Postopek : 2010/2008(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0187/2010

Predložena besedila :

A7-0187/2010

Razprave :

PV 14/06/2010 - 25
CRE 14/06/2010 - 25

Glasovanja :

PV 15/06/2010 - 7.11
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2010)0206

POROČILO     
PDF 184kWORD 152k
7.6.2010
PE 438.493v02-00 A7-0187/2010

o trgih izvedenih finančnih instrumentov: prihodnji ukrepi politike

(2010/2008(INI))

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

Poročevalec: Werner Langen

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za razvoj
 IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o trgih izvedenih finančnih instrumentov: prihodnji ukrepi politike

(2010/2008(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočil Komisije z naslovom „Zagotavljanje učinkovitih, varnih in stabilnih trgov izvedenih finančnih instrumentov: prihodnji ukrepi politike (KOM(2009)0563 in KOM(2009)0332),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Evropski finančni nadzor“ (KOM(2009)0252),

–   ob upoštevanju predloga Komisije za uredbo o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema v Skupnosti in o ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (KOM(2009)0499),

–   ob upoštevanju predlogov Komisije, ki spreminjajo kapitalski direktivi (2006/48/ES in 2006/49/ES),

–   ob upoštevanju sporočila in priporočila Komisije o politikah prejemkov v sektorju finančnih storitev (KOM(2009)0211),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. septembra 2008 s priporočili Komisiji o hedge skladih in skladih zasebnega kapitala(1),

–   ob upoštevanju sklepov skupine G20, sprejetih v Pittsburghu 24. in 25. septembra 2009, ki navajajo, da je treba „z vsemi standardiziranimi pogodbami za izvedene finančne instrumente na prostem trgu (OTC) trgovati na borzah ali elektronskih tržnih platformah“, in trenutnega razvoja nacionalne zakonodaje v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti v Evropi, ZDA in Aziji,

–   ob upoštevanju dela Foruma regulativnih organov za izvedene finančne instrumente OTC za vzpostavitev globalno skladnih standardov poročanja za registre trgovanja,

–   ob upoštevanju nasveta Odbora evropskih regulativnih organov za vrednostne papirje (CESR) in Skupine evropskih regulativnih organov za električno energijo in plin (ERGEG) Evropski komisiji v okviru tretjega energetskega svežnja (ref.: CESR/08-739, E08-FIS-07-04),

–   ob upoštevanju člena 48 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in mnenja Odbora za razvoj (A7–0187/2010),

A. ker imajo izvedeni finančni instrumenti koristno vlogo pri omogočanju prenosa finančnih tveganj v gospodarstvu, vendar se v odvisnosti od vrste proizvoda in osnovnega razreda finančnih instrumentov zelo razlikujejo glede na tveganje, operativne režime in udeležence na trgu; in ker sta pomanjkljiva preglednost in regulacija na trgu izvedenih finančnih instrumentov še stopnjevali finančno krizo,

B.  ker je treba upoštevati potrebo podjetij, da bodo lahko tudi v prihodnje na lastno odgovornost ciljno in s sprejemljivimi cenami upravljala poslovna tveganja, in ker bi morala podjetja, ob upoštevanju posebnosti malih in srednjih podjetij, pri dvostranskih izvedenih finančnih instrumentih prevzeti odgovornost za tveganje,

C. ker je globalni obseg trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti v zadnjem desetletju zelo narasel, zaradi česar je izjemno napredovalo tudi ločevanje gospodarskih dejavnosti in finančnih proizvodov,

D. ker bi bilo za poslovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti v mednarodnem prostoru treba vzpostaviti podlago za mednarodno sodelovanje, da bi tako kot minimum dosegli mednarodne standarde in režime izmenjave informacij med centralnimi nasprotnimi strankami (Central Counter-party – CCP),

E.  ker je konec junija 2009 nominalni znesek vseh vrst pogodb na prostem trgu znašal 605.000 milijard USD, bruto tržna vrednost, ki je merilo tržnega tveganja, 25.000 milijard USD ter bruto kreditna izpostavljenost, ki upošteva dvostranske pogodbe o pobotu, 3.700 milijard USD; in ker so v okviru pretiranega učinka finančnega vzvoda, podkapitaliziranega bančnega sistema in izgub, ki so posledica strukturiranih finančnih instrumentov, izvedeni finančni instrumenti OTC prispevali k medsebojni odvisnosti velikih udeležencev na trgu, tudi če so bili regulirani subjekti,

F.  ker je ogromna rast obsega trgovanja v preteklih letih privedla do povečanega prevzemanja tveganja brez dejanskih naložb v osnovni instrument in posledično do velikega učinka finančnega vzvoda,

G. ker so nekateri izvedeni finančni instrumenti OTC postali vse bolj zapleteni ter kreditno tveganje nasprotne stranke ni bilo vedno pravilno ocenjeno in zanj ni bila določena ustrezna cena ter ker pri organiziranosti trga izvedenih finančnih instrumentov obstajajo znatne pomanjkljivosti in slaba preglednost, zaradi česar je potrebna nadaljnja standardizacija pravnih pogojev in ekonomskega namena instrumentov,

H. ker mora regulacija centralnih nasprotnih strank zagotoviti nediskriminatoren dostop mest trgovanja, da se zagotovi pošteno in učinkovito delovanje trgov,

I.   ker v transakcijah na prostem trgu identiteta vključenih akterjev/strank in njihova izpostavljenost nista znani,

J.   ker so številni prosti trgi izvedenih finančnih instrumentov in zlasti trg zamenjave neplačil zelo koncentrirani z nekaj večjimi podjetji, ki prevladujejo na trgu;

K. ker so zadnji dogodki v zvezi z zamenjavami neplačil na državni dolg, ki so jih uporabljali finančni špekulanti, privedli do neupravičeno visokih ravni več nacionalnih pribitkov; ker so ti dogodki in prakse poudarili potrebo po nadaljnjem izboljšanju preglednosti trga in krepitvi evropskih predpisov na področju trgovanja z zamenjavami neplačil, zlasti tistih, ki so povezane z državnimi dolgovi,

L.  ker morajo imeti nadzorniki neomejen dostop do ustreznih podatkov v registru in ker morajo registri konsolidirati pozicijo in podatke o trgovanju na globalni podlagi po razredih finančnih instrumentov, da bi lahko registri trgovanja imeli osrednjo vlogo pri zagotavljanju preglednosti za nadzornike na trgih izvedenih finančnih instrumentov,

M. ker Parlament pozdravlja spremembo paradigme Komisije v smeri večje regulacije trgov izvedenih finančnih instrumentov in opustitve prevladujočega mnenja, da za izvedene finančne instrumente ni potrebna dodatna regulacija, predvsem ker so namenjeni profesionalni in strokovni uporabi; zato poziva k temu, da mora prihodnja zakonodaja zagotoviti ne samo preglednost na trgih izvedenih instrumentov, ampak tudi dobro regulacijo,

N. ker mora Evropa vzpostaviti celovito strategijo zavarovanja za trge izvedenih finančnih instrumentov, ki mora upoštevati edinstveni položaj poslovnih končnih uporabnikov v nasprotju z velikimi udeleženci na trgu in finančnimi institucijami,

O. ker je večina izvedenih finančnih instrumentov, ki jih uporabljajo nefinančni končni uporabniki, posamezno povezana z omejenimi sistemsko pomembnimi tveganji in ker v pretežni meri služi zgolj za zavarovanje realnih poslov ter ker so nefinančne institucije podjetja, ki ne sodijo na področje uporabe direktive MiFID (podjetja, ki jih ne ureja MiFID), na primer letalske družbe, proizvajalci avtomobilov ter trgovci z blagom, ki niso niti ustvarili sistemskega tveganja za finančne trge niti jim finančna kriza ni neposredno škodila,

P.  ker trdni trgi izvedenih finančnih instrumentov zahtevajo celovito zavarovalno politiko, ki obsega tako centralne kot tudi dvostranske klirinške režime,

Q. ker je treba malim in srednjim podjetjem, ki uporabljajo izvedene finančne instrumente zgolj za zavarovanje poslovnih tveganj med opravljanjem glavne dejavnosti, odobriti izjeme glede kliringa in zavarovanja v zvezi s kapitalskimi zahtevami, pod pogojem, da obseg, v katerem se uporabljajo določeni izvedeni finančni instrumenti, ne ustvarja sistemskega tveganja (v skladu z zahtevo, da Komisija te izjeme redno preverja), in da sta obseg in narava transakcij sorazmerna in ustrezna glede na resnična tveganja, katerim so izpostavljeni končni uporabniki; ker morajo biti minimalni standardi zajamčeni tudi pri pogodbah po meri, ki zadevajo zlasti zavarovanje izvedenih finančnih instrumentov in kapitalske zahteve,

R.  ker je za izvedene finančne instrumente OTC, ki jih uporabljajo nefinančni končni uporabniki, potrebna sorazmerna regulacija, vendar ker je treba registrom poslovanja posredovati vsaj potrebne podrobne podatke o transakcijah,

S.  ker za trgovanje z zamenjavami neplačil, ki so finančni zavarovalni proizvodi, trenutno ni prave regulacije,

T.  ker nasvet Odbora evropskih regulativnih organov za vrednostne papirje (CESR) in Skupine evropskih regulativnih organov za električno energijo in plin (ERGEG) (ref.: CESR/08-739, E08-FIS-07-04) priporoča oblikovanje okvira neokrnjenosti in preglednosti trga po meri za trg električne energije in plina,

U. ker bodo vsi napovedani ukrepi vključevali tesno in celovito sodelovanje z državami G20 in organi ZDA z namenom preprečevanja možnosti regulatorne arbitraže med državami, kjer bo to le mogoče, in spodbujanja izmenjave informacij,

V. ker so za sistemsko tveganje, povezano s klirinškimi hišami, potrebni trdni regulativni in nadzorni standardi ter neomejen dostop regulativnih organov do informacij o transakcijah v realnem času,

W. ker morajo cene izvedenih finančnih instrumentov ustrezati tveganju in ker morajo stroške prihodnje tržne infrastrukture kriti udeleženci na trgu,

X. ker je nedavno drastično povečanje donosov državnih obveznic nekaterih držav euroobmočja na nevzdržne ravni razkrilo problematične ekonomske spodbude v zvezi s pogodbami o zamenjavi neplačil na državni dolg ter jasno pokazalo, da je treba okrepiti finančno stabilnost in preglednost trga, tako da se zahteva popolno razkritje informacij regulativnim organom in nadzornikom ter prepove trgovanje z zamenjavami neplačil na državni dolg,

Y. ugotavlja, da sta za vse transakcije z izvedenimi finančnimi instrumenti, izdanimi v valuti EU, ki zadevajo podjetje EU in je ena od strank finančna institucija EU, potrebna kliring, če je zanje ta primeren, in prijava v klirinških hišah in registrih s sedežem v EU ter s pooblastili in pod nadzorom EU, ki jih pokriva evropska zakonodaja o varstvu podatkov; ugotavlja, da bi morala prihodnja nova regulacija določati jasna merila za oceno enakovrednosti centralnih nasprotnih strank in registrov s sedežem v tretjih državah za trgovinske posle, za katere ni bil opravljen kliring ali niso bili prijavljeni v EU,

1.  pozdravlja pobudo Komisije o boljši regulaciji izvedenih finančnih instrumentov in zlasti izvedenih finančnih instrumentov OTC, da se zmanjša učinek tveganj na prostih trgih izvedenih finančnih instrumentov na stabilnost finančnih trgov kot celote, ter podpira zahteve po pravni standardizaciji pogodb na izvedene finančne instrumente (tudi z regulativnimi pobudami v direktivi o kapitalskih zahtevah glede operativnega tveganja), uporabi registrov trgovanja in centraliziranega shranjevanja podatkov, krepitvi centralnih klirinških družb in večji uporabi organiziranih mest trgovanja;

2.  pozdravlja nedavno delo foruma regulativnih organov OTC v odziv na poziv skupine G20 k nadaljnjim ukrepom za povečanje preglednosti in trdnosti prostih trgov izvedenih finančnih instrumentov;

3.  poziva k večji preglednosti transakcij pred trgovanjem za vse instrumente, ki izpolnjujejo pogoje za široko uporabo organiziranih mest trgovanja, ter k povečani preglednosti po trgovanju, tako da se v korist regulativnih organov in vlagateljev registrom poroča o vseh transakcijah;

4.  podpira zahtevo, da se za vse izvedene finančne instrumente, ki so primerni za kliring, uvede kliring med finančnimi institucijami prek centralne nasprotne stranke, da bi izboljšali ocenjevanje kreditnega tveganja nasprotnih strank, in podpira cilj, da se s čim več primernimi izvedenimi finančnimi instrumenti trguje na organiziranih trgih; poziva k zagotavljanju spodbud za trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti, ki so primerni za kliring, na mestih trgovanja, ki jih ureja MiFID, tj. na reguliranih trgih in v večstranskih sistemih trgovanja (MTF); ugotavlja, da mora biti likvidnost eno od meril primernosti za kliring;

5.  zahteva, da se mora v prihodnosti tveganje bolje odražati v cenah izvedenih finančnih instrumentov in da morajo stroške prihodnje infrastrukture trga nositi udeleženci na trgu in ne davkoplačevalci;

6.  meni, da so za zavarovanje pred posebnimi tveganji potrebni individualno dogovorjeni izvedeni finančni instrumenti, zato nasprotuje obvezni standardizaciji vseh izvedenih finančnih instrumentov;

7.  poziva Komisijo, naj za številne razpoložljive vrste izvedenih finančnih instrumentov uporabi različne pristope, ob upoštevanju različnih profilov tveganj, obsega uporabe za namene legitimnega zavarovanja in njihove vloge v finančni krizi;

8.  ugotavlja, da je treba v okviru regulacije razlikovati med izvedenimi finančnimi instrumenti, ki se uporabljajo kot orodje za zavarovanje resničnih tveganj, ki jim je izpostavljen uporabnik, in izvedenimi finančnimi instrumenti za izključno špekulativne namene, ter meni, da je razlikovanje oteženo zaradi pomanjkanja informacij in konkretnih podatkov o transakcijah na prostem trgu;

9.  poziva Komisijo, naj preuči načine za občutno zmanjšanje skupnega obsega izvedenih finančnih instrumentov, tako da bo obseg sorazmeren z osnovnimi vrednostnimi papirji, da bi preprečili izkrivljanje cenovnih signalov ter zmanjšali tveganje za neokrnjenost trga in sistemska tveganja;

10. meni, da je treba posebno pozornost nameniti izvedenim finančnim instrumentom podjetij, pri katerih je nasprotna stranka finančna institucija, da se prepreči zloraba takih pogodb kot instrumentov finančnega trga, namesto njihove uporabe kot instrumentov poslovnega tveganja;

11. poziva h krepitvi upravljanja tveganj in preglednosti kot pomembnih orodij za večjo varnost na finančnih trgih, ob tem pa se ne sme zanemariti individualna odgovornost za prevzem tveganja;

12. ugotavlja, da so za tveganja, specifična za podjetje, potrebni izvedeni finančni instrumenti po meri, ki lahko delujejo kot učinkoviti instrumenti upravljanja tveganj, ki so prilagojeni posameznim potrebam;

13. poziva Komisijo, naj v okviru prihodnje zakonodaje na področju centralnega kliringa izboljša standarde upravljanja tveganj z dvostranskim kliringom;

14. meni, da je mogoče s pomočjo kliringa, zavarovanja s prilagoditvijo kapitalskih zahtev in drugih regulativnih orodij zmanjšati kreditno tveganje nasprotnih strank; podpira namen Komisije, da predlaga višje kapitalske zahteve za finančne institucije pri dvostranskih pogodbah na izvedene finančne instrumente, ki niso primerne za centralni kliring, na podlagi pristopa, ki je sorazmeren s tveganji, in ob upoštevanju učinkov pobota, zavarovanj, začetnega kritja, dnevnega usklajevanja portfeljev, dnevnega izračuna zahtev glede kritja, samodejnega gibanja vrednosti zavarovanj ter drugih tehnik upravljanja tveganj nasprotnih strank v dvostranskih odnosih pri zmanjševanju tveganj nasprotnih strank;

15. poziva, naj se za izvedene finančne instrumente, ki ne izpolnjujejo zahtev mednarodnega standarda računovodskega poročanja št. 39 (IFRS 39) in jih zato revizor ni ocenil, zahteva centralni kliring prek centralne nasprotne stranke, ko presežejo prag, ki ga določi Komisija; nadalje poziva, naj se za jasnejše ločevanje preveri, ali bi lahko nefinančna institucija tudi v bodoče sklepala dvostranske pogodbe ob predložitvi neodvisne ocene pogodbe na izvedene finančne instrumente OTC s strani revizorja;

16. poziva Komisijo, naj Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge (ESMA) zagotovi pomembno vlogo pri pooblaščanju klirinških hiš iz Evropske unije, in meni, da je koristno, da jih nadzoruje ta isti organ, med drugim zaradi združevanja strokovnega znanja na področju nadzora v enem organu in zaradi čezmejnega tveganja, povezanega s centralno nasprotno stranko;

17. meni, da dostop centralnih nasprotnih strank do denarja centralne banke učinkovito prispeva k varnosti in neokrnjenosti kliringa;

18. zahteva, da bremena centralnih nasprotnih strank ne nosijo v celoti uporabniki in da si njihovi sistemi upravljanja tveganj ne smejo medsebojno konkurirati ter da je treba predvideti regulativna pravila za stroške kliringa; poziva Komisijo, naj ta vprašanja reši v zakonodajnem predlogu in za klirinške hiše določi pravila o upravljanju in lastništvu, tudi ob upoštevanju neodvisnosti direktorjev, članstva in natančnega nadzora regulativnih organov;

19. ugotavlja, da bodo skupni tehnični standardi glede zadev, kot sta izračun kritja in protokoli za izmenjavo informacij, predstavljali pomemben del zagotavljanja poštenega in nediskriminatornega dostopa mest trgovanja do centralnih nasprotnih strank; nadalje ugotavlja, da mora biti Komisija pozorna na morebitni razvoj tehnoloških razlik, diskriminatornih praks in ovir za nemoteno delo, ki so škodljivi za konkurenco;

20. poziva k izvajanju pravil o poslovanju in dostopu, ki urejajo centralne nasprotne stranke, de se zagotovi nediskriminatorni dostop mest trgovanja, obravnavana vprašanja pa morajo vključevati tudi diskriminatorne načine oblikovanja cen;

21. podpira uvedbo registrov za vse pozicije v izvedenih finančnih instrumentih, najbolje ob upoštevanju razlikovanja med razredi finančnih instrumentov, ki se regulirajo in nadzorujejo pod vodstvom Evropskega organa za vrednostne papirje in trge; poziva, naj se uvedejo zavezujoča postopkovna pravila za preprečevanje izkrivljanja konkurence, zagotovi enotna razlaga v državah članicah in naj ima Evropski organ za vrednostne papirje in trge največja pooblastila pri odločanju v sporih; poziva Komisijo, naj nacionalnim nadzornim organom zagotovi dostop v realnem času do posamičnih podatkov v registrih, povezanih z udeleženci na trgu s sedežem na območju pod njihovo pristojnostjo, in do podatkov, povezanih z morebitnim sistemskim tveganjem, ki se lahko pojavi na območju pod njihovo pristojnostjo, ter do podatkov v zbirni obliki iz vseh registrov, vključno s podatki v registrih v tretjih državah; ugotavlja, da bi morale biti cene storitev registrov oblikovane pregledno, glede na njihovo javno-storitveno funkcijo;

22. poziva Komisijo, naj pripravi standarde poročanja za vse izvedene finančne instrumente, ki so skladni s standardi, pripravljenimi na mednarodni ravni, in zagotovi, da so ti podatki posredovani centralnim registrom trgovanja, centralnim nasprotnim strankam in finančnim institucijam ter dostopni Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge ter nacionalnim regulativnim organom in Evropskemu odboru za sistemska tveganja, če je to potrebno;

23. poziva Komisijo, naj razvije ukrepe, ki bodo regulatorjem omogočali, da določajo omejitve pozicij in tako preprečujejo nesorazmerno gibanje cen in nastanek špekulativnih mehurčkov;

24. poziva Komisijo, naj zlasti zagotovi neodvisno in pregledno vrednotenje vseh izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se ne trguje na borzi, pri katerem ne bo prihajalo do navzkrižja interesov;

25. meni, da je treba v tesnem sodelovanju z nacionalnimi regulativnimi organi natančno pojasniti vse tehnične podrobnosti, zlasti glede standardov in razlikovanja med proizvodi finančnih trgov in proizvodi nefinančnih trgov, ter pozdravlja dejstvo, da se je Komisija tega vprašanja že lotila; poziva Komisijo, naj Svet in Parlament vključi že na začetni stopnji;

26. podpira Komisijo pri njenih prizadevanjih za vzpostavitev centralnih nasprotnih strank v skladu s standardi, dogovorjenimi na evropski ravni, pod nadzorom Evropskega organa za vrednostne papirje in trge; zahteva, da pomembni udeleženci na trgu ne bi smeli imeti obvladujočega vpliva na in obvladovanje tveganj centralnih nasprotnih strank, ampak bi morali sodelovati v odboru za obvladovanje tveganj; poleg tega meni, da je treba predlagati mehanizme za koristno prispevanje k obvladovanju tveganj;

27. vztraja, da so potrebni regulativni standardi za zagotavljanje odpornosti centralnih nasprotnih strank za širši nabor tveganj, tudi za sočasni neuspeh več udeležencev, nenadno prodajo finančnih sredstev in hitro zmanjšanje likvidnosti trga;

28. meni, da je treba razrede izvedenih finančnih instrumentov, zasnovo centralnih nasprotnih strank, register za preglednost, kapitalske zahteve, vzpostavitev neodvisnih mest trgovanja ali uporabo obstoječih borz, izvzetja za mala in srednja podjetja in vse tehnične podrobnosti opredeliti v tesnem sodelovanju med nacionalnimi regulativnimi organi, mednarodnimi institucijami in prihodnjim evropskim nadzornim organom ESMA;

29. zato poziva k jasnim pravilom ravnanja in potrebnim obveznim standardom za zasnovo centralnih nasprotnih strank (vključevanje uporabnikov) ter postopke odločanja in sisteme upravljanja tveganj, ki jih uporabljajo; podpira namen Komisije, da predlaga uredbo o klirinških hišah;

30.  podpira namen Komisije, da določi izjeme in nižje kapitalske zahteve za dvostranske izvedene finančne instrumente malih in srednjih podjetij, če izvedeni finančni instrumenti ne predstavljajo pomembne postavke v bilanci stanja teh podjetij in da pozicija izvedenega finančnega instrumenta ne ustvarja sistemskega tveganja;

31.  zahteva, da zamenjave neplačil nujno postanejo predmet neodvisnega centralnega kliringa in da se kliring za čim več izvedenih finančnih instrumentov izvaja centralno prek centralne nasprotne stranke; meni, da bi smele biti posamezne vrste izvedenih finančnih instrumentov s tveganji, ki se kopičijo, po potrebi dovoljene samo pod določenimi pogoji ali bi morale biti v posameznih primerih celo prepovedane; meni, da bi zlasti moral biti zahtevan zadosten kapital in rezerve za pokritje zamenjave neplačil v primeru kreditnega dogodka;

32. poziva Komisijo, naj nemudoma in temeljito razišče stopnje koncentracije na prostih trgih izvedenih finančnih instrumentov in zlasti zamenjav neplačil ter tako zagotovi, da ne bo tveganj tržne manipulacije ali navzkrižja interesov;

33. poziva Evropsko komisijo, naj pripravi ustrezne zakonodajne predloge za regulacijo finančnih transakcij prodaje izvedenih finančnih instrumentov brez znanega kritja ter tako zagotovi finančno stabilnost in preglednost cen; meni, da bi morala do takrat kliring zamenjav neplačil izvajati evropska centralna nasprotna stranka, tako da se zmanjšajo tveganja nasprotnih strank, poveča preglednost in zmanjšajo splošna tveganja;

34. zahteva, da se zavarovanje z zamenjavo neplačil plačuje šele ob predložitvi dokazila o transakciji z osnovno obveznico ter da se omeji na znesek te transakcije;

35. meni, da morajo biti vsi izvedeni finančni instrumenti na področju javnih financ v EU (vključno z državnimi dolgovi držav članic in bilancami lokalnih uprav) standardizirani, z njimi pa je treba trgovati na borzah ali drugih reguliranih tržnih platformah, da se spodbudi preglednost trga izvedenih finančnih instrumentov za javnost;

36. poziva k prepovedi transakcij z zamenjavami neplačil brez osnovnega kredita, ki so v celoti špekulativne in vključujejo stave na neplačilo kreditnih obveznosti ter tako vodijo v umetno zvišanje stroškov zavarovanja za neizpolnitev kreditnih obveznosti in posledično do povečanih sistemskih tveganj, ki jih povzroči dejanska neizpolnitev kreditnih obveznosti; poziva, naj se za prodaje vrednostnih papirjev in izvedenih finančnih instrumentov brez kritja določijo vsaj daljša obdobja lastništva; poziva Komisijo, naj preuči zgornje meje tveganj za izvedene finančne instrumente, zlasti za zamenjave neplačil, ter se o njih dogovori z mednarodnimi partnerji;

37. meni, da bi morala Komisija raziskati uporabo omejitev pozicij za preprečevanje tržnih manipulacij, zlasti ko se približuje dospetje („squeezes“ in „corners“); ugotavlja, da je na omejitve pozicij treba gledati kot na dinamična regulativna orodja in ne kot na absolutna ter da jih morajo, kadar je to potrebno, uporabljati nacionalni nadzorniki v skladu s smernicami Evropskega organa za vrednostne papirje in trge;

38. poziva, naj se za vse pozicije izvedenih finančnih instrumentov, bodisi finančnih bodisi nefinančnih institucij nad določenim pragom, ki ga določi Evropski organ za vrednostne papirje in trge, izvaja centralni kliring, in sicer prek centralne nasprotne stranke;

39. poziva, naj načrtovana regulacija izvedenih finančnih instrumentov vključi pravila o prepovedi trgovanja z blagom in kmetijskimi proizvodi, ki je v celoti špekulativno, in določi strogo omejitev pozicij, zlasti v zvezi z njihovim morebitnim vplivom na cene osnovnih živil v državah v razvoju in dovoljenja za emisije toplogrednih plinov; poziva, naj se Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge ter pristojnim organom podeli pooblastila, ki jim bodo omogočala učinkovito odpravljanje nepravilnosti na trgih izvedenih finančnih instrumentov, na primer z začasno prepovedjo prodaje zamenjav neplačil brez znanega kritja ali zahtevo po fizičnem pobotu izvedenih finančnih instrumentov ter določitvijo omejitev pozicij za preprečevanje neupravičene koncentracije prodajalcev v nekaterih segmentih trga;

40. poziva, naj prihodnji zakonodajni predlogi na področju trgov izvedenih finančnih instrumentov sledijo funkcionalnemu pristopu, po katerem za enake dejavnosti veljajo enaka ali podobna pravila;

41. poudarja potrebo po evropski regulaciji izvedenih finančnih instrumentov in poziva Komisijo h kar največjemu usklajevanju ukrepov z evropskimi partnerji, da se zagotovi čim bolj mednarodno enotna in usklajena regulacija; poudarja pomen preprečevanja regulatorne arbitraže zaradi neustreznega usklajevanja;

42. poziva k podpori panožnih pobud in priznanju njihove vrednosti, saj so lahko v nekaterih primerih enako primerne kot zakonodajni ukrepi oziroma lahko slednje dopolnijo;

43. poziva k povezanemu pristopu v Evropi, da se izkoristijo prednosti posameznih finančnih središč in priložnosti, ki jo ponuja kriza, da se naredi korak naprej pri povezovanju in razvoju učinkovitega evropskega finančnega trga;

44. pozdravlja namen Komisije o predložitvi zakonodajnih predlogov za klirinške družbe in registre trgovanja že sredi leta 2010 in o zgodnji razpravi glede tehničnih podrobnosti z vsemi institucijami na nacionalni in evropski ravni ter zlasti z zakonodajalcema Svetom in Parlamentom;

45. pozdravlja namero Komisije, da predloži zakonodajne predloge o zamenjavah neplačil;

46. poudarja pomen rednega preverjanja učinkovitosti prihodnje zakonodaje v sodelovanju z vsemi udeleženci na trgu in prilagajanja teh novih regulativnih določb, kjer bo to potrebno;

47. poziva k čim prejšnjemu izvajanju te resolucije;

48. ugotavlja, da je treba za trgovanje z blagom in kmetijskimi proizvodi kot tudi z dovoljenji za emisije toplogrednih plinov zagotoviti pregledno delovanje trga in omejevanje špekulacij; v zvezi s tem poziva k preučitvi zgornjih omejitev za posamezne proizvode glede na tveganje;

49. naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu in nacionalnim regulativnim organom in Evropski centralni banki.

(1)

UL C 8E, 14.1.2010, str. 26.


OBRAZLOŽITEV

Uvod

Komisija EU je v sporočilih z dne 3. julija 2009 (KOM(2009)332 konč.) in z dne 20. oktobra 2009 (KOM(2009)563 konč.) izrazila svoje mnenje o prihodnjih političnih ukrepih pri zagotavljanju učinkovitih, varnih in stabilnih trgov izvedenih finančnih instrumentov. Poudarila je, da imajo izvedeni finančni instrumenti koristno vlogo v gospodarstvu, saj se uporabljajo za prenos tveganj, značilnih za gospodarsko dejavnost, in sicer od tistih udeležencev na trgu, ki se želijo pred tveganjem zaščititi, na tiste, ki so to tveganje pripravljeni prevzeti nase. Kot je poudarila Komisija, so zlasti izvedeni finančni instrumenti OTC prispevali k pretresom na finančnih trgih, saj so omogočili večjo uporabo finančnih vzvodov in pripomogli k vse večji medsebojni odvisnosti udeležencev na trgu.

Po podatkih Banke za mednarodne poravnave v Baslu z decembra 2009 so izvedeni finančni instrumenti vseh kategorij, ki kotirajo na prostem trgu, dosegli skupni obseg 605.000 milijard USD, izvedeni finančni instrumenti, s katerimi se trguje na borzah, pa so dosegli nominalno vrednost 425.000 milijard USD. Ta obseg se je v zadnjem desetletju izjemno povečal. Upravičeno lahko podvomimo, ali je takšen porast finančnih proizvodov potreben ali smiseln. Komisija je zato že julija 2009 predlagala štiri dopolnilna orodja za zmanjšanje negativnega učinka prostih trgov izvedenih finančnih instrumentov na stabilnost finančnih trgov:

Predlagani politični ukrepi temeljijo na de Larosièrovem poročilu, sklepih Evropskega sveta z junija 2009 in sklepih skupine G20 iz druge polovice leta 2009. Komisija v glavnem predlaga štiri področja političnih ukrepov:

•       nadaljnja standardizacija pogodb na izvedene finančne instrumente,

•       uporaba registrov trgovanja,

•       okrepljena uporaba klirinških hiš centralne nasprotne stranke,

•       povečana uporaba organiziranih mest trgovanja.

Komisija EU govori o splošni spremembi vzorca dosedanje politike finančnih trgov. Želi se odmakniti od tradicionalnega pogleda, da je za izvedene finančne instrumente zadostna ohlapna regulacija, ker so namenjeni profesionalni uporabi, in predlagati zakonodajo, ki bo zlasti povečala preglednost in udeležencem na trgu omogočila, da ustrezno ocenijo tveganja. Rezultat predlaganih ukrepov bo premik trgov izvedenih finančnih instrumentov od sedanjega dvostranskega prostega trga k bolj centraliziranemu kliringu in trgovanju.

Funkcija in pomen izvedenih finančnih instrumentov

Izvedeni finančni instrumenti so finančne pogodbe, katerih vrednost se izračuna na podlagi tako imenovanega osnovnega finančnega instrumenta, na primer ceni blaga, ceni delnice, menjalnega tečaja ali ravni obrestne mere, in ki pogodbeni stranki v primeru vnaprej opredeljenega dogodka daje plačilo ali pravico do nakupa oz. prodaje. V preteklosti so finančne institucije in podjetja (nefinančne institucije) izvedene finančne instrumente uporabljale za upravljanje tveganj ali za špekulacije. Običajni izvedeni finančni instrumenti so terminske pogodbe, zamenjave neplačil (credit default swaps – CDS), opcije in certifikati. Za zamenjave neplačil je v primeru neizpolnitve nasprotne stranke predvideno kompenzacijsko plačilo. Posebno špekulativni izvedeni finančni instrumenti CDS so po podatkih Banke za mednarodne poravnave v Baslu od začetka finančne krize v primerjavi s prejšnjimi leti upadli. Konec junija 2009 je neplačana nominalna vrednost pogodb CDS znašala 36.000 milijard USD. Pri tem je pomembno vlogo igrala vse pogostejša neto izravnava nasprotnih pozicij, zlasti najpomembnejših trgovcev. V nasprotju z upadajočo nominalno vrednostjo pogodb med finančnimi institucijami se je neplačana nominalna vrednost pogodb med trgovci in nefinančnimi institucijami več kot podvojila. Na splošno lahko ugotovimo, da se izvedeni finančni instrumenti uporabljajo za upravljanje tržnih tveganj banke ali pa v tržne namene. Uvrščajo se med finančne instrumente, ki vplivajo na rezultate, in se na podlagi datuma sklenitve posla v bilanci najprej pripoznajo kot izvirna vrednost. Natečene obresti ter amortizacija plačanih pribitkov in prejetih odbitkov se knjižijo na osnovi efektivne obrestne mere pod „prihodke od obresti“. Po datumu sklenitve posla se izvedeni finančni instrumenti znova ocenijo na podlagi poštene vrednosti.

Ocena predlogov Komisije

Cilji predlogov Komisije:

•       zmanjšanje kreditnega tveganja;

•       zmanjšanja operativnega tveganja;

•       povečanje preglednosti in

•       izboljšanje integritete trga in nadzor nad njegovim delovanjem.

Poročevalec te cilje v celoti podpira. Posamezni predlagani predpisi za določitev skupnih varnostnih, regulatornih in operativnih standardov za centralne nasprotne stranke, zavarovanje dvostransko poravnanih pogodb, večje kapitalske zahteve za dvostransko poravnane transakcije in obvezni centralni kliring za standardizirane pogodbe prek centralne nasprotne stranke za finančne institucije spadajo med predloge, ki jih je vredno podpreti. Celotni regulativni okvir zajema tudi standardizacijo pogodbenih pogojev in obdelavo pogodb. Za povečanje preglednosti morajo udeleženci na trgu pozicije in transakcije, ki se ne poravnajo prek centralne nasprotne stranke, vnesti v registre trgovanja, ki pa se regulirajo in nadzorujejo. Za standardizirane izvedene finančne instrumente mora biti predpisano trgovanje na borzi ali drugih organiziranih mestih. Namen revizije direktiv o finančnih trgih za vse izvedene finančne instrumente, tudi izvedene finančne instrumente na blago, je povečanje preglednosti trgovanja. Namen revizije Direktive o zlorabi trga je razširiti področje uporabe tržnih manipulacij na izvedene finančne instrumente in regulativnim organom omogočiti, da določijo omejitve za pozicije.

Različna obravnava izvedenih finančnih instrumentov podjetij in bank

V nasprotju s finančnim trgom so pri trgovanju z energijo ali blagom udeležena številna različna podjetja. Poleg velikih udeležencev (energetska podjetja, veliki industrijski odjemalci, naftni koncerni, kemijska podjetja, letalske družbe in banke) se na trgu udeležujejo tudi manjši trgovski partnerji, kot so komunalna podjetja, distributerji in samostojni dobavitelji energije.

Izvedeni finančni instrumenti podjetij v nasprotju s pravimi finančnimi proizvodi, s katerimi med seboj trgujejo banke, ne povzročajo znatnega sistemskega tveganja za finančne trge. Proizvodi, s katerimi se trguje na finančnih trgih, se bistveno razlikujejo od finančnih proizvodov podjetij. Medtem ko se na kapitalskem trgu trguje z vrednostnimi papirji in finančnimi instrumenti, kot so terminski posli, opcije in terminske pogodbe, pa trg izvedenih finančnih instrumentov podjetij mnogo krat temeljijo na fizično prisotnih tržnih proizvodih, ki določajo oblikovanje cen. Tržna cena za te proizvode, ki je oblikovana na osnovnih dejavnikih za oblikovanje cene (na primer zmogljivost elektrarn, vreme, vedenje potrošnikov, razpoložljivost blaga in cene surovin), se popolnoma razlikuje od cen proizvodov finančnega trga. Pri izvedenih finančnih instrumentih podjetij ni zasebnih vlagateljev v vlogi udeležencev na trgu.

Za ocenjevanje, preglednost in tveganje neizpolnitve nasprotne strani je velikega pomena razločevanje med množičnimi in posamičnimi proizvodi. Z izvedenimi finančnimi instrumenti se je zaradi neustrezne ocene tveganja velikokrat trgovalo prepoceni. Banke so ob tem sistematsko zanemarjale tveganja ali pa so jih prodajale naprej brez lastne udeležbe.

Posebnost izvedenih finančnih instrumentov podjetij

Boljša in strožja regulacija trgov izvedenih finančnih instrumentov mora upoštevati poseben položaj podjetij, ki morajo svoja finančna in operativna tveganja ob ugodnih pogojih in prilagojeno še naprej zavarovati z izvedenimi finančnimi instrumenti. Podjetja, ki pripadajo finančnemu področju, s temi finančnimi instrumenti zavarujejo tveganja iz naslova valute, obresti ali blaga. Takšna nešpekulativna zavarovanja prispevajo k stabilnosti in rasti zaposlovanja in naložb. Predlagani direktivi ne smeta prispevati k občutnemu poslabšanju na področju zavarovanj tveganj podjetij. Čeprav bo treba v prihodnosti za izvedene finančne instrumente določiti cene, ki bodo bolj prilagojene trgu, pa se likvidnosti podjetij ne sme omejiti. Ker podjetja nimajo enakega dostopa do likvidnosti kot banke, lahko zaradi pretiranih zahtev po zavarovanju pride do znatno večjih potreb po kreditih, ki pa podjetij, zlasti malih in srednjih podjetij, ne smejo preveč obremeniti. Ker izvedeni finančni instrumenti podjetij v nasprotju z izvedenimi finančnimi instrumenti finančnih institucij niso bistveno vplivali na finančno krizo, jih je treba nujno drugače obravnavati.

Sklepi predlogov Komisije

Poročevalec na splošno podpira predloga Komisije, vendar meni, da je treba posebej obravnavati naslednje točke:

•       tveganje se mora v prihodnosti bolje odražati v cenah izvedenih finančnih instrumentov, stroške prihodnje infrastrukture trga pa morajo nositi izključno udeleženci na trgu in ne davkoplačevalci;

•       bremena kliringa prek centralnih nasprotnih strank in njihovih sistemov za obvladovanje tveganj ne smejo nositi uporabniki, poleg tega pa si ne smejo biti konkurenčne;

•       za vse izvedene finančne instrumente je treba določiti standarde za prijavo, da se zagotovi posredovanje teh podatkov centralnim registrom trgovanja;

•       zlasti za mala in srednja podjetja je treba dovoliti posebne ureditve in manjše kapitalske zahteve pri dvostranskih izvedenih finančnih instrumentih;

•       za izvedene finančne instrumente CDS mora biti obvezen centralni kliring, po potrebi pa jih je treba zaradi tveganj, ki se kopičijo, omejiti ali v posameznih primerih celo prepovedati;

•       nacionalni regulativni organi morajo imeti dostop do registrov trgovanja;

•       pristojnosti v zvezi z izdajo dovoljenj za opravljanje dejavnosti klirinških družb v Evropski uniji in v tretjih državah morajo biti podeljene Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge.

Za optimiziranje sodelovanja nacionalnih regulativnih organov in Evropskega organa za vrednostne papirje je potrebnih več korakov.


MNENJE Odbora za razvoj (28.4.2010)

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o trgih izvedenih finančnih instrumentov: prihodnji ukrepi politike

(2010/2008(INI))

Poročevalka: Eva Joly

POBUDE

Odbor za razvoj poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.   ker nestanovitnost uničujoče vpliva na lačne in revne v državah v razvoju, ki zavzemajo znaten delež proizvajalcev in potrošnikov kmetijskega blaga po vsem svetu in nimajo dostopa do finančnih storitev ali finančnih mehanizmov za obvladovanje tveganja,

B.   ker so raziskave Organizacije za prehrano in kmetijstvo pokazale, da družine v industrijskih državah običajno za hrano porabijo 10 do 20 % družinskega proračuna, medtem ko se v najmanj razvitih državah ta odstotek giba med 60 in 80 %,

C.  ker špekulacije s cenami blaga, ki povečujejo nestanovitnost na kmetijskih trgih, otežujejo financiranje inovativnih naložb za obnovo domače kmetijske proizvodnje v državah, ki so odvisne od neto uvoza hrane,

1.  čeprav priznava pozitivno vlogo izvedenih finančnih instrumentov, če se uporabljajo za obvladovanje tveganj; izraža skrb zaradi negativnih vplivov, ki jih ima vedno večje število finančnih vlagateljev na kmetijskih blagovnih trgih, pri čemer obravnavajo institucionalni vlagatelji blagovne trge kot alternativni razred finančnih instrumentov, ki omogoča diverzifikacijo portfelja;

2.   poudarja, da špekulacije s cenami kmetijskega blaga najhuje prizadenejo revne; opozarja zlasti, da ima nihanje cen negativne makroekonomske posledice za države, ki uvažajo hrano, katerih plačilna bilanca se slabša, nihanje cen pa še dodatno poslabšuje njihovo zadolženost; opozarja tudi, da se mnoge države v razvoju in najmanj razvite države močno opirajo na izvoz surovin ali kmetijskega blaga, da zaslužijo tujo valuto; meni, da neregulirana trgovina z izvedenimi finančnimi instrumenti zato močno ogroža varnost in kmetijsko proizvodnjo in jo je treba obravnavati;

3.   poziva Komisijo, naj obravnava posledice, ki jih imajo blagovni izvedeni finančni instrumenti za varnost preskrbe s hrano, glede na enakomerno naraščajoč tok špekulativnega kapitala od finančnih vlagateljev na kmetijske blagovne trge;

4.   obžaluje, da je zaradi nepreglednosti obstoječih podatkov težko natančno raziskati neposredno povezavo med špekulacijo in gibanjem cen blaga; poudarja pa, da so vlogo špekulacij na blagovnih trgih obravnavali številni organi, med drugim tudi Konferenca Združenih narodov za trgovino in razvoj in Stalni pododbor senata ZDA za preiskave, ki poudarjajo negativno vlogo, ki jo imajo sredstva, vezana na blagovni indeks;

5.   poudarja, da so velik del kmetijskih proizvajalcev revni kmetje, ki nimajo dostopa do visoko razvitih finančnih instrumentov za zavarovanje pred nestanovitnostjo cen; opozarja, da so mehanizmi za upravljanje ponudbe najbolj razširjeno orodje za spopadanje s prekomerno nestanovitnostjo cen blaga, in sicer z mednarodnimi sporazumi o osnovnih proizvodih;

6.   poziva Komisijo in mednarodno donatorsko skupnost, naj povečata naložbe v sredstva, ki dokazano omogočajo revnim kmetom in skupnostim v državah v razvoju obvladovanje in zmanjševanje tveganja in nestanovitnosti, hkrati pa prispevajo k trajni varnosti preskrbe s hrano, vključno s kaščami skupnosti, zavarovanjem v zvezi z vremenskim tveganjem in varnostnimi mrežami;

7.  obžaluje, da v tem trenutku ni večstranskega okvira v odgovor na globalne špekulacije s cenami hrane; meni, da bi morale agencije OZN dobiti pooblastila za usklajevanje takega odziva; meni tudi, da bi morala EU sprejeti strožje regulativne ukrepe za blagovne izvedene finančne instrumente, med drugim z uvedbo trgovinskega registra, ki bo omogočal varovanje in poravnavo vseh transakcij na prostem trgu, hkrati pa prepovedal špekulacije, kot so prodaje na kratko ali izvedeni finančni instrumenti, ki temeljijo na indeksu.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

27.4.2010

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

23

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Thijs Berman, Michael Cashman, Corina Creţu, Véronique De Keyser, Leonidas Donskis, Charles Goerens, Catherine Grèze, Enrique Guerrero Salom, Filip Kaczmarek, Franziska Keller, Gay Mitchell, David-Maria Sassoli, Alf Svensson, Eleni Teoharus (Eleni Theocharous), Patrice Tirolien, Anna Záborská, Iva Zanicchi, Gabriele Zimmer

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Proinsias De Rossa, Santiago Fisas Ayxela, Isabella Lövin, Emma McClarkin, Cristian Dan Preda


IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

2.6.2010

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

43

1

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Burkhard Balz, Godfrey Bloom, Sharon Bowles, Udo Bullmann, Pascal Canfin, George Sabin Cutaş, Leonardo Domenici, Derk Jan Eppink, Diogo Feio, Markus Ferber, Elisa Ferreira, Vicky Ford, José Manuel García-Margallo y Marfil, Jean-Paul Gauzès, Sven Giegold, Sylvie Goulard, Enikő Győri, Liem Hoang Ngoc, Gunnar Hökmark, Othmar Karas, Wolf Klinz, Jürgen Klute, Werner Langen, Astrid Lulling, Hans-Peter Martin, Arlene McCarthy, Sławomir Witold Nitras, Ivari Padar, Rolandas Paksas, Anni Podimata, Antolín Sánchez Presedo, Olle Schmidt, Edward Scicluna, Peter Simon, Theodor Dumitru Stolojan, Ivo Strejček, Kay Swinburne, Ramon Tremosa i Balcells, Corien Wortmann-Kool

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Sophie Auconie, Elena Băsescu, Robert Goebbels, Arturs Krišjānis Kariņš, Philippe Lamberts, Gay Mitchell

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov