Postopek : 2009/2171(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0192/2010

Predložena besedila :

A7-0192/2010

Razprave :

PV 20/09/2010 - 24
CRE 20/09/2010 - 24

Glasovanja :

PV 21/09/2010 - 5.9
CRE 21/09/2010 - 5.9
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2010)0327

POROČILO     
PDF 199kWORD 157k
24.6.2010
PE 439.340v03-00 A7-0192/2010

o zmanjševanju revščine in ustvarjanju delovnih mest v državah v razvoju: pot naprej

(2009/2171(INI))

Odbor za razvoj

Poročevalka: Eleni Teoharus (Eleni Theocharous)

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve
 IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o zmanjševanju revščine in ustvarjanju delovnih mest v državah v razvoju: pot naprej

((2009)2171(INI))

Evropski parlament,

- ob upoštevanju deklaracije tisočletja Združenih narodov z dne 8. septembra 2000, v kateri so določeni razvojni cilji tisočletja kot merila, ki jih je kolektivno določila mednarodna skupnost, da bi tako odpravili revščino,

- ob upoštevanju zavez o količini pomoči, pomoči podsaharski Afriki in kakovosti pomoči, sprejetih na vrhu G8 leta 2005 v Gleneaglesu,

- ob upoštevanju pariške deklaracije o učinkovitosti pomoči z dne 2. marca 2005 in sklepov foruma na visoki ravni v Akri od 2. do 4. septembra 2008 o spremljanju izvajanja te deklaracije,

- ob upoštevanju sporočila Komisije „Pomoč EU: nuditi več, hitreje in bolje“ (KOM(2006)0087),

- ob upoštevanju poročila OZN „Ponoven razmislek o revščini – poročilo o svetovnem socialnem položaju za leto 2010“,

- ob upoštevanju letnih poročil generalnega sekretarja Združenih narodov o izvajanju deklaracije tisočletja Združenih narodov,

- ob upoštevanju skupne izjave Sveta in predstavnikov vlad držav članic na srečanju v okviru Sveta ter Evropskega parlamenta in Komisije o razvojni politiki Evropske unije z naslovom „Evropsko soglasje“, podpisane dne 20. decembra 2005,

- ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1905/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o oblikovanju instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja (v nadaljnjem besedilu: instrument za razvojno sodelovanje)(1),

- ob upoštevanju deklaracije iz Abudže o virusu HIVin aidsu, tuberkulozi in drugih nalezljivih boleznih, ki so jo afriški predsedniki držav in vlad podpisali 27. aprila 2001,

- ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1889/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi instrumenta financiranja za spodbujanje demokracije in človekovih pravic po svetu(2),

- ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 21. junija 2007 o spodbujanju zaposlovanja z razvojnim sodelovanjem EU,

- ob upoštevanju sporočila Komisije o vlogi Evropske unije pri spodbujanju človekovih pravic in demokratizacije v tretjih državah (KOM (2001)0252),

- ob upoštevanju sporočila Komisije o izobraževanju in usposabljanju v zvezi z zmanjševanjem revščine v državah v razvoju (KOM (2002)0116),

- ob upoštevanju resolucije skupne parlamentarne skupščine AKP-EU z dne 3. decembra 2009 o svetovnem redu in reformi mednarodnih institucij,

- ob upoštevanju programa Mednarodne organizacije dela za dostojno delo in svetovnega pakta o zaposlovanju, ki ga je ta organizacija na mednarodni konferenci o delu 19. junija 2009 sprejela s splošnim soglasjem,

- ob upoštevanju poročila Mednarodne organizacije dela o trgu dela v letu 2009 in svetovni krizi zaposlovanja, objavljenega decembra 2009,

- ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. marca 2009 o pogodbah o razvojnih ciljih tisočletja(3),

- ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. aprila 2006 o učinkovitosti pomoči in korupciji v državah v razvoju(4),

- ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. maja 2007 o spodbujanju dostojnega dela za vse(5),

- ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2009 o pristopu k razvojni pomoči Evropske skupnosti zdravstvenim službam v podsaharski Afriki(6),

- ob upoštevanju študije s splošno oceno politike partnerskih sporazumov na področju ribištva, ki jo je pripravilo podjetje Megapesca Lda leta 2009,

- ob upoštevanju potekajočih reform skupne kmetijske politike in skupne ribiške politike,

- ob upoštevanju člena 48 svojega poslovnika,

- ob upoštevanju poročila Odbora za razvoj in mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A7-0192/2010),

A. ker močna in trajna gospodarska rast v stabilnem in za poslovanje ugodnem okolju omogoča ustvarjanje bogastva in novih delovnih mest ter je tako najbolj zanesljiva in trajnostna pot iz revščine,

B.  ker so lakota, nedohranjenost ter nedostopnost hrane in osnovnih javnih storitev za milijone ljudi posledica gospodarskih, kmetijskih in trgovinskih politik na nacionalni in mednarodni ravni,

C. ker je varno pravno okolje brez korupcije ključno za razcvet gospodarstva,

D. ker so države članice EU15 odločene, da bodo do leta 2015 za uradno razvojno pomoč namenile 0,7 % BDP; ker trenutno za uradno razvojno pomoč namenijo približno 0,4 %,

E.  ker sta zmanjševanje revščine in usklajenost politik za razvoj zdaj pogodbeni obveznosti EU,

F.  ker bi bilo treba podpreti prizadevanja držav v razvoju, da bi dosegle čim večjo dodano vrednost doma, za kar je potrebna strategija industrijskega razvoja, ki mora ostati skladna z zahtevami trajnostnega razvoja, zlasti ohranjanja okolja;

G. ker tako države donatorke EU kot vlade držav v razvoju ne dosegajo primerjalnih meril za financiranje zdravstva in izobraževanja,

H. ker se države v razvoju soočajo s hudim pomanjkanjem usposobljenih zdravstvenih delavcev; ker je pomanjkanje usposobljenih zdravstvenih delavcev v razvitih državah eden do dejavnikov, ki škodujejo krhkemu zdravstvenemu sistemu v državah v razvoju, in ker se mnogi kvalificirani delavci v zdravstvu in drugih sektorjih iz različnih razlogov ne vračajo v domovino, da bi pomagali svojim skupnostim,

I.   ker je nedavna kriza cen živil razkrila, da imata kmetijstvo in zanesljiva preskrba s hrano še naprej pomembno vlogo v revnih državah,

J.   ker 90 % državljanov EU podpira razvojno sodelovanje, čeprav bi se lahko ta podpora zaradi krize zmanjšala,

K. ker se je skupina G20 zavezala, da bo odpravila davčne oaze,

L.  ker utaja davkov in nezakoniti beg kapitala iz držav v razvoju desetkrat presegata vrednost razvojne pomoči,

M. ker so nakazila zdomcev iz tujine v državah v razvoju večji vir kapitala kot uradna razvojna pomoč,

N. ker trenutno 2,7 milijarde ljudi nima dostopa do posojil,

O. ker za zmanjšanje revščine ni dovolj le ustvarjanje delovnih mest, temveč morajo biti ta delovna mesta kakovostna,

P.  ker najrevnejše države še zdaleč niso dovolj zastopane v mednarodnih institucijah in na svetovnih forumih,

Q. ker je dokazano, da so sistemi socialnega varstva močni instrumenti za zmanjševanje revščine in socialno kohezijo, večina svetovnega prebivalstva pa nima zagotovljene primerne socialne varnosti,

I. Izzivi za države v razvoju

Gospodarstvo

1.  poziva vlade držav v razvoju, naj z razvojem proizvodnega sektorja poskrbijo, da bodo njihova gospodarstva bolj raznolika, ter naj podjetij – zlasti malih in srednjih podjetij, ki so gonilna sila za ustvarjanje delovnih mest in rast – ne obremenjujejo z odvečno birokracijo;

2. poziva vse države v razvoju, naj podpišejo program za dostojno delo Mednarodne organizacije dela in pobudo OZN o socialnem pragu ter zagotovijo zadovoljive delovne standarde, visoko stopnjo celovite socialne varnosti, ki bo zajela najrevnejše in marginalizirane ljudi, resnični socialni dialog, še zlasti pa udeležbo v intenzivnih projektih za zaposlovanje;

3.  poudarja, da je pomembno sprejeti in izvajati različne konvencije Mednarodne organizacije dela o mednarodnih delovnih standardih, in priporoča uporabo določb resolucije Mednarodne organizacije dela „Izhod iz krize: svetovni pakt o zaposlovanju“;

4.  poziva k doslednemu uveljavljanju pravice posameznika, da ni žrtev prisilnega dela, kar še posebej velja za otroke, saj so ti brez izobrazbe obsojeni na življenje v revščini;

5.  poziva, naj se posebna pozornost nameni boju proti delu otrok in naj se namesto tega ustvarijo delovna mesta za odrasle, otrokom pa omogoči ustrezna izobrazba;

6.  poziva vlade, naj dajo prednost ukrepom za zadostitev osnovnim socialnim potrebam, spodbujajo varstvo otrok in ranljivih žensk, ki jih je kriza močno prizadela, mladih v hudem položaju, nekvalificiranih delavcev z nizkimi dohodki in delavcev migrantov, delavcev na podeželju in invalidov;

7.  poudarja, da mala in mikropodjetja, zlasti v kmetijskem sektorju, potrebujejo ustrezno financiranje, da bodo lahko ohranila obstoječa in odpirala nova delovna mesta; poziva države v razvoju, naj spodbujajo možnosti varčevanja in kreditiranja v obliki mikroposojil in mikrozavarovanja ter prek inovativnih posojilnih posrednikov, kot so posojila pri podeželskih poštnih uradih ali m-bančništvo;

8.  poziva EU, naj prizna prispevek socialnega gospodarstva (npr. zadrug) k ustvarjanju delovnih mest in spodbujanju dostojnega dela v državah v razvoju ter naj socialno gospodarstvo vključi v razvojne programe in strategije sodelovanja EU;

9.  poziva države v razvoju, naj razdelijo lastništvo zemlje med revne in razlaščence, na primer z dodeljevanjem pravic do zemlje osebam, ki so se nasilno vselile v objekte brez lastnika v barakarskih naseljih;

10. spodbuja države v razvoju, naj poskrbijo za čim večjo razvejenost svojih gospodarstev, da ne bodo več povsem odvisne od zelo omejenega števila proizvodov, zlasti kmetijskih proizvodov za izvoz;

11. opominja države v razvoju, naj spoštujejo lokalno tradicijo uporabe skupnih zemljišč za kmetijstvo, da bi olajšale in zavarovale obstoječe malo poljedelstvo;

12. spodbuja države v razvoju, naj pri oblikovanju državnih strateških dokumentov in nacionalnih okvirnih programov kot prednostno nalogo upoštevajo razvoj kmetijskega sektorja in zanesljivo preskrbo s hrano;

13. opominja, da je vodenje del ideje o „pravični državi“, ki zagotavlja demokracijo in državljanske pravice, ki hkrati opravlja svoje izvršilne funkcije, med drugim omogoča pravno in zdravstveno varstvo, izobraževanje in upravne službe, in ki pospešuje in ščiti človekove pravice in temeljne svoboščine;

Državljanstvo in vodenje

14. poziva vse države v razvoju, naj nemudoma podpišejo konvencijo OZN o boju proti korupciji in učinkovito izvajajo njene določbe; prav tako poziva države članice in podjetja EU k spoštovanju te konvencije OZN;

15. meni, da bi morale biti države članice EU vzornice državam v razvoju na področju proračunske discipline, pobiranja davkov in dobrega vodenja;

16. je prepričan, da bi morali biti protikorupcijski ukrepi usmerjeni tudi proti zasebnemu sektorju in spodbujati boljše mednarodno sodelovanje, na primer z izmenjavo informacij in programi za vračilo premoženja;

17. poziva vse države v razvoju, naj spodbujajo neodvisnost parlamentov, ki lahko učinkovito prispevajo k poglabljanju demokracije tako, da svobodno opravljajo svoje zakonodajne, proračunske in nadzorne funkcije; hkrati poudarja velik pomen pravosodnega sistema, ki deluje neodvisno in je ustrezno razvit;

18. spodbuja vlade držav v razvoju, naj podpirajo vključevanje organizacij civilne družbe v oblikovanje in spremljanje javnih politik;

19. poudarja, da imajo socialni partnerji pomembno vlogo v gospodarskem razvoju in lahko okrepijo socialno kohezijo, zaradi česar je treba pospeševati ustanavljanje in utrditev ustreznih organizacij;

20. poziva k uveljavljanju svobode združevanja za sindikate in pravice do kolektivnega pogajanja brez izjem, da se zagotovi, izboljša in obrani dostojne delovne razmere;

21. opominja vse države, ki z zakonodajo omejujejo svobodno delovanje organizacij civilne družbe, naj tovrstne zakone razveljavijo;

22. poziva k izvajanju pravice posameznika, da ni diskriminiran, tj. pravice do dela in enake obravnave ne glede na spol, narodnost, starost, invalidnost ali spolno usmerjenost, kot ključnega načela v boju proti revščini;

23. poziva, naj se znatno okrepi pravni in socialni položaj žensk, da se prepreči diskriminacija in izkoristi potencial žensk za gospodarski in družbeni razvoj;

24. podpira prizadevanja držav v razvoju za krepitev in poglabljanje regionalnih povezav z ustanavljanjem območij svobodne trgovine, regionalnih gospodarskih skupnosti, regionalnih razvojnih bank itd.;

II. Skupni izzivi

25. ponovno poziva, naj se vsaj 20 % nacionalnih proračunov držav v razvoju in razvojne pomoči EU nameni za zdravstvo in osnovno izobraževanje;

26. poziva k vnovičnemu razmisleku o politiki privatizacije, zlasti javnih storitev, kot so javni vodovod, kanalizacija in storitve splošnega interesa, ter o družbeni vlogi držav pri vodenju razvoja, vključno z vlogo podjetij v državni lasti kot delodajalcev in ponudnikov socialnih storitev;

27. opozarja na odločilno vlogo sistemov socialnega varstva, kot so omenjeni v svetovnem paktu o zaposlovanju Mednarodne organizacije dela in pobudi o socialnem pragu Združenih narodov; zato poziva k večjemu poudarku na sistemih socialnega varstva, da se prepreči vse večja revščina in odgovori na socialno stisko, hkrati pa prispeva k stabilizaciji gospodarstva ter ohranjanju in spodbujanju zaposljivosti;

28. zahteva prost in popoln dostop do izobraževalnih sistemov za vse ljudi, in sicer do osnovnega in visokošolskega izobraževanja ter do poklicnega izobraževanja, da bo lokalno prebivalstvo postalo kvalificirana delovna sila;

29. vztraja, da morajo tako države donatorke kot države v razvoju izpolnjevati sprejete obveznosti, da bodo do leta 2015 uresničile razvojne cilje tisočletja;

30. podpira ukrepe, kot so subvencije k plači ter možnosti za zaposlitev in usposabljanje, ki bodo lokalne znanstvenike in druge kvalificirane delavce spodbudili, da bodo še naprej opravljali svoj poklic v svojih skupnostih, ter ukrepe, ki bodo izboljšali vsem dostopne zdravstvene sisteme;

31. podpira ustvarjanje novih delovnih mest v državah v razvoju;

32. podpira ukrepe za vlaganje v javne storitve nasploh in za njihov razvoj, da bi tako ustvarili delovna mesta ter okrepili državne zmogljivosti, ustanove in socialno kohezijo, kot je navedeno v poročilu OZN z naslovom „Ponoven razmislek o revščini“;

33. poziva, naj se več pozornosti nameni praktični zdravstveni oskrbi in ozaveščanju prebivalstva o koristnosti zdravljenja, npr. razdeljevanju analizatorjev krvi in usposabljanju lokalnega prebivalstva za delo z njimi;

34. poudarja, da je razvoj človeških virov nujno potreben v vseh razvojnih strategijah in ključen za ustvarjanje delovnih mest; poziva EU in države v razvoju, naj analizirajo potrebe po zaposlovanju in trg dela, pripravijo napovedi in predvidijo večje izzive, ki se bodo pojavili pri prilagajanju poklicnega usposabljanja zaposlovanju;

35. meni, da bi morali v vseh razvojnih strategijah posebno pozornost nameniti najbolj ranljivim in na rob odrinjenim skupinam prebivalstva, zlasti ženskam, otrokom, starejšim in invalidom;

36. meni, da je nujno treba zadovoljiti osnovne potrebe, in zato posebno pozornost namenja ukrepom za spodbujanje zanesljive preskrbe s hrano in dostopa do pitne vode;

37. opozarja na problem otroškega dela in priznava, da je to ena največjih ovir za pridobitev splošne osnovne izobrazbe, zmanjšanje revščine, zdravo vzgojo in potrebno izobrazbo otrok; zato poziva k spodbujanju medagencijskega usklajevanja na področju izobraževanja in politike dela otrok s krepitvijo obstoječih mehanizmov, vključno s svetovno delovno skupino za otroško delo in izobraževanje; poziva tudi mednarodno skupnost, vse vpletene države in EU, naj se zavežejo, da bodo storile vse, kar je v njihovi moči, da bi izkoreninile otroško delo, saj je to nujna zadeva, ki zahteva zavzeto ukrepanje;

38. poudarja pomen enakosti med spoloma za gospodarski uspeh držav, zato poziva k večjim prizadevanjem za zagotovitev enakosti med spoloma tudi v gospodarstvu;

39. vztraja, da bi morale države donatorke in partnerice poskrbeti, da bi kmetijstvo, zlasti mali kmetje ter mala in srednja okolju prijazna kmetijska industrija, dobili večji pomen v razvojnem programu;

40. poudarja, da malo kmetijstvo, ki temelji na decentralizirani, ekološki in trajnostno naravnani proizvodnji, omogoča ustvarjanje delovnih mest in trajnostni razvoj, saj na hektar zaposluje več ljudi kot velike kmetije, kmetje in zaposleni pa za delovno-intenzivne nekmetijske podeželske proizvode porabijo sorazmerno več;

41. poziva k učinkovitejši podpori pri odpiranju delovnih mest z uskladitvijo politike zaposlovanja in makroekonomskih politik, pri čemer slednje ne smejo biti omejene na nadzor inflacije ter trgovinskega in proračunskega primanjkljaja, temveč se morajo osredotočiti tudi na stabilnost proizvodnje realnega sektorja, prihodkov in zaposlenosti;

42. podpira vlaganja v okolju prijazna delovna mesta in industrijo, npr. z razvijanjem sistemov obnovljive energije in energetske učinkovitosti v revnih državah, vključno s sončnimi elektrarnami v korist lokalnim skupnostim, ki so trajnostni vir energije, hkrati pa ustvarjajo delovna mesta in varujejo okolje;

43. poziva k temu, da se bolj izenačijo možnosti in dostop do pridobivanja poklicnega znanja, usposabljanja in kakovostnega izobraževanja; poziva k izboljšanju dostopa do posojil (vključno z mikrofinanciranjem), da se spodbudi ustvarjanje novih delovnih mest;

44. podpira boljše sodelovanje med Evropskim parlamentom in regionalnimi parlamenti v državah v razvoju;

45. poudarja pomen spodbujanja alternativnih kazalnikov namesto BDP pri merjenju družbenega napredka v državah v razvoju, zlasti glede na predloge Komisije za merjenje gospodarske uspešnosti in družbenega napredka, ki ji predseduje Joseph Stiglitz;

46. poziva, da se morajo države in regije pripraviti na odziv na svetovno gospodarsko krizo, pri tem pa upoštevati ukrepe iz svetovnega pakta o zaposlovanju, instrumenta politike Mednarodne organizacije dela, da se olajša investiranje v sektorje z visoko zaposlitveno intenzivnostjo in v okolju prijazne sektorje ter v sisteme socialnega varstva;

III. Izzivi za donatorke

Pomoč

47. poziva vse bogate države, zlasti države članice EU, naj izpolnijo svoje obljube glede pomoči, tj. da bodo do leta 2015 za pomoč namenile vsaj 0,7 % BDP;

48. poziva k skupni opredelitvi revščine med državami članicami, da bi ugotovili, katera so pomembna delovna področja in kdo je upravičen do razvojne pomoči EU;

49. poudarja, da so uvozne subvencije povzročile dumping proizvodov EU na trgih držav v razvoju in pomagale uničevati delovna mesta, ker so zaradi njih lokalni kmetijski proizvodi, kot so zamrznjeni kosi piščancev, svinjina, sladkor in konzerviran paradižnik, nekonkurenčni, industrijski izdelki pa negospodarni;

50. verjame, da je mogoče z usklajenostjo politik doseči uspešne rezultate pri odpiranju delovnih mest v državah v razvoju; zato poziva k spremembi zunanjih politik EU, ker neposredno vplivajo na gospodarstva držav v razvoju, morale pa bi podpirati trajnostne potrebe držav v razvoju, da bi se te lahko borile proti revščini, zagotavljale dostojne prihodke in preživetje, pa tudi spoštovanje osnovnih človekovih pravic, med drugim socialnih in gospodarskih, ter varstvo okolja;

51. poziva k dodatnemu financiranju boja proti posledicam podnebnih sprememb in svetovne gospodarske krize v državah v razvoju;

52. zahteva, da sta osnovna izobrazba in javno zdravstvo osnova razvojnih politik, ter poudarja, da trenutno stanje ne upravičuje zmanjšanja domače porabe in mednarodne pomoči v teh sektorjih;

53. poziva EU, naj spoštuje svoje zaveze glede pomoči za trgovino;

54. poudarja, da mora EU pretehtati svoje politike subvencioniranja, zlasti v kmetijskem sektorju in ob upoštevanju potreb malih in srednjih kmetov v EU, da bi spodbudila poštene trgovinske pogoje za države v razvoju;

55. znova poziva vse donatorke, naj dosledneje spoštujejo program za učinkovitost pomoči, zlasti v zvezi z usklajevanjem in lastno odgovornostjo;

56. vztraja, naj Komisija zagotovi, da bo zunanja razsežnost sedanje reforme skupne ribiške politike vključena v razvojno politiko EU, ker je neposredno povezana s preživetjem prebivalstva v državah v razvoju;

57. poudarja, da je ribištvo v številnih državah ključnega pomena za zaposlovanje in zanesljivo preskrbo s hrano, zato bi morale biti vse države v razvoju upravičene do sektorske pomoči EU za razvoj trajnostne ribiške industrije, raziskave, nadzor in ukrepe za boj proti nezakonitemu, nereguliranemu in neprijavljenemu ribolovu, ne glede na morebitne sporazume o dostopu do ribiških virov z Evropsko unijo;

58. poudarja, da je namen sektorske pomoči EU ribiški industriji v tretjih državah razvoj pristanišč teh držav z ustrezno infrastrukturo, ki bo olajšala lokalno iztovarjanje in predelavo rib in s tem odpirala nova delovna mesta; poziva Komisijo, naj spremlja in preverja, ali so ti cilji doseženi, ter naj zagotavlja finančno in tehnično podporo, da bodo tretje države lahko izboljšale zmogljivosti za spremljanje ribolovnih dejavnosti v svojih vodah in zajemale plovila, ki jih zalotijo pri kršitvah;

59. vztraja, da bi morala EU poenostaviti strukturo pomoči in povezane postopke;

60. poziva k boljšemu usklajevanju razvojne politike med Komisijo in državami članicami EU, da različni politični ukrepi ne bi negativno vplivali na doseganje razvojnih ciljev tisočletja;

61. pričakuje, da zdaj, ko je usklajevanje politik za razvoj pogodbena obveznost, politike EU na področjih, kot so kmetijstvo, trgovina, preseljevanje in ribištvo, ne bodo nikakor spodkopavale razvojnih prizadevanj; namerava pozorno spremljati, kako EU izpolnjuje to obveznost;

62. poziva donatorke, naj premišljeno vlagajo v izobraževanje svojih državljanov o razvoju;

63. spodbuja države donatorke, naj trenutno krizo izkoristijo za temeljito preučitev obstoječih možnosti za inovativne in dodatne vire financiranja razvoja ter opredelijo nove, da bi državam v razvoju omogočili razpršitev virov prihodkov ter izvajanje učinkovitih, konkretnih in operativnih programov porabe;

64. poziva Komisijo in države članice EU, naj spodbujajo trajnostna podjetja, ki odpirajo dostojna delovna mesta, kot poseben sektor razvojnega sodelovanja v skladu z evropskim soglasjem o razvoju iz leta 2005, ter pospešujejo njegovo vključevanje v bolj tradicionalne sektorje razvojnega sodelovanja, kot so infrastruktura, razvoj podeželja, upravljanje in pomoč, povezana s trgovino;

Novi viri financiranja

65. poziva države skupine G20, naj izpolnijo svoje obljube o odpravi davčnih oaz, zaostrijo nadzor nad finančnimi trgi ter uvedejo izmenjavo davčnih podatkov; poleg tega bi morale države G20 odboru za mednarodne računovodske standarde naročiti, naj sprejme nov standard, ki bo vključeval poročanje po državah;

66. poziva države skupine G20 in države članice EU, naj pocenijo in poenostavijo nakazila iz tujine;

67. poziva Evropsko komisijo in države članice, naj povečajo javno finančno podporo za mala in mikropodjetja ter kmete v državah v razvoju, tudi za neformalni sektor, kot zahteva svetovni pakt o zaposlovanju Mednarodne organizacije dela, z namenom boja proti revščini in brezposelnosti;

Krepitev zmogljivosti in svetovni red

68. poziva EU, naj pomoč nameni krepitvi zmogljivosti na področjih, ki ustvarjajo neposredne koristi za gospodarsko tkivo držav partneric in nova delovna mesta, tj. razvoju proizvodnih zmogljivosti, oblikovanju učinkovitih davčnih sistemov, boju proti korupciji, krepitvi institucij in civilne družbe, lažjemu dostopu do mikroposojil in drugih virov financiranja itd.;

69. poziva, naj se vse razvojne politike EU, ki vplivajo na odpiranje delovnih mest in zmanjšanje revščine, osredotočijo na ukrepe, ki od vlad, civilne družbe, podjetij, fundacij in lokalne skupnosti zahtevajo, da do leta 2015 uresničijo razvojne cilje tisočletja ZN;

70. poziva EU, naj pomoč usmeri tudi v gradnjo sistemov socialnega varstva v državah v razvoju, ker so pomemben in učinkovit način za zmanjševanje revščine;

71. poziva k prednostni obravnavi izobraževanja, pomoči za mlade po odhodu iz šolskega sistema, poklicnega usposabljanja, tehnološkega izobraževanja, pridobivanja veščin, vseživljenjskega učenja, dostopa do finančnih sredstev, izvajanja kakovostnih tečajev, ki izboljšujejo obete tistih, ki se jih udeležijo, zdravstvenih storitev in varnosti ter k spodbujanju programov podjetniških pobud za mala in mikropodjetja, kar bo ustvarilo trajnostno delovno silo, s posebnim poudarkom na mladih, starejših, invalidih, ženskah in drugih marginalnih skupinah;

72. meni, da bi morala EU upoštevati merila v zvezi s spoštovanjem človekovih pravic in vodenjem, ko sklepa trgovinske sporazume z državami v razvoju, ter brez oklevanja uvesti sankcije zoper države, ki ne spoštujejo svojih obveznosti v zvezi z vodenjem; opominja, da ta merila veljajo kot pogoji tako za Evropski razvojni sklad kot za instrument razvojnega sodelovanja;

73. poziva EU, naj strogo spoštuje načelo pogojevanja iz Cotonoujskega sporazuma;

74. poudarja, da je treba pri Evropskem razvojnem skladu in instrumentu razvojnega sodelovanja spoštovati ista merila pogojenosti;

75. poziva Komisijo, naj se zavzema za ustrezne načine in urnike za spremljanje proizvodnih verig evropskih podjetij, ki delujejo v tujini, s katerimi bo mogoče preverjati, da ne izkoriščajo dela otrok in da spoštujejo standarde na področju dela, ki jih predpisujejo konvencije Mednarodne organizacije dela, ter naj spodbuja dostop do izobraževanja, ki je ključen dejavnik v boju proti revščini;

76. poziva k vzpostavitvi tesnih odnosov v okviru zanesljive mreže med večjimi vladnimi in nevladnimi ustanovami ter organizacijami, ki se ukvarjajo z zmanjševanjem revščine v vseh državah v razvoju, z namenom izmenjave stališč in izkušenj z oblikovanjem, izvajanjem in spremljanjem pomoči EU;

77. podpira ustanovitev podatkovnih zbirk na nacionalni ravni in ravni EU, ki bodo služile za zbiranje in primerjavo osnovnih podatkov v zvezi z revščino v državah v razvoju, cilj tega pa bo olajšanje in pospeševanje prizadevanj za zmanjševanje revščine;

78. poudarja, da je treba okrepiti usklajevanje med mednarodnimi in regionalnimi organizacijami kot dodatno prizadevanje za zagotovitev tehnične podpore za izvajanje in spremljanje načrta ukrepov EU za zmanjševanje revščine;

79. ugotavlja, da je treba ustanoviti svetovalne skupine za posebna vprašanja, kar bo konkreten in zanesljiv korak k zagotavljanju tehnične podpore za uresničevanje ciljev iz načrta ukrepov EU za zmanjševanje revščine v državah v razvoju;

80. podpira dodeljevanje proračunske podpore izključno v primeru povsem zanesljivih zagotovil, da bodo sredstva uporabljena za določen namen in za doseganje vnaprej določenega cilja ter da prejemniki izpolnjujejo merila v zvezi s spoštovanjem človekovih pravic in demokratičnim vodenjem; pričakuje učinkovitejšo presojo in nadzor proračunske podpore, da se analizira, ali je dosegla svoj namen in ali vlade držav prejemnic izpolnjujejo omenjena merila; poziva Komisijo, naj oblikuje informacijsko podprto preglednico kazalnikov, ki jo bo nadzoroval Evropski parlament in ki bo namenjena ocenjevanju učinkovitosti pomoči Skupnosti pri zmanjševanju revščine, izobraževanju in ustvarjanju delovnih mest, pri čemer bo preglednica temeljila na stopnji doseganja pričakovanih finančnih kazalnikov in ciljev;

81. poziva Komisijo, naj Evropskemu parlamentu predloži celovit in verodostojen predlog povolilne politike EU, ki bo spoštoval svobodno izbiro prebivalstva v dani državi, in izraža bojazen, da dejstvo, da takšna povolilna politika trenutno ne obstaja, izničuje verodostojnost misij EU za opazovanje volitev;

82. podpira večjo demokratično zastopanost držav v razvoju v svetovnih institucijah;

83. poziva mednarodne finančne institucije, naj pregledajo svoje posojilne politike, da bodo podprle odločitev držav v razvoju za demokratičen in trajnosten gospodarski razvoj in se bodo vzdržale škodljivega pogojevanja, ki je prispevalo k mednarodni finančni krizi;

84. poziva EU, naj sprejme konkretne ukrepe za izkoreninjenje zlorab davčnih oaz, davčnih utaj in nezakonitega bega kapitala iz držav v razvoju ter omogoči, da se ti viri naložijo v države v razvoju;

85. poziva k novemu zavezujočemu svetovnemu finančnemu sporazumu o samodejnem razkritju ustvarjenih dobičkov in plačanih davkov nadnacionalnih korporacij v posameznih državah;

86. poziva EU, naj podpre pobudo OZN o socialnem pragu, da se trajnostni sistemi socialne varnosti razširijo v države v razvoju oziroma se tam začnejo izvajati, da se zagotovi večja skladnost politik zunanjih odnosov in razvije komunikacija o socialnem varstvu v razvojnem sodelovanju, kot je predlagano v sklepih Sveta o spodbujanju zaposlovanja z razvojnim sodelovanjem EU;

IV. O izobraževanju

87. se strinja s Komisijo, da je zaposlitev najboljši način za premagovanje revščine in socialne izključenosti; meni, da je premostitev izobraževalne vrzeli v državah v razvoju ena najučinkovitejših strategij za prekinitev kroga revščine in brezposelnosti;

88. pozdravlja pospešeno financiranje pobude o izobrazbi za vse in načelno podporo, ki jo pobudi zagotavlja Komisija; poziva Komisijo, naj pojasni, katera sredstva in za katere namene trenutno daje na voljo državam, ki jih ta pobuda zajema, zlasti na področju:

– oskrbe in izobraževanja v zgodnjem otroštvu,

– brezplačnega in obveznega osnovnega izobraževanja za vse,

– učenja in življenjskih veščin za mlade in odrasle,

– pismenosti med odraslimi,

– enakosti spolov;

– kakovosti izobraževanja;

89. poziva EU, naj uvede programe pomoči za starše na različnih področjih, kjer je zaradi revščine znanje o vzgoji otrok pomanjkljivo, da bi zagotovila resnične priložnosti za otroke v državah v razvoju;

90. ugotavlja, da kakovost duševnega in fizičnega zdravja ni samo vprašanje izobrazbe, usposabljanja in novih informacijskih tehnologij, ampak tudi vprašanje dostopa do vode, hrane in zdravil, in pri tem bi morala EU posvečati veliko več pozornosti vključevanju brezplačnega učnega gradiva, obrokov, šolskih avtobusov in preizkusov znanja v celovite projekte pomoči; meni, da je treba nujno zahtevati jasno povezavo med šolskimi projekti, ki jih financira EU, ter programi za hrano in zdravje v državah v razvoju;

91. poziva EU, naj svoja prizadevanja usmeri v opredeljevanje panog, v katerih imajo države v razvoju konkurenčno prednost, pri čemer je ustanovitev programov na delu temelječega pripravništva v teh sektorjih ena od glavnih prednostnih nalog razvojne pomoči EU;

92. poziva EU, naj omogoči izobraževanje študentom iz držav v razvoju, hkrati pa jih spodbuja, da se po zaključenem študiju vrnejo v domovino in prispevajo k blaginji svojih skupnosti;

V. Dostop do trga

93. opozarja, da je bilo državam v razvoju svetovano, naj njihovi proizvodi konkurirajo na odprtem trgu, to načelo pa se v razvitem svetu pogosto ne uporablja;

94. poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo usklajen pristop, ki bo spoštoval osnove prostega trga in zagotavljal vzajemnost na področju trgovine;

95. poudarja, da so zlasti za kmetijske sektorje številnih držav v razvoju značilna samooskrbna gospodarstva, pri čemer so ta gospodarstva pogosto edini vir dohodka in preživetja;

96. naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam držav članic in Mednarodni organizaciji dela.

(1)

UL L 378, 27.12.2006, str. 41.

(2)

UL L 386, 29.12.2006, str. 1.

(3)

Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0152.

(4)

UL C 293E, 2.12.2006, str. 316.

(5)

UL C 102 E, 24.4.2008, str. 321.

(6)

Sprejeta besedila, P6_TA-PROV(2009)0138.


MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (28. 4. 2010)

za Odbor za razvoj

o zmanjševanju revščine in odpiranju novih delovnih mest v državah v razvoju: pot naprej

(2009/2171(INI))

Pripravljavka mnenja: Gabriele Zimmer

POBUDE

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za razvoj, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.   poudarja pomen spodbujanja širše opredelitve revščine, sprejete na svetovnem vrhu o socialnem razvoju v Københavnu leta 1995, ki vključuje pomanjkanje, socialno izključenost in pomanjkanje udeležbe, ter zamisli o modelu socialnega razvoja, kot je predlagan v poročilu Združenih narodov z naslovom Ponoven razmislek o revščini – poročilo o svetovnem socialnem položaju za leto 2010;

2.   poudarja pomen spodbujanja alternativnih kazalnikov namesto BDP pri merjenju družbenega napredka v državah v razvoju, zlasti glede na predloge Komisije za merjenje gospodarske storilnosti in družbenega napredka, ki ji predseduje Joseph Stiglitz;

3.   poziva, da morajo odzive na svetovno gospodarsko krizo pripraviti države in regije, pri tem pa upoštevati ukrepe iz Globalnega pakta, instrumenta politike Mednarodne organizacije dela, da se olajša investiranje v sektorje z visoko zaposlitveno intenzivnostjo in v okolju prijazne sektorje ter v sisteme socialnega varstva;

4.   poziva, naj vsi ukrepi za ustvarjanje delovnih mest temeljijo na agendi za dostojno delo Mednarodne organizacije dela, da bi omogočili pravično razdelitev ugodnosti gospodarske rasti;

5.   poudarja, da imajo socialni partnerji pomembno vlogo v gospodarskem razvoju in lahko okrepijo socialno kohezijo, zaradi česar je treba spodbujati vzpostavitev in utrditev ustreznih organizacij;

6.   poziva k izvajanju svobode združevanja za sindikate in pravice do kolektivnega pogajanja brez izjem, da se zagotovi, izboljša in obrani dostojne pogoje dela;

7.   poziva k izvajanju pravice do svobode pred diskriminacijo, tj. pravice do dela in enake obravnave ne glede na spol, narodnost, starost, invalidnost ali spolno usmerjenost, kot ključnega načela v boju proti revščini;

8.   poziva k izvajanju pravice do svobode pred prisilnim delom in še posebej delom otrok brez izjeme, saj so brez izobrazbe otroci obsojeni na življenje v revščini;

9.   poziva, naj se posebna pozornost nameni boju proti delu otrok in naj se namesto tega ustvarijo delovna mesta za odrasle, otrokom pa omogoči ustrezna izobrazba;

10. poudarja, da malo kmetijstvo, ki temelji na decentralizirani, ekološki in trajnostno naravnani proizvodnji, omogoča ustvarjanje delovnih mest in trajnostni razvoj, saj na hektar zaposluje več ljudi kot velike kmetije, kmetje in zaposleni pa porabijo za delovno-intenzivne nekmetijske podeželske proizvode sorazmerno več;

11. poudarja, da potrebujejo mala in mikro podjetja, zlasti v kmetijskem sektorju, ustrezno financiranje, tj. mikro kredite, da bi ohranila obstoječa in odpirala nova delovna mesta;

12. poziva Evropsko komisijo in države članice, naj povečajo javno finančno podporo za mala in mikro podjetja ter kmete v državah v razvoju, tudi za neformalni sektor, kot to zahteva globalni pakt o zaposlovanju Mednarodne organizacije dela, z namenom boja proti revščini in brezposelnosti;

13. poziva k prednostni obravnavi nadaljnjega izobraževanja, namenjenega mladim po njihovem odhodu iz šolskega sistema, poklicnega usposabljanja, tehnološkega izobraževanja, pridobivanja spretnosti, vseživljenjskega učenja, dostopa do finančnih sredstev, izvajanja kakovostnih praks, ki izboljšujejo možnosti za tiste, ki pokažejo zanimanje, zdravstvenih storitev in varnosti in naj se za spodbujanje trajnostne delovne sile, zlasti mladih, starejših, invalidnih ljudi, žensk in drugih marginalnih skupin spodbuja sheme podjetniških pobud za mala in mikro podjetja;

14. poziva, naj se znatno okrepi pravni in socialni položaj žensk, da se prepreči diskriminacija in izkoristi potencial žensk za gospodarski in družbeni razvoj;

15. poziva, naj se vse razvojne politike EU, ki vplivajo na odpiranje delovnih mest in zmanjšanje revščine, osredotočijo na ukrepe, ki od vlad, civilne družbe, podjetij, fundacij in lokalne skupnosti zahtevajo, da do leta 2015 uresničijo razvojne cilje tisočletja ZN;

16. poziva k spodbujanju usklajevanja razvojne politike med Komisijo in državami članicami EU, da različni politični ukrepi ne bi negativno vplivali na doseganje razvojnih ciljev novega tisočletja.

17. spodbuja države donatorice, naj uporabijo trenutno krizo za temeljito preučitev obstoječih možnosti za inovativne in dodatne vire financiranja razvoja ter opredelijo nove, da bi državam v razvoju omogočili diverzifikacijo virov prihodkov ter izvajanje učinkovitih, konkretnih in operativnih programov porabe;

18. spodbuja države v razvoju, naj pri oblikovanju državnih strateških dokumentov in nacionalnih usmeritvenih programov kot prednostno nalogo upoštevajo razvoj kmetijskega sektorja in varnosti preskrbe s hrano;

19. poziva vlade, naj dajo prednost podpori za izpolnjevanje osnovnim socialnih potreb, spodbujajo varstvo otrok in ranljivih žensk, ki jih je kriza močno prizadela, mladih v težkem položaju, nekvalificiranih delavcev z nizkimi dohodki in delavcev migrantov, delavcev na podeželju in invalidov;

20. zahteva, da sta osnovna izobrazba in javno zdravstvo osnova razvojnih politik, ter poudarja, da trenutno stanje ne upravičuje kakršnega koli zmanjšanja domače porabe in mednarodne pomoči v teh sektorjih;

21. poziva k izboljšanju enakosti možnosti in dostopu do razvijanja poklicnih znanj, usposabljanja ter kakovostnega izobraževanja; poziva k izboljšanju dostopa do kreditov (vključno z mikrofinanciranjem) za spodbujanje odpiranja novih delovnih mest;

22. poziva Komisijo in države članice, naj v shemah, namenjenih državam v razvoju, spodbujajo poslovni model družbene odgovornosti podjetij kot pravno zavezujoče načelo za vključitev družbenih in okoljskih skrbi v poslovanje podjetij ter njihove odnose s podizvajalci in zainteresiranimi stranmi;

23. poziva k učinkovitejši podpori pri odpiranju delovnih mest z uskladitvijo politike zaposlovanja in makroekonomskih politik, pri čemer slednje ne smejo biti omejene samo na nadzor inflacije ter trgovinskega in proračunskega primanjkljaja, temveč se morajo osredotočati tudi na stabilnost proizvodnje realnega sektorja, prihodkov in zaposlenosti;

24. poziva k zavezujoči vključitvi standardov dostojnega dela Mednarodne organizacije dela kot tudi okoljskih standardov v trgovinske sporazume;

25. poziva k ponovnemu razmisleku o politiki privatizacije, zlasti javnih storitev, kot so javni vodovod, kanalizacija in storitve splošnega interesa, ter o družbeni vlogi držav pri vodenju razvoja, vključno z vlogo podjetij v državni lasti kot delodajalcev in ponudnikov socialnih storitev;

26. poziva države članice in Komisijo, naj si prizadevajo za drugačno razlago člena XXIV Svetovne trgovinske organizacije, da se omogoči izvzetje ranljivih proizvodnih in drugih sektorjev iz trgovinskih sporazumov, kadar je to upravičeno, ter poudarja, da je treba dati večjo veljavo dejavnikom konkurenčnosti na izvoznih trgih, značilnim za državo, kot so predtrgovinski vzorci zaposlovanja, politike družbenega sektorja, raven družbenega razvoja, vzorci lastništva zemlje in razmerja moči na podeželju, zmogljivosti na strani ponudbe za izvoz, tehnološka znanja in obstoj dobro razvitih trgov;

27. predlaga Komisiji, Parlamentu in državam članicam, naj preverijo možnosti za liberalizacijo uvoza kmetijskih proizvodov iz držav v razvoju brez ohranjanja vzajemnih sporazumov o prosti trgovini, ki bi lahko uničili regionalne trge v državah v razvoju;

28. poziva Komisijo in države članice EU, naj spodbujajo trajnostna podjetja, ki odpirajo dostojna delovna mesta, kot poseben sektor razvojnega sodelovanja v skladu z Evropskim soglasjem o razvoju iz leta 2005 ter pospešujejo njegovo vključevanje v bolj tradicionalne sektorje razvojnega sodelovanja, kot so infrastruktura, razvoj podeželja, upravljanje in pomoč, povezana s trgovino;

29. opozarja na odločilno vlogo sistemov socialne zaščite, kot so omenjeni v globalnem paktu o zaposlovanju Mednarodne organizacije dela in pobudi o socialnem pragu Združenih narodov; zato poziva k večjemu poudarku na sistemih socialne zaščite, da se prepreči vse večja revščina in odgovori na socialno stisko, hkrati pa prispeva k stabilizaciji gospodarstva ter ohranjanju in spodbujanju zaposljivosti;

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

28.4.2010

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

43

0

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Regina Bastos, Edit Bauer, Jean-Luc Bennahmias, Pervenche Berès, Mara Bizzotto, David Casa, Alejandro Cercas, Ole Christensen, Sergio Gaetano Cofferati, Marije Cornelissen, Frédéric Daerden, Proinsias De Rossa, Sari Essayah, Pascale Gruny, Thomas Händel, Marian Harkin, Roger Helmer, Stephen Hughes, Liisa Jaakonsaari, Danuta Jazłowiecka, Ádám Kósa, Jean Lambert, Veronica Lope Fontagné, Olle Ludvigsson, Elizabeth Lynne, Thomas Mann, Elisabeth Morin-Chartier, Csaba Őry, Rovana Plumb, Konstantinos Pupakis (Konstantinos Poupakis), Sylvana Rapti, Licia Ronzulli, Elisabeth Schroedter, Jutta Steinruck, Traian Ungureanu

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Raffaele Baldassarre, Kinga Göncz, Filiz Hakaeva Hjusmenova (Filiz Hakaeva Hyusmenova,) Gesine Meissner, Ria Oomen-Ruijten, Csaba Sógor, Emilie Turunen, Gabriele Zimmer

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

João Ferreira


IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

10.5.2010

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

13

11

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Thijs Berman, Michael Cashman, Corina Creţu, Nirj Deva, Charles Goerens, Catherine Grèze, Enrique Guerrero Salom, András Gyürk, Eva Joly, Filip Kaczmarek, Franziska Keller, Gay Mitchell, Bill Newton Dunn, Maurice Ponga, David-Maria Sassoli, Birgit Schnieber-Jastram, Michèle Striffler, Alf Svensson, Eleni Teoharus (Eleni Theocharous), Frank Vanhecke, Anna Záborská, Iva Zanicchi, Gabriele Zimmer

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Fiona Hall, Wolf Klinz, Miguel Angel Martínez Martínez, Patrizia Toia

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov