POROČILO o predlogu Sklepa Sveta o uporabi določb schengenskega pravnega reda, ki se navezujejo na schengenski informacijski sistem, v Republiki Bolgariji in Romuniji

11.6.2010 - (06714/2010 – C7‑0067/2010 – 2010/0814(NLE)) - *

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Poročevalec: Carlos Coelho

Predlogi sprememb

• 001-001 (PDF - 88 KB)
• 001-001 (DOC - 41 KB)

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu Sklepa Sveta o uporabi določb schengenskega pravnega reda, ki se navezujejo na schengenski informacijski sistem, v Republiki Bolgariji in Romuniji

(06714/2010 – C7‑0067/2010 – 2010/0814(NLE))

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (06714/2010),

–   ob upoštevanju člena 4(2) akta o pristopu z dne 25. aprila 2005[1], v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C7­0067/2010),

–   ob upoštevanju člena 55 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A7-0199/2010),

1.  odobri osnutek sklepa Sveta, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

3.  poziva Svet, naj se s Parlamentom ponovno posvetuje, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki je predloženo v posvetovanje;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Predlog spremembe  1 Osnutek sklepa Uvodna izjava 3
Besedilo, ki ga predlaga Svet	Predlog spremembe
Svet je XXXX 2010 sklenil, da Republika Bolgarija in Romunija izpolnjujeta pogoje s tega področja. Zato je mogoče določiti datum, s katerim se schengenski pravni red, ki se navezuje na schengenski informacijski sistem (SIS), v teh dveh državah članicah lahko začne uporabljati.	Svet je XXXX 2010 sklenil, da Republika Bolgarija in Romunija izpolnjujeta pogoje s tega področja. Zato je mogoče določiti datum, s katerim se schengenski pravni red, ki se navezuje na schengenski informacijski sistem (SIS), v teh dveh državah članicah lahko začne uporabljati.
	Vsaka od teh držav članic bi morala v obdobju šestih mesecev, ki se začne z datumom začetka veljavnosti tega sklepa, pisno obvestiti Evropski parlament in Svet o tem, kako nameravata ukrepati v odziv na priporočila, ki so vključena v ocenjevalna poročila in omenjena v odzivu ter jih je še treba uresničiti.

• [1]  UL L 157, 21. 6. 2005, str. 204.

OBRAZLOŽITEV

A. Ozadje

Romunija in Bolgarija sta sprejeli schengenski pravni red, ko sta leta 2007 pristopili k EU. V členu 4(2) akta o pristopu iz leta 2005 je določeno, da je treba s postopki ocenjevanja preveriti, ali sta novi državi članici izpolnili potrebne pogoje za uporabo vseh delov schengenskega pravnega reda (varstvo podatkov, schengenski informacijski sistem, zračne, kopenske in morske meje, policijsko sodelovanje ter vizumi), kar je predpogoj za to, da Svet lahko sprejme sklep o odpravi kontrol na notranjih mejah s tema državama članicama.

Ocenjevanje vsake nove države članice bi se moralo začeti na zahtevo te države članice (izjava o pripravljenosti). Za njegovo izvajanje bi morala biti odgovorna delovna skupina za schengensko evalvacijo (SCH-EVAL), začeti pa bi se moralo z vprašalnikom o vseh delih schengenskega pravnega reda, ki se ga pošlje državi članici, in nadaljevati z ocenjevalnimi obiski. Skupine strokovnjakov bi bilo treba napotiti do SIS, uradov SIRENE, na konzulate, na meje itd. in te bi morale pripraviti izčrpna poročila z opisi dejanskega stanja, ocenami in priporočili za dodatne ukrepe in kasnejše obiske. V končnem poročilu bi moralo biti opredeljeno, ali nova država članica – po celovitem postopku ocenjevanja – izpolnjuje vse pogoje za uporabo pravnega reda v praksi.

Pričujoči osnutek sklepa o uporabi določb v zvezi s schengenskim informacijskim sistemom v Bolgariji in Romuniji je prvi korak v smeri odprave kontrol na notranjih mejah EU z Bolgarijo in Romunijo. O odpravi kontrol na mejah bo Svet odločil v ločenem sklepu, ki ga bo sprejel v poznejši fazi po dodatnih ocenjevanjih.

Svet je pričujoči osnutek sklepa o uporabi določb v zvezi s schengenskim informacijskim sistemom v Bolgariji in Romuniji posredoval Evropskemu parlamentu. V skladu z aktom o pristopu iz leta 2005 se te določbe uporabljajo le na podlagi sklepa Sveta, po posvetovanju s Parlamentom in po tem, ko se s schengenskim mehanizmom ocenjevanja oceni, če so v državi članici izpolnjeni pogoji za uporabo teh določb.

Delovna skupina za schengensko evalvacijo v okviru Sveta je preverila, če Bolgarija in Romunija zagotavljata zadovoljive ravni varovanja podatkov, ter prišla do pozitivnih splošnih zaključkov. Zato je osnutek sklepa namenjen določitvi datuma, s katerim se bodo začele uporabljati določbe, povezane s schengenskim informacijski sistemom. Za tem bo prišlo do prenosa resničnih podatkov iz SIS Bolgariji in Romuniji in ti bosta lahko z določenimi omejitvami vnašali podatke in uporabljali podatke iz SIS.

1. Schengenska evalvacija Bolgarije in Romunije, kar zadeva varstvo podatkov

Ocenjevanje pravilne uporabe schengenskega pravnega reda s strani Bolgarije in Romunije, kar zadeva varstvo podatkov, je potekalo od 27. do 30. aprila 2009, v skladu s pristojnostmi delovne skupine za schengensko evalvacijo.

a. Bolgarija

Glede Bolgarije je odbor strokovnjakov ugodno ocenil pobude različnih ministrstev za razvoj sistema, ki bo posameznikom, na katere se podatki nanašajo, zagotavljal celovite informacije o njihovih pravicah. Ugotovljene pomanjkljivosti so zadevale sprejemanje, izvajanje in uporabo ustrezne zakonodaje, zlasti v zvezi s priporočilom Sveta Evrope (87)15, ki ureja uporabo osebnih podatkov v policijskem sektorju, ter potrebo po poročilih o izvajanju pravic posameznikov, na katere se podatki nanašajo, in o dejavnosti Komisije za varstvo osebnih podatkov.

Po teh priporočilih je Bolgarija do januarja 2010 opravila potrebne pravne prilagoditve, da bi zagotovila popolno izvajanje priporočila Sveta Evrope (87)15. Kar zadeva pravice posameznikov, na katere se podatki nanašajo, je Bolgarija okrepila sodelovanje med Komisijo za varstvo osebnih podatkov in drugimi organi ter sprejela ukrepe za osveščanje javnosti, na primer z novim spletnim mestom.

b. Romunija

Glede Romunije je odbor strokovnjakov ugodno ocenil inšpekcijske preglede organov, ki bodo uporabljali schengenski informacijski sistem. Te inšpekcije so potekale od leta 2006. Ugotovljene slabosti so zadevale še nedokončano sprejetje dveh zakonov, ki bosta urejala obdelavo osebnih podatkov v povezavi s schengenskim informacijskim sistemom, prostore in sredstva nacionalnega nadzornega organa ter uvajanje rednih naključnih preverjanj v povezavi s schengenskimi podatki.

Do februarja 2010 je Romunija kot odgovor na priporočila poročala, da je bil objavljen zakon, ki ureja obdelavo osebnih podatkov in s katerim se izvaja priporočilo Sveta Evrope (87)15, ter da se je že začel postopek sprejetja navodil za izvajanje zakona. Ravno tako je v postopku sprejemanja medministrska odobritev zakona o ustanovitvi, organizaciji in delovanju nacionalnega informacijskega sistema za opozarjanje. Kar zadeva prostore in sredstva nacionalnega nadzornega organa, se je Romunija zelo potrudila, da bi upoštevala priporočilo. Romunija je poročala tudi, da osebe, odgovorne za varstvo osebnih podatkov, opravljajo naključna notranja preverjanja izvajanja varnostnih ukrepov.

Svet je 26. aprila 2010 sklenil, da so izpolnjeni pogoji na področju varstva podatkov in da ni nobene ovire za sprejetje sklepa Sveta o uporabi določb schengenskega pravnega reda v zvezi s schengenskim informacijskim sistemom in torej za vnos dejanskih podatkov SIS, takoj ko bosta Bolgarija in Romunija za to tehnično pripravljeni.

V skladu s časovnim načrtom SISone4ALL za priključitev Bolgarije in Romunije k SIS II z dne 9. marca 2010 se pričakuje, da bosta obe državi tehnično pripravljeni do oktobra 2010.

2. Naslednji koraki

Po prenosu dejanskih podatkov SIS Bolgariji in Romuniji bo delovna skupina za schengensko evalvacijo preverila pravilnost uporabe določb o SIS.

V skladu s časovnim načrtom SISone4ALL za priključitev Bolgarije in Romunije k SIS II z dne 9. marca 2010 je ocenjevanje v zvezi s SIS za Bolgarijo predvideno od 22. do 26. novembra 2010, za Romunijo pa od 29. novembra do 3. decembra 2010.

3. Bolgarija in Romunija sta zaprosili za vključitev v sistem SISOne4ALL namesto SISII

Zaradi velikih zamud pri razvoju sistema SISII sta se Bolgarija in Romunija odločili, da ne bosta čakali na začetek delovanja sistema SISII (za katerega še vedno ni oprijemljivega časovnega načrta), temveč bosta zaprosili za vključitev v obstoječi sistem SISOne4ALL. V sedanjem sistemu SIS1+RE sta na voljo le dve prosti mesti, ki sta rezervirani za Združeno kraljestvo in Irsko. Pričakuje se, da bo težava s pomanjkanjem prostih mest rešena do konca avgusta letos, da bi se vsem novim državam omogočila pridružitev k sistemu SIS1+RE prek tehnične posodobitve, ki se izvaja na sedanjem sistemu in ki naj bi bila pripravljena pravočasno, da bi tema dvema državama omogočila priključitev k sistemu SIS ob upoštevanju sedanjega časovnega načrta.

4. Revizija schengenskega ocenjevalnega mehanizma

Marca 2009 je Komisija predložila predloga za spremembo schengenskega ocenjevalnega mehanizma KOM(2009)102, na podlagi člena 66 PES, in KOM(2009)105, na podlagi tako imenovanega tretjega stebra, torej členov 30 in 31 PEU.

Parlament je 20. oktobra 2009 zavrnil predloga Komisije in jo pozval, naj ju umakne ter predloži nova. Utemeljitev Parlamenta je bila, da pravna podlaga predlogov, kot jo navaja Komisija, ne upošteva dovolj vloge Parlamenta pri območju svobode, varnosti in pravice. Komisija bi morala predložiti nove predloge, ker je ocenjevanje med drugim zajemalo sistema SIS in VIS, zakonik o schengenskih mejah in vizumski zakonik, to pa so instrumenti, sprejeti s postopkom soodločanja. Za nove predloge bi bilo treba uporabiti postopek soodločanja, ocenjevalni mehanizem pa bi se lahko vzpostavil s spremembo določenih instrumentov.

Z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe je zapadel predlog, utemeljen na tretjem stebru. Drugi predlog (KOM(2009)102) je ostal v postopku. Komisija ga še ni umaknila. V svojem „omnibus“ sporočilu z dne 2. decembra 2009 je navedla člen 74 PDEU kot novo pravno podlago v skladu z Lizbonsko pogodbo[1].

Parlament je 25. novembra 2009 v svoji resoluciji o stockholmskemu programu potrdil svoje stališče, da je treba schengenski ocenjevalni mehanizem revidirati tako, da se ustrezno upošteva vloga Parlamenta pri območju svobode, varnosti in pravice v skladu z Lizbonsko pogodbo[2].

B. Stališče poročevalca

Poročevalec opozarja, da mora imeti Parlament, še posebej pa člani odbora LIBE, dostop do evalvacijskih poročil in vseh ostalih pomembnih informacij o izvajanju vseh morebitnih priporočil, preden lahko poda svoje utemeljeno mnenje.

Pričakuje, da bo Svet – ne le pri sedanjem ocenjevanju varstva podatkov, temveč tudi pri drugih ocenjevanjih na preostalih področjih – lahko zagotovil Evropskemu parlamentu vse zahtevane in razpoložljive informacije, da bo ta lahko sprejel pravo odločitev in izvajal potreben demokratični nadzor.

S predlog spremembe se poskuša zagotoviti, da bo Evropski parlament – tako kot Svet – obveščen o nadaljnjih ukrepih Bolgarije in Romunije, s katerimi se odzivata na pomanjkljivosti, ki so jih med ocenjevanjem varstva podatkov ugotovili strokovnjaki.

Poročevalec želi ob tej priložnosti opozoriti, da je treba vzpostaviti enostaven, učinkovit in pregleden ocenjevalni mehanizem, ki bi moral dopolnjevati sedanje schengensko ocenjevanje ter omogočati ohranitev schengenskega območja kot območja prostega gibanja. Ker je ogrožena varnost schengenskega območja in njegovih državljanov, bi morali vsi pomembni akterji v celoti sodelovati pri vzpostavitvi novega ocenjevalnega sistema, ki bo omogočal zagotavljanje varnosti in krepil načelo medsebojnega zaupanja, ki je bistveno za ohranitev schengenskega območja.

• [1]  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom „Posledice začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe za še nedokončane medinstitucionalne postopke odločanja“, KOM(2009)0665 končno, 2. 12. 2009, s prilogami.
• [2]  Odstavka 13 in 148.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	10.6.2010
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	36 1 3
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Jan Philipp Albrecht, Sonia Alfano, Emine Bozkurt, Simon Busuttil, Carlos Coelho, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Cornelia Ernst, Tanja Fajon, Hélène Flautre, Kinga Gál, Sylvie Guillaume, Anna Hedh, Salvatore Iacolino, Sophia in ‘t Veld, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Juan Fernando López Aguilar, baronica Sarah Ludford, Monica Luisa Macovei, Nuno Melo, Claude Moraes, Carmen Romero López, Birgit Sippel, Csaba Sógor, Rui Tavares, Kiriakos Triantafilidis (Kyriacos Triantaphyllides), Axel Voss, Tatjana Ždanoka
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Edit Bauer, Andrew Henry William Brons, Anna Maria Corazza Bildt, Ioan Enciu, Ana Gomes, Stanimir Ilčev (Stanimir Ilchev), Marija Nedelčeva (Mariya Nedelcheva), Zuzana Roithová, Ernst Strasser, Rainer Wieland, Cecilia Wikström
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	George Lyon, Diana Wallis