinkovitim rešitvam v kratkih rokih. Treba je poudariti, da zahteve po varovanju podatkov odboru ne dovoljujejo, da bi sam preusmeril peticije na mrežo Solvit in torej lahko vlagateljem le svetuje, naj to storijo sami. Od vlagatelja samega je torej odvisno, ali bo mrežo Solvit uporabil in ali bo odbor obvestil o tem, kako uspešen je bil pri tem.

Opaziti je rahle razlike pri razvrstitvi peticij po jezikih: medtem ko sta nemščina in angleščina tako kot leta 2008 tudi v letu 2009 glavna jezika pri pisanju peticij, pa sta italijanščina in španščina zamenjali mesti. Slovenščina, malteščina in estonščina so na dnu seznama.

2009
Jezik	Število peticij	%
Nemščina	548	28,5
Angleščina	343	17,8
Španščina	237	12,3
Italijanščina	203	10,6
Poljščina	116	6,0
Romunščina	110	5,7
Francoščina	107	5,6
Drugo	260	13,5

2008
Jezik	Število peticij	%
Nemščina	437	23,2
Angleščina	395	20,9
Italijanščina	222	11,8
Španščina	193	10,2
Romunščina	155	8,2
Francoščina	131	6,9
Poljščina	101	5,4
Grščina	87	4,6
Drugo	165	8,7

Po državljanstvu so še vedno najdejavnejši vlagatelji peticij Nemci, sledijo jim Španci in Italijani (tudi tukaj sta v primerjavi z letom 2008 Italija in Španija zamenjali mesti), sledijo pa jim romunski, poljski in britanski vlagatelji. Na dnu so češki, estonski in luksemburški državljani, ki so v letu 2009 skupno vložili 11 peticij.

2009
Državljanstvo prvotnega vlagatelja peticije	Število peticij	Odstotek
Nemčija	496	25,8
Španija	237	12,3
Italija	219	11,4
Romunija	150	7,8
Poljska	131	6,8
Združeno kraljestvo	121	6,3
Francija	79	4,1
Grčija	78	4,1
Druge	414	21,5

2008
Državljanstvo prvotnega vlagatelja peticije	Število peticij	Odstotek
Nemčija	412	21,8
Italija	245	12,9
Španija	197	10,4
Romunija	189	10,0
Združeno kraljestvo	144	7,6
Poljska	112	5,9
Grčija	102	5,4
Francija	91	4,8
Druge	400	21,1

Glede oblike peticij lahko trdimo, da vlagatelji raje pošiljajo peticije z uporabo obrazca na spletu kot pa v tradicionalni pisemski obliki (62,6 % peticij, prejetih v letu 2009, je bilo poslanih po elektronski pošti, v primerjavi z 59,2 % leta 2008).

2009
Oblika poslanih peticij	Število peticij	%
E-pošta	1.204	62,6
Pismo	720	37,4

2008
Oblika poslanih peticij	Število peticij	%
E-pošta	1.117	59,2
Pismo	769	40,8

Čeprav so statistični podatki uporaben instrument, ki odboru omogoča, da oceni svoje celoletne dejavnosti, pa jih je treba brati pazljivo, saj lahko na skupne rezultate vpliva kar nekaj prvin in se, na primer, peticije lahko nanašajo na eno ali več področij, eno ali več držav, lahko so jih vložili posamezniki ali združenja, v nekaterih primerih pa so v obliki kampanj zbiranja podpisov. Vlagatelji peticij se lahko tudi odločijo, da dokumente pošljejo v svojem maternem jeziku ali v katerem koli drugem jeziku Unije.

Vseeno pa statistični podatki potrjujejo, da ugotovitve prejšnjih letnih poročil še vedno držijo. Kot smo že omenili, veliko število peticij, označenih za nedopustne, kaže, da ostaja zmeda glede razdelitve evropskih in nacionalnih pristojnostih ter institucij Evropske unije in Sveta Evrope, zlasti Evropskega sodišča za človekove pravice. To pomeni, da so pretekli pozivi k večjemu prizadevanju za boljše obveščanje državljanov o postopku peticije in o tem, kaj se lahko doseže z naslovitvijo peticije na Parlament, še vedno aktualni.

Ena od možnosti, ki jo je treba preučiti, je izboljšanje spletne strani o peticijah na portalu Evropske unije, da bi državljani, ki vložijo peticije po spletu, prejeli vse potrebne podatke o pristojnostih Parlamenta, oceni peticij, delu odbora in možnostih za hitrejše izboljšanje stanja z uporabo mrež na ravni Evropske unije ali na nacionalnih ravneh (Solvit, evropska mreža potrošnikov, evropski varuh človekovih pravic, nacionalni varuhi človekovih pravic ali nacionalni parlamentarni odbori za peticije).

Prejšnja poročila so pozivala k vzpostavitvi enotnega mesta z jasnim opisom različnih pritožbenih mehanizmov, ki so državljanom na voljo na ravni Evropske unije in kjer bi lahko državljani poiskali napotke pri iskanju rešitev za domnevne kršitve njihovih pravic. To še naprej ostaja zelo pomemben cilj, ki ga je treba izpolniti. Velik napredek je bil narejen s pobudo Evropske komisije za prerazporeditev uradnih in neuradnih pritožbenih mehanizmov na spletni strani Vaše pravice v Evropski uniji, na spletišču europa.eu. Vendar je potrebno jasnejše razlikovanje med uradnimi mehanizmi (pritožbe, naslovljene na Komisije, peticije, naslovljene na Parlament, pritožbe, naslovljene na evropskega varuha človekovih pravic) in neuradnimi (Solvit, evropska mreža centrov za varstvo potrošnikov idr.). Lahko bi razvili bolj interaktivno spletišče, ki bi državljanom omogočal, da bi potrebne podatke dobili, preden se odločijo, da se obrnejo na eno od institucij ali uporabijo enega od mehanizmov.

Odnosi z Evropsko komisijo

Evropska komisija ostaja naravni partner odbora pri obravnavi peticij, saj se člani pri obravnavanju vprašanj iz peticij še naprej opirajo na strokovno znanje in izkušnje služb Komisije. Ker se delovni odnosi med institucijama stalno izboljšujejo, odbor Komisijo spodbuja, naj skrajša čas, v katerem se odzove na zahtevo po preiskavi. Zlasti morata obe strani rešiti vprašanje, kako naj Komisija obvešča odbor o napredku v postopkih ugotavljanja kršitev, ki so neposredno povezani s peticijami.

Medtem ko Komisija zagotavlja, da so njene odločitve o kršitvah objavljene mesečno, je treba pripomniti, da so objavljene le od faze utemeljenega mnenja dalje, razen v primeru neizpolnjevanja sodb Sodišča, ko je objava dovoljena že od faze uradnega opomina, razen če Komisija odloči drugače. Glede na število primerov in dejstvo, da je težko predvideti potek obravnave nekega dosjeja in da ni iskalnika, ki bi omogočal iskanje določene kršitve, bi mesečno spremljanje te podatkovne baze pomenilo nepotrebno tratenje človeških in časovnih virov. Zato so potrebni dodatni ukrepi, da bi Komisija samodejno obveščala odbor o vsakem napredki pri ugotavljanju kršitev, ki se nanašajo na peticije.

Odnosi z evropskim varuhom človekovih pravic – predstavitve kandidatov za to mesto

Med poglavitnimi nalogami odbora v letu 2009 je bila priprava predstavitev kandidatov za mesto varuha človekovih pravic. Člani, med katerimi jih je mnogo novih v odboru in celo v Parlamentu, so svojo nalogo opravili uspešno.

Omeniti je treba , da je bilo prvo poročilo, ki ga je sprejel novi odbor, poročilo o dejavnostih evropskega varuha človekovih pravic[2] v letu 2008. Poudarja, da se je vloga varuha človekovih pravic pri zaščiti interesov državljanov EU v odnosih z institucijami in organi Evropske unije v štirinajstih letih od ustanovitve njegove funkcije okrepila, zlasti zaradi neodvisnosti varuha in demokratičnega nadzora nad preglednostjo varuhovih dejavnosti, ki ga izvaja Parlament.

Člani so poudarili svoje prepričanje, da je vloga varuha človekovih pravic krepiti odprtost in odgovornost postopka odločanja in upravljanja Evropske unije in tako bistveno prispevati k Uniji, v kateri se odločitve sprejemajo čim bolj javno in v kar najtesnejši povezavi z državljani[3]. Varuha človekovih pravic so pozvali, naj nadaljuje prizadevanja za večjo ozaveščenost o svojem delu ter zagotovi učinkovit razvoj svojih dejavnosti.

Zaključek

Leto 2009 je bilo leto prehoda,v letu 2010 pa se odboru obeta veliko dela. Komisija naj bi Evropskemu parlamentu in Svetu predstavila svoj osnutek uredbe o državljanski pobudi, ki naj bi ga pripravil Odbor za ustavne zadeve. Poleg tega je zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe Listina o temeljnih pravicah postala pravno zavezujoča. Trenutno je težko napovedati, koliko bo to vplivalo na delo odbora, vsekakor pa so temeljne pravice ena od stalnih tem peticij. Verjetno bo treba v bližnji prihodnosti izvajanje listine natančneje pojasniti.

PRILOGE:

Država	2009			2008
	Število peticij	Dopustne	Nedopustne	Število peticij	Dopustne	Nedopustne
Evropska unija	403	341	61	330	286	43
Države članice EU	1.630			1.647
Nemčija	298	144	152	265	127	137
Španija	279	196	83	226	151	74
Italija	176	110	66	184	97	86
Romunija	143	46	97	207	70	136
Poljska	100	27	72	105	26	79
Združeno kraljestvo	83	60	23	99	64	35
Grčija	74	37	37	97	40	57
Francija	73	43	30	86	56	29
Bolgarija	56	24	32	65	37	28
Irska	37	18	19	58	37	21
Portugalska	37	21	16	24	10	14
Nizozemska	35	24	11	24	19	4
Avstrija	34	24	9	20	13	7
Belgija	30	21	9	32	21	10
Madžarska	25	19	6	18	9	9
Finska	20	7	13	36	9	27
Slovaška	19	5	14	9	3	6
Švedska	17	7	10	12	6	6
Danska	14	7	7	6	1	5
Litva	14	7	7	7	2	5
Ciper	13	8	5	9	3	6
Češka	13	8	5	15	9	6
Slovenija	12	2	10	7	2	5
Latvija	11	4	7	7	3	4
Malta	9	6	3	21	16	5
Estonija	4	1	3	2	2	0
Luksemburg	4	3	1	6	4	2

Jezik peticije	Število peticij
	2009	2008
Nemščina	548	437
Angleščina	343	395
Španščina	237	193
Italijanščina	203	222
Poljščina	116	101
Romunščina	110	155
Francoščina	107	131
Grščina	61	87
Nizozemščina	46	33
Bolgarščina	37	31
Portugalščina	27	26
Finščina	19	35
Madžarščina	16	15
Slovaščina	11	5
Danščina	9	4
Švedščina	8	6
Latvijščina	7	2
Litovščina	7	2
Češčina	4	3
Slovenščina	4	2
Malteščina	2	0
Estonščina	1	1
Besedilo je v več jezikih	1	0
Nedoločeno	0	0
Skupaj	1.924	1.886

Državljanstvo prvotnega vlagatelja peticije	Število peticij
	2009	2008
Države članice EU	1.879	1.845
Nemčija	496	412
Španija	237	197
Italija	219	245
Romunija	150	189
Poljska	131	112
Združeno kraljestvo	121	144
Francija	79	91
Grčija	78	102
Bolgarija	54	60
Nizozemska	44	33
Avstrija	38	21
Portugalska	32	25
Irska	31	59
Belgija	27	31
Finska	26	40
Madžarska	17	20
Slovaška	14	8
Danska	13	5
Švedska	13	10
Latvija	11	5
Malta	11	16
Slovenija	10	5
Ciper	8	1
Litva	8	5
Češka	6	6
Estonija	3	1
Luksemburg	2	2

• [1]  Mnenje Odbora za peticije o spremljanju uporabe prava Skupnosti (2007) (2008/2337(INI) – Poročevalka Diana Wallis (31. 3. 2009)
• [2]  Poročilo o letnem poročilu o dejavnostih evropskega varuha človekovih pravic za leto 2008 (2009/2088(INI)), Hrisula Paliadeli (A7/0020/2009).
• [3]  Naslov I, člen 1, drugi odstavek, Pogodbe o delovanju Evropske unije (C115/ 9. 5. 2008, str. 16).

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	1.6.2010
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	20 0 2
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Margrete Auken, Elena Băsescu, Victor Boştinaru, Simon Busuttil, Michael Cashman, Bairbre de Brún, Pascale Gruny, Carlos José Iturgaiz Angulo, Peter Jahr, Lena Kolarska-Bobińska, Erminia Mazzoni, Willy Meyer, Marija Nedelčeva (Mariya Nedelcheva), Nikolaos Salavrakos, Angelika Werthmann, Tatjana Ždanoka
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Pablo Arias Echeverría, Kinga Göncz, Marian Harkin, Axel Voss
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Enrique Guerrero Salom, Andres Perello Rodriguez