POROČILO o strategiji Evropske unije za regijo Baltskega morja in vlogi makroregij v prihodnji kohezijski politiki

14.6.2010 - (2009/2230(INI))

Odbor za regionalni razvoj
Poročevalec: Wojciech Michał Olejniczak

Postopek : 2009/2230(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A7-0202/2010
Predložena besedila :
A7-0202/2010
Sprejeta besedila :

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o strategiji Evropske unije za regijo Baltskega morja in vlogi makroregij v prihodnji kohezijski politiki

(2009/2230(INI))

Evropski parlament,

- ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o Strategiji Evropske unije za regijo Baltskega morja (KOM(2009)0248 konč.) ter okvirnega akcijskega načrta, ki dopolnjuje strategijo,

- ob upoštevanju zaključkov Sveta o strategiji Evropske unije za regijo Baltskega morja, sprejetih dne 26. oktobra 2009,

-    ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. julija 2008 o okoljskem vplivu načrtovanega plinovoda v Baltskem morju, ki naj bi povezal Rusijo in Nemčijo[1],

- ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. novembra 2006 o strategiji za regijo Baltskega morja v okviru severne dimenzije[2],

- ob upoštevanju mnenj Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o sporočilu Komisije o strategiji Evropske unije za regijo Baltskega morja (ECO/261) in o makroregionalnem sodelovanju – razširitvi strategije za Baltik na druge evropske makroregije (ECO/251),

- ob upoštevanju mnenja Odbora regij o vlogi lokalnih in regionalnih oblasti v novi strategiji za Baltsko morje z dne 21.–22. aprila 2009,

- ob upoštevanju mnenja na lastno pobudo Odbora regij „Bela knjiga Odbora regij o upravljanju na več ravneh“ (CdR 89/2009 konč.),

- ob upoštevanju člena 48 poslovnika,

- ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj ter mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter Odbora promet in turizem (A7–0202/2010),

A.  ker je od razširitve Evropske unije leta 2004 Baltsko morje dejansko postalo njeno notranje morje, ki ne le povezuje države, ampak predstavlja tudi poseben izziv, in ker so države regije Baltskega morja v veliki meri soodvisne in se morajo spoprijemati s podobnimi izzivi,

B.  ker je strategija za regijo Baltskega morja pilotni projekt za prihodnje strategije makroregij in ker bi lahko ob uspehu ta strategija služila kot model za izvajanje naslednjih strategij,

C.  ker lahko zamisel o oblikovanju funkcionalnih regij, zbranih okrog skupnih ciljev in razvojnih težav, pripomore k povečanju učinkovitosti regionalne politike Evropske unije,

D.  ker je zaradi povečanja uspešnosti regionalne politike, zlasti z ozirom na njeno reformo po letu 2013, treba odločno podpreti in razvijati zamisel o celostnem pristopu in oblikovanje strategij za makroregije, veljavnih za celotno Evropsko unijo, pri čemer pa njihovo uvajanje ne sme privesti do renacionalizacije kohezijske politike,

E.  ker je Baltsko morje še vedno najbolj onesnaženo morje v Evropski uniji, njegovo okoljsko stanje pa se ne bi smelo poslabšati zaradi obsežnih projektov na področju infrastrukture, ki se izvajajo v Baltskem morju in na njegovem območju (vključno s v tretjimi državami),

1.   pozdravlja dejstvo, da je Evropska komisija sprejela in Evropski svet podprl strategijo za regijo Baltskega morja, ki jo je Parlament terjal od leta 2006;

2.   s posebnim zadovoljstvom sprejema dejstvo, da je strategija rezultat široko zasnovanega posvetovanja z zainteresiranimi stranmi v državah članicah, in sicer ne le z državnimi, regionalnimi in lokalnimi oblastmi, ampak tudi z akademskimi ter poslovnimi krogi in nevladnimi organizacijami, kar dokazuje, da je postopek posvetovanja in sodelovanja partnerjev pri pripravi strategije od samega začetka pomemben dejavnik, ki odloča o njeni uspešnosti; v zvezi s tem pozdravlja oblikovanje foruma civilne družbe v regiji, kot je pobuda za akcijski vrh za Baltsko morje, in poziva k podobnim pobudam v prihodnjih makroregijah, ki bi združile javne in zasebne udeležence pri pripravi strategij makroregij;

3.   priporoča, da se v zvezi s tem okrepi vključenost lokalnih skupnosti s širšimi in bolj osredotočenimi komunikacijskimi in posvetovalnimi orodji, vključno z lokalnimi mediji (lokalna televizija, radio ter tiskani in spletni časopisi); poziva Evropsko komisijo, naj ustvari poseben spletni portal, namenjen strategiji za regijo Baltskega morja, ki bi deloval kot forum za izmenjavo izkušenj na področju sedanjih in prihodnjih projektov, ki jih izvajajo nacionalne in lokalne vlade, nevladne organizacije in drugi subjekti, ki delujejo v regiji Baltskega morja;

4.  pozdravlja strategijo EU 2020, ki je skladna s cilji, zastavljenimi v strategiji za Baltsko morje, in ugotavlja, da se lahko strategija EU 2020 uporablja kot učinkovit okvir za izvajanje in krepitev strategije za Baltsko morje;

5.   je prepričan, da novi okviri sodelovanja, predvideni s strategijo, ki temeljijo na načelih celostnega pristopa, odpirajo možnosti za smotrnejšo in učinkovitejšo uporabo finančnih sredstev, namenjenih za zaščito okolja in razvoj regije Baltskega morja, ki izvirajo iz skladov Unije in državnih proračunov ter različnih finančnih ustanov;

6.  opozarja na znatne razlike v regiji Baltskega morja na področju gospodarskega razvoja in inovacij ter na nujnost razširitve potenciala vseh območij, vključno z visoko razvitimi, saj lahko pomagajo pri napredku najbolj prikrajšanih regij; opozarja, da je treba spodbujati nova območja z razvojnim in inovacijskim potencialom ter izkoristiti priložnost za uporabo dodane vrednosti strategije za Baltsko morje ter drugih prihodnjih strategij makroregij za dosego nove ravni sinergije, ki bo lahko zmanjšala sedanje razlike in ustvarila trajno območje skupne blaginje z visoko ravnjo konkurenčnosti, ki je tako bistvena z vidika staranja družbe in novih vzorcev globalizacije;

7.  poudarja, da je takojšnje in dosledno izvajanje veljavnih zakonodajnih aktov EU, namenjenih krepitvi notranjega trga, kot je direktiva o storitvah, nujno za povečanje privlačnosti regije Baltskega morja kot gospodarskega območja;

8.  poziva države članice in regije k uporabi strukturnih skladov, ki so na voljo za obdobje 2007–2013, da se zagotovi čim širša podpora izvajanju strategije, zlasti z namenom da se podpre ustvarjanje možnosti zaposlitve in gospodarske rasti v območjih, ki jih je gospodarska kriza najbolj prizadela; priporoča, kadar je to upravičeno, da se zagotovijo spremembe operativnih programov v tekočem programskem obdobju; poudarja, da bi izkoriščanje posebnih značilnosti regij lahko prispevalo k veliko bolj učinkoviti uporabi strukturnih skladov in ustvarjanju dodane vrednosti na regionalni ravni;

9.  ugotavlja, da je svetovna finančna in gospodarska kriza močno vplivala na vse države v regiji, zlasti baltske države; poziva vse zainteresirane strani, naj zaradi krize ne slabijo zavzetosti za strategijo EU za Baltsko morje;

10. je prepričan, da so pogoj za uspešnost strategije in uresničitev ambicioznih ciljev nadaljnjih strategij makroregij ukrepi, ki se izvajajo v okviru vseh sektorskih politik z ozemeljsko razsežnostjo, zlasti skupne kmetijske politike, ribiške politike, prometne politike, industrijske politike, raziskovalne politike in usklajene infrastrukturne politike, ter združitev razpoložljivih sredstev, usmerjenih v skupno določene cilje na danem območju; v zvezi s tem vztraja pri izvedbi pregleda politik z vidika teh novih izzivov in določitvi ustreznega okvira na ravni Evropske unije ter določitvi razmerja tega okvira do obstoječih nacionalnih in lokalnih struktur;

11. verjame, da bo ozemeljska razsežnost strategije pripomogla k dejanskemu razvoju ideje ozemeljski koheziji, ki jo Lizbonska pogodba umešča na isto raven kot ekonomsko in socialno kohezijo; ob upoštevanju tega poziva Komisijo, naj se vključi v dejavni dialog o vlogi in učinku makroregionalnih politik EU po letu 2013;

12. spodbuja pripravo posebnih določb v prihodnji splošni uredbi o strukturnih skladih na podlagi določb o ozemeljskem sodelovanju, ki bodo jasne ter bodo upoštevale različne upravne kulture, upravičencem pa ne bodo nalagale dodatnih upravnih bremen, da bi se okrepilo sodelovanje med državami in regijami, ter razvoj nadaljnjih skupnih strategij delovanja, ki lahko okrepijo privlačnost regije na evropski in mednarodni ravni ter posledično postanejo model za čezmejno sodelovanje;

13. opozarja na dejstvo, da je treba strategijo za regijo Baltskega morja upoštevati kot proces, v katerem se pravila delovanja in sodelovanja stalno razvijajo, zaradi česar je treba strategijo posodabljati, in da je glavni cilj določitev optimalnih mehanizmov, ki bi jih lahko uporabili v nadaljnjih makroregionalnih strategijah; v zvezi s tem poudarja pomen zbiranja, povzemanja in promoviranja uspešnih pobud ter njihovih rezultatov; podpira načrt Komisije, da se oblikuje podatkovna baza najboljše prakse, ki bi se uporabila za razvoj prihodnjih makroregionalnih strategij;

14. je prepričan, da lahko ozemeljsko sodelovanje, ki se razvija v okviru strategij za makroregije, pomembno pripomore h krepitvi procesa povezovanja, in sicer z večjo udeležbo civilne družbe v procesu sprejemanja odločitev in izvajanja konkretnih dejavnosti; v tem okviru opozarja, da morajo makroregionalne strategije izvajati družbeno, gospodarsko, kulturno, izobraževalno in turistično razsežnost, ter meni, da je za krepitev udeležbe lokalne civilne družbe in subsidiarnosti treba spodbujati makroregionalne strategije z vzpostavitvijo evropskih združenj za teritorialno sodelovanje;

15. poudarja pomen nadaljnjega spodbujanja razvoja na področju kulture, izobraževanja, raziskav in inovacij ter države Evropske unije poziva k tesnejšemu sodelovanju zlasti na slednjem področju; priznava, da je na področju izobraževanja sodelovanje gotovo lahko izjemno koristno, vendar mora ostati v pristojnosti držav članic; priporoča krepitev strateškega pristopa in dolgoročnega načrtovanja v zvezi z makroregijami;

16. v skladu z načelom subsidiarnosti in ob upoštevanju izjemnega potenciala za sodelovanje na lokalni in regionalni ravni poudarja pomembnost oblikovanja učinkovite strukture za sodelovanje na več ravneh s spodbujanjem sektorskih partnerstev z rednimi srečanji pristojnih oblikovalcev politik, ki bodo okrepila odgovornost, ki si jo delijo različni partnerski subjekti, ob ohranitvi organizacijske suverenosti držav članic in regij; v zvezi s tem poziva k izboljšanju, razvoju in krepitvi mehanizmov čezmejnega sodelovanja, ki so vzpostavljeni na lokalni in regionalni ravni;

17. poudarja dejstvo, da nov „makroregionalni“ okvir sodelovanja vključuje odločen pristop „od zgoraj navzdol“, pri čemer imajo države članice odločilno vlogo pri njegovem razvoju, in vzpostavlja novo raven upravljanja; v okviru tega novega modela sodelovanja je treba zagotoviti, da se naravne omejitve obrobnih regij pretvorijo v prednosti in priložnosti ter da se spodbuja razvoj teh regij;

18. meni, da makroregije združujejo potencial za optimizacijo odgovorov na izzive, ki se pojavljajo v dani regiji ter za uspešno in učinkovito koriščenje posebnih možnosti in sredstev v vsaki od regij;

19. poziva Evropsko komisijo, naj analizira prve rezultate in izkušnje v zvezi z izvajanjem strategije za regijo Baltskega morja, kar bo pripomoglo k opredelitvi možnih virov in metod financiranja makroregionalnih strategij ter uporabi pilotnega projekta kot vzora za druge makroregionalne strategije, s čimer se bo dokazala njihova funkcionalnost; vendar poudarja, da je razvoj makroregij v bistvu dopolnilni ukrep, ki ne bi smel biti namenjen nadomeščanju financiranja posameznih lokalnih in regionalnih programov s strani EU kot prednostno financiranje;

20. ugotavlja, da je bilo dosedanje izvajanje strategije za regijo Baltskega morja zelo počasno; meni, da je mogoče sredstva, odmerjena v proračunu EU za leto 2010, uporabiti za pospešitev izvajanja; vendar obžaluje, da ta sredstva še niso bila izplačana, ter opozarja Komisijo, da je treba ta denar čim prej dodeliti za namene v skladu s cilji strategije za regijo Baltskega morja;

21. opozarja, da mora Evropska komisija v korist prihodnjih makroregionalnih strategij rešiti vprašanje lastnih sredstev, da bi lahko predvidela te strategije na podlagi ozemeljskih posebnosti zadevnih regij ter sodelujočim državam članicam ponudila sveže zamisli o vprašanjih evropskega interesa in jih podpirala pri pripravi strategije; poziva Evropsko komisijo, naj nadzoruje izvajanje teh strategij kot koordinator, razmisli o novih prednostnih nalogah in ustrezno zagotovi sredstva za specializirane potrebe in zahteve po strokovnem znanju, istočasno pa se izogne podvajanju dela;

22. poziva Evropsko komisijo, glede na potrebo po pripravi vmesne analize izvajanja strategije za regijo Baltskega morja, k pripravi konkretnih instrumentov in meril za ocenjevanje projektov, na podlagi kazalnikov, ki omogočajo primerjavo;

23. poziva Evropsko komisijo, države članice in poslance, naj odgovorijo na vprašanja, kakšen značaj naj imajo makroregionalne strategije, kako naj se enakovredno obravnavajo (kot ločeni programi ali v okviru kohezijske politike), kdo in na kakšen način jih mora izvajati in iz katerih virov naj bodo financirane, da bi ne prihajalo do nepotrebnega podvajanja in drobitve finančnih sredstev EU, še zlasti glede na strategijo EU 2020, pregled proračuna EU in razpravo o prihodnji kohezijski politiki;

24. poudarja, da je mogoče evropsko dodano vrednost makroregij doseči z okrepljenim sodelovanjem med državami in regijami, zaradi česar so programi evropskega ozemeljskega sodelovanja, namenjeni čezmejnemu, nadnacionalnemu in medregionalnemu sodelovanju, pomemben element za izvajanje ciljev makroregij; predlaga tudi, da se strategija za regijo Baltskega morja obravnava kot strategija Evropske unije, ki temelji na različnih politikah EU in mora imeti določen časovni okvir in cilje; strategija bi se lahko glede na svojo horizontalno naravo obravnavala kot makroregionalna strategija, njeno usklajevanje pa bi lahko postalo del regionalne politike;

25. meni, da mora razvoj obsežnih strategij, kot so makroregionalne strategije, splošneje prispevati h krepitvi vloge lokalne in regionalne ravni pri izvajanju politike EU;

Zunanja razsežnost

26. poziva, v okviru strategije za regijo Baltskega morja ter prihodnjih makroregionalnih strategij, k izboljšanju odnosov med Evropsko unijo in tretjimi državami, zlasti pri izvajanju velikih projektov, ki bi lahko zelo vplivali na stanje okolja; prav tako poziva k sodelovanju med državami EU in tretjimi državami za okrepitev varnosti v regiji in podporo boja proti čezmejnemu kriminalu;

27. opozarja na potrebo po krepitvi sodelovanja pri vzpostavitvi energetskega omrežja, zlasti med Rusijo in Belorusijo ter baltskimi državami, in po večjemu izkoriščanju energetskega dialoga med EU in Rusijo za ta namen, kar bi hkrati ponudilo priložnosti za vključitev Rusije v strategijo za Baltsko morje; pričakuje, da se bodo vsi udeleženci na območju Baltskega morja pridružili mednarodnim sporazumom, kot so konvencija iz Espooja in Helsinška konvencija, da bodo delovali v skladu s smernicami Helsinške komisije (HELCOM) in sodelovali v tem okviru;

28. poziva Komisijo, naj zagotovi učinkovito sodelovanje in usklajevanje s Helsinško komisijo (HELCOM) in državami članicami regije Baltskega morja, da se zagotovi jasna razmejitev nalog in odgovornosti za izvajanje akcijskega načrta HELCOM iz leta 2007 za Baltsko morje ter zgoraj omenjene strategije in akcijskega načrta EU, tako da bo poskrbljeno za učinkovito celovito strategijo za to regijo;

29. še posebej opozarja na status enklave Kaliningrajska oblast, ki jo obkrožajo države članice EU; poudarja, da je treba spodbujati družbeni in gospodarski razvoj v kaliningrajski regiji, ki je nekakšna „vhodna“ ali „pilotna“ regija za tesnejše odnose med EU in Rusijo, vključno z nevladnimi organizacijami, izobraževalnimi in kulturnimi ustanovami ter lokalnimi in regionalnimi organi;

30. meni, da je treba v novem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju z Rusijo upoštevati sodelovanje v regiji Baltskega morja; pozdravlja prizadevanja Komisije in držav članic iz te regije, da bi sodelovale z Rusijo na številnih področjih, kot so prometne povezave, turizem, čezmejne zdravstvene grožnje, varstvo okolja in prilagajanje podnebnim spremembam, okolje, carinske in mejne kontrole, zlasti pa energetska vprašanja; meni, da bodo pri tem skupna območja EU in Rusije dragocen okvir, ter poziva Rusijo, naj pri tem sodelovanju prevzame enakovredno vlogo;

31. poudarja, da je treba zmanjšati odvisnost regije od ruske energije; pozdravlja izjavo Evropske komisije, da je potrebno večje število medsebojnih povezav med državami članicami v regiji in večja diverzifikacija oskrbe z energijo; v zvezi s tem poziva k večji podpori za gradnjo pristanišč za utekočinjeni zemeljski plin;

32. meni, da je treba za dosego učinkovitega varstva okolja in biotske raznovrstnosti skleniti sporazume z državami nečlanicami EU, ki so del funkcionalnih območij, zajetih v strategijah, da se jim zagotovijo enake vrednote, pravice in dolžnosti v skladu z ustrezno zakonodajo Evropske unije;

33. meni, da bi moralo biti sodelovanje na območju Baltskega morja obravnavano prednostno ter da bi moralo potekati na najvišji politični ravni med voditelji držav in vlad, saj je ključno za nadaljnje sodelovanje med državami ob Baltskem morju in zagotovitev, da bodo politični cilji uresničeni; se zavzema za redna srečanja med voditelji držav in vlad v regiji Baltskega morja, na katerih bi si prizadevali za uresničitev ciljev;

Okoljski in energetski vidiki

34. poudarja, da je za projekte energetske infrastrukture (v izgradnji ali prihodnje) treba pripraviti oceno učinka na okolje, ob upoštevanju zlasti mednarodnih konvencij; poziva Evropsko komisijo, naj oblikuje ustrezen načrt za odziv na tehnične nesreče in katere koli druge mogoče katastrofe, ki bo zagotovil tudi način obvladovanja teh dogodkov z gospodarskega vidika; poudarja, da je treba enak pristop uporabiti pri vsakem prihodnjem projektu, da ne bodo ogroženi varnost držav okrog Baltskega morja, vključenih v druge prihodnje makroregionalne strategije, okoljski pogoji ter pogoji za pomorski promet; meni, da je v interesu trajnostnega razvoja in zelene rasti, da se doseže učinkovito varstvo okolja v vseh makroregijah ter enako obravnavanje varstva okolja, potovanja in drugih vidikov;

35. poudarja potrebo po ustanovitvi centra za spremljanje okolja Baltskega morja, sistema zgodnjega opozarjanja na nesreče in resno čezmejno onesnaženje, ter vzpostavitvi združenih sil za ukrepanje v takih razmerah;

36. opozarja na strateški pomen regije Baltskega morja za razvoj skupnih projektov energetske infrastrukture, ki bodo izboljšali diverzifikacijo proizvodnje in oskrbe z energijo, s posebnim poudarkom na projektih obnovljive energije, npr. vetrne energije (na kopnem in na morju), geotermalne energije ali obratov za pridobivanje bioplina iz biomase, ki je na voljo v tej regiji;

37. poudarja učinkovito sodelovanje, ki je že vzpostavljeno v sektorju energetike in podnebja med Svetom baltskih držav in Nordijskim svetom ministrov v okviru severne dimenzije;

38. poudarja, da morajo države EU pri načrtovani razširitvi uporabe jedrske energije v regiji Baltskega morja upoštevati najstrožje varnostne in okoljske standarde, Evropska komisija pa mora spremljati in nadzorovati, ali sosednje države sledijo enakemu pristopu in mednarodnim konvencijam, in sicer zlasti tiste, ki načrtujejo gradnjo jedrskih elektrarn blizu zunanjih mej EU;

39. poudarja, da se morajo EU in njene države članice z območja Baltskega morja nujno lotiti hudih okoljskih težav v tej regiji, med katerimi so najpomembnejše evtrofikacija, posledice nalaganja nevarnih snovi na morskem dnu in ogrožanje vodne biotske raznovrstnosti, posebej ribje populacije; opozarja, da je Baltsko morje eno najbolj onesnaženih morskih območij na svetu;

40. poudarja, da je treba uvesti skupno metodo za vse države članice za popis virov onesnaženja in pripravo načrta za njihovo postopno odpravo;

41. pozdravlja vključitev okoljske trajnosti kot glavnega stebra tako v strategijo EU za regijo Baltskega morja kot v spremljajoč akcijski načrt;

42. meni, da je ena največjih ovir pri uresničevanju ciljev strategije za območje Baltskega morja pomanjkanje skladnosti z drugimi politikami EU, kot sta skupna kmetijska politika, ki pospešuje evtrofikacijo, in skupna ribiška politika, ki ni okoljsko trajnostna; meni, da je treba skupno kmetijsko politiko in skupno ribiško politiko prenoviti tako, da bosta prispevali k doseganju cilja okoljsko trajnostnega območja Baltskega morja;

Vidiki prometa in turizma

43. poudarja, da je treba prednostno vzpostaviti učinkovito in okolju prijazno komunikacijsko in prevozno omrežje – morske (s prevladujočo vlogo pri prevozu blaga), kopenske in celinske plovne poti, ki lahko predvidi sedanje in prihodnje izzive ter se pravočasno odzove nanje, upošteva določbe posodobljene različice dokumenta Natura 2000 in namenja posebno pozornost povezavam med regijo Baltskega morja in drugimi evropskimi regijami prek baltsko-jadranskega koridorja in srednjeevropskega prometnega koridorja;

44. meni, da bodo okrepljene povezave, ki vključujejo vse vrste prometa, bistveno prispevale k močnejšemu in bolj povezanemu gospodarstvu v regiji Baltskega morja;

45. opozarja na poseben položaj baltskih držav, ki so še veliki meri odrezane od evropskega prometnega omrežja, in meni, da mora ta strategija med drugim pomagati odpraviti pomanjkanje ustrezne infrastrukture in dostopnosti, pa tudi slabo interoperabilnost raznolikih nacionalnih prometnih omrežij, ki je posledica različnih tehničnih sistemov in upravnih ovir, da bi se v celotni regiji Baltskega morja razvil celovit sistem multimodalnega prevoza;

46. poudarja, da je pomembno, da se regija Baltskega morja tesneje vključi v prednostne osi TEN-T, zlasti pri pomorskih avtocestah (TEN-T 21), podaljšanju železniške osi od Berlina do baltske obale (TEN-T 1), izboljšanju železniške osi od Berlina do baltske obale v povezavi s pomorsko povezavo Rostock-Danska in omogočanju hitrejšega napredka pri posodabljanju in uporabi osi Rail Baltica (TEN-T 27); poudarja tudi, da je treba zaključiti povezave med regijo Baltskega morja in drugimi evropskimi regijami prek baltsko-jadranskega koridorja;

47. poudarja, da je pomembno povečati zmogljivosti regije Baltskega morja za promet proti vzhodu, zlasti da se spodbudi interoperabilnost v prometnem sektorju, še posebej v železniškem prometu, in pospeši tovorni tranzitni promet na mejah Evropske unije;

48. meni, da je treba dati posebno prednost povezavam med pristanišči in regijami v notranjosti, tudi prek celinskih plovnih poti, in tako zagotoviti, da povečanje pomorskega tovornega prometa koristi vsem delom regije;

49. v zvezi s tem poudarja nujnost učinkovitega čezmejnega usklajevanja in sodelovanja med železnico, morskimi pristanišči, pristanišči na celinskih vodah, terminali v notranjosti držav in logistiko, da bi razvili bolj trajnosten sistem intermodalnega prevoza;

50. poudarja, da so pomorski prevozi na kratke razdalje po Baltskem morju pomembni in prispevajo k učinkovitemu in okolju prijaznemu prometnemu omrežju; poudarja, da je treba spodbujati konkurenčnost pomorskih prevozov na kratke razdalje, da bi se zagotovila učinkovita uporaba morja; zato meni, da mora Komisija čim hitreje, vendar najpozneje do konca leta 2010, Evropskemu parlamentu predložiti oceno učinkov spremenjene Priloge VI h Konvenciji MARPOL o omejitvi vsebnosti žvepla v ladijskem gorivu na 0,1 % od leta 2015 na območjih Severnega in Baltskega morja, kjer se emisije žvepla nadzirajo;

51. pozdravlja dejstvo, da je Komisija v svoj akcijski načrt vključila cilj, da postane regija Baltskega morja zgledni primer za čisto plovbo in vodilna regija na svetovni ravni v pomorski varnosti; meni, da so ti cilji bistveni za ohranjanje in krepitev možnosti regije za opravljanje dejavnosti na področju turizma;

52. priznava, da je treba v podporo temu cilju sprejeti posebne ukrepe, tudi ustrezno uporabiti navtične vodnike ali dokazljivo izkušene mornarje za najzahtevnejše ožine in pristanišča, ter oblikovati zanesljive finančne sheme za raziskovanje in razvoj na področju trajnostnega obratovanja ladij;

53. se zaveda posebnosti geografske lege regije Baltskega morja, ki omogoča aktivnejšo krepitev odnosov z državami EU in sosednjimi tretjimi državami ter poudarja, da je turizem pomemben za regionalno gospodarstvo in za cilj širitve; pozdravlja izjavo, ki je bila sprejeta na 2. turističnem forumu Baltskega morja in ki se je nanašala na skupne dejavnosti spodbujanja, prizadevanja za pridobivanje novih trgov in razvoj infrastrukture;

54. opozarja na edinstveno priložnost za trajnostni turizem, ki izhaja iz privlačnosti hanzeatskih mest v baltski regiji; poleg tega podpira spodbujanje čezmejnega kolesarskega turizma, ki bi prinesel koristi tako za okolje kot tudi za mala in srednja podjetja;

55. meni, da področja, kot so turizem, povezan z vodnimi športi, nego in sprostitvijo telesa ter zdravilišči, kulturna dediščina in pokrajina, ponujajo velike možnosti za razvoj prepoznavnosti regije kot turistične destinacije; zato poudarja, da je treba varovati naravna obalna območja, pokrajine in kulturne dediščine, kot vir, ki zagotavlja trajnostno gospodarstvo v regiji Baltskega morja v prihodnosti;

56. meni, da je izboljšanje prevoznih povezav in odpravljanje ozkih grl prav tako pomembno in da je mogoče s to strategijo rešiti težave pri prehodu vzhodne meje EU z Rusko federacijo, kjer nastajajo dolge kolone tovornjakov, ki ogrožajo okolje, socialni mir, prometno varnost in varnost voznikov, in tako zagotoviti nemoten pretok blaga po regiji Baltskega morja;

°

°         °

57. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam Ruske federacije, Belorusije in Norveške.

  • [1]  UL C 174E, 3.12.2009, str.3.
  • [2]  UL C 314E, 21.12.2006, str. 330.

OBRAZLOŽITEV

V dobi globalizacije, hitrih podnebnih in demografskih sprememb ter povečane gospodarske konkurence se vedno bolj kaže, da pojavljajoče se težave in izzivi ne poznajo upravnih in političnih meja.

Tako se soočamo s potrebo po pripravi specifičnih odgovorov na te izzive in prilagajanju obstoječih političnih in finančnih instrumentov le-tem.

Prav v tem okviru se je pojavila zamisel o makroregijah, tj. funkcionalnih območjih, skupaj zbranih na podlagi skupnih razvojnih ciljev ali težav, ki imajo določene skupne lastnosti in geografske danosti.

Strategija za regijo Baltskega morja je prvi in zaenkrat edini poskus oblikovanja kompleksne skupne strategije razvoja za to vrsto makroregije.

Kot beremo v sporočilu Evropske komisije[1]: „Regija Baltskega morja je zelo raznoliko območje v gospodarskem, okoljskem in kulturnem smislu, vendar pa si zadevne države delijo mnoge skupne vire ter so zelo medsebojno odvisne“. Ta medsebojna odvisnost in potreba po soočanju s podobnimi izzivi opravičujejo skupno ukrepanje v okviru strategije za regijo Baltskega morja.

Strategija je bila sprejeta po celovitem posvetovanju z zainteresiranimi stranmi v državah članicah, in sicer ne le z organi javne uprave, temveč tudi z akademskimi in poslovnimi krogi ter nevladnimi organizacijami. Postopek posvetovanja in vključevanja partnerjev od samega začetka v pripravo strategije je sam po sebi velik uspeh. Na podlagi teh prizadevanj je nastal predlog za novo obliko sodelovanja v Evropski uniji. Regije osmih držav članic EU, in tudi držav izven Unije, v katerih živi skoraj 100 milijonov ljudi, lahko sedaj načrtujejo, določajo prednostne naloge in izvajajo dejavnosti, ki služijo njihovim skupnim ciljem. Glavni cilj je zagotoviti ustrezno zaščito okolja in usklajen gospodarski in družbeni razvoj.

Strategija se opira na štiri v nadaljevanju navedene stebre, katerih cilj je učinkovitejše izkoriščanje programov Skupnosti in nacionalnih politik:

– varovanje okolja,

– večanje blaginje v regiji,

– povečanje dostopnosti in privlačnosti regije in

– zagotavljanje varnosti in zaščite v regiji.

Strategija je nadalje razdeljena na 15 prednostnih področij, poleg tega je opredeljenih več kot 70 prednostnih projektov.

Izhodiščna točka za strategijo so bili že razviti projekti in pobude v regiji, tako v okviru pobud Unije kot v kontekstu neposrednega sodelovanja med državami članicami v regiji Baltskega morja, ki so bili vključeni v nov okvir sodelovanja, oprt na načela celostnega pristopa k izvajani politiki.

Pogoj za uspeh tako zasnovane strategije je nedvomno usklajevanje ukrepov, ki se izvajajo v kontekstu vseh politik z ozemeljskim učinkom, saj bo le s povezavo dejavnosti in razpoložljivih virov, usmerjenih v skupno opredeljene cilje na danem območju, mogoče doseči optimalne rezultate. Soočanje z izzivi, kot so npr. podnebne spremembe, bo učinkovito samo, če bodo upoštevane ostale politike, ki neposredno vplivajo nanje (npr. ribiška in skupna kmetijska politika).

Strategija predvideva tudi krepitev sodelovanja s sosednjimi državami, ki niso članice Unije, katerih ozemlja pa spadajo v obseg funkcionalno zaokroženih območij, opredeljenih z dano makroregijo, ali nanje neposredno vplivajo. Na primer, pri skrbi za čistočo vode Baltskega morja ni mogoče zanemariti dejstva, da reke nekaterih držav vplivajo na to morje, tudi če ta država nima neposrednega dostopa do Baltika.

Glavni izziv pri izvajanju strategije za regijo Baltskega morja je vzpostavitev dobre strukture sodelovanja in usklajevanja ter učinkovitega sistema upravljanja.

Evropska komisija mora predstavljati strateško središče kompleksnega nadzora nad njenim izvajanjem. Vendar pa obstaja skrb, da Evropska komisija v tem trenutku ne razpolaga z zadostnimi finančnimi in človeškimi viri za učinkovito nadziranje izvajanja strategije.

Odgovornost za samo izvajanje strategije mora kljub vsemu ostati v pristojnosti držav članic, pri čemer se zdi, da oblikovanje novih organizacijsko-upravnih struktur ne bi bilo priporočljivo oziroma ne bi prispevalo k učinkovitemu izvajanju strategije.

Pristop te vrste seveda zahteva dodatne organizacijske napore in široko zasnovano sodelovanje med ustanovami, organizacijami in partnerji v okviru posameznih politik na evropski, državni, regionalni in lokalni ravni, v skladu z načelom upravljanja na več ravneh, ki ga posebej priporoča Odbor regij[2].

V skladu s tem načelom bodo ravno regijske oblasti, nevladne organizacije in civilna združenja, ki najbolje poznajo svojo situacijo in možnosti, odgovorne za izvajanje projektov v okviru strategije in od njihovih dejavnosti bo odvisen njen uspeh.

Poleg tega je treba zato, da ideja integriranega pristopa ne bi ostala le prazna beseda in strategija ne le skupek ločenih projektov, temveč da bi ustvarjala dodano vrednost, nujno določiti konkretna merila za ocenjevanje, ki bodo oprta na sklop kazalnikov, ki bodo omogočali primerjavo. Pomembno je, da bi poročilo o izvajanju strategije, ki bo predvidoma predstavljeno leta 2011, predstavljalo dejanski odraz njenih dosežkov in težav, kar bo omogočilo morebitne spremembe in izboljšave ter dalo novo spodbudo za izvajanje strategije v prihodnje.

Preučiti je treba možnosti prihodnje uporabe izkušenj glede izvajanja strategije, zlasti v zvezi s tem, ali je to zaželena smer razvoja kohezijske politike in ali naj se sodelovanje v Evropski uniji razvija na ta način. Ali je oblikovanje makroregij, tj. funkcionalnih regij, ki so sestavljene iz regij, skupaj zbranih na podlagi skupnih razvojnih ciljev ali težav, in ki imajo podobne značilnosti in geografske pogoje, učinkovit način za soočanje s prihodnjimi izzivi kohezijske politike?

  • [1]  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o Strategiji Evropske unije za regijo Baltskega morja (KOM(2009)0248 konč., 10.6.2009).
  • [2] Mnenje na lastno pobudo Odbora regij „Bela knjiga Odbora regij o upravljanju na več ravneh“ CdR 89/2009 konč.

MNENJE Odbora za zunanje zadeve (8.4.2010)

za Odbor za regionalni razvoj

o strategiji Evropske unije za regijo Baltskega morja in vlogi makroregij v prihodnji kohezijski politiki
(2009/2230(INI))

Pripravljavec mnenja: Adam Bielan

POBUDE

Odbor za zunanje zadeve poziva Odbor za regionalni razvoj, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  verjame, da bodo strategija Evropske unije za regijo Baltskega morja in spremljajoči akcijski načrti, ki jih je predlagala Komisija, uspešnejši, če bo sodelovanje z zunanjimi partnerji iz te regije, vključno z Rusijo, Norveško, Belorusijo ter medvladnimi in nevladnimi organi konstruktivno in uravnoteženo;

2.  ponovno poudarja sklepe Sveta z dne 28. septembra 2009[1] o sprejemu strategije EU za regijo Baltskega morja, v katerih je zapisano, da je to notranja strategija EU in da se bodo zunanji vidiki sodelovanja urejali v okviru severne dimenzije, kot je navedeno tudi v prvotni resoluciji Evropskega parlamenta iz novembra 2006; ob tem podarja, kako pomembno je tesno sektorsko sodelovanje z Norveško, Belorusijo in zlasti Rusijo, edino državo z neposrednim dostopom do Baltskega morja, ki ni v EU, zlasti v zvezi z infrastrukturo, varnostjo pomorskega prometa, upravljanjem vode ter njeno kakovostjo in evtrofikacijo, vendar poudarja, da zaradi tega ne bi smele nastajati dodatne birokratske strukture; še posebej opozarja na status enklave Kaliningrajska oblast, ki jo obkrožajo države članice EU; poudarja, da je treba spodbujati družbeni in gospodarski razvoj v kaliningrajski regiji, ki je nekakšna „vhodna” ali „pilotna” regija za tesnejše odnose med EU in Rusijo, vključno z nevladnimi organizacijami, izobraževalnimi in kulturnimi ustanovami ter lokalnimi in regionalnimi organi;

3.  meni, da je treba v novem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju z Rusijo upoštevati sodelovanje v regiji Baltskega morja; pozdravlja prizadevanja Komisije in držav članic iz te regije, da bi sodelovale z Rusijo na številnih področjih, kot so prometne povezave, turizem, čezmejne zdravstvene grožnje, varstvo okolja in prilagajanje podnebnim spremembam, okolje, carinske in mejne kontrole, zlasti pa energetska vprašanja; meni, da bodo pri tem skupna območja EU in Rusije dragocen okvir, ter poziva Rusijo, naj pri tem sodelovanju prevzame enakovredno vlogo; poudarja, da bi napredek Rusije na področju pravne države veliko pripomogel k poglobitvi odnosov med EU in Rusijo;

4.  poudarja pomen regije za energetsko varnost Evrope in poziva k izdelavi projektov EU, namenjenih izboljševanju energetskih povezav med državami članicami v regiji;

5.  poudarja, da je treba zmanjšati odvisnost regije od ruske energije; pozdravlja izjavo Evropske komisije, da je potrebno večje število medsebojnih povezav med državami članicami v regiji in večja diverzifikacija oskrbe z energijo; v zvezi s tem poziva k večji podpori za gradnjo pristanišč za utekočinjeni zemeljski plin;

6.  poziva k izrecnemu spoštovanju varstva okolja pri izvajanju projekta Severni tok; poziva Komisijo, naj Evropskemu parlamentu v skladu z njegovo resolucijo z dne 8. julija 2008[2] poroča o tem, ali so nacionalne ocene okoljskega vpliva načrtovanega plinovoda v Baltskem morju potekale povsem v skladu z mednarodnim okoljskim pravom;

7.  je globoko zaskrbljen zaradi nedavnih skupnih vojaških manevrov Belorusije in Rusije, domnevno namenjenih tudi obrambi plinovoda Severni tok; izraža odločno nasprotovanje izkoriščanju projekta Severni tok kot izgovora za okrepljeno rusko vojaško prisotnost na Baltskem morju;

8.  pozdravlja dejstvo, da je v proračunu za leto 2010 namenjenih 20 milijonov EUR za strategijo za Baltsko morje; opozarja, da so to dodatna sredstva, poleg na primer strukturnega sklada, in da se lahko kot del instrumenta evropske sosedske politike uporabijo samo za zunanje ukrepe, kar dejansko pomeni sodelovanje z Rusijo in Belorusijo; poziva, naj se sredstva, namenjena za strategijo za Baltsko morje, v prihodnje prestavijo v poglavje 1 proračuna EU, da bodo na voljo tudi koordinatorjem in glavnim partnerjem strategije za Baltsko morje, zlasti v okviru doseganja ciljev trajnosti, in poziva, naj se ne izključi možnost iskanja dodatnih finančnih virov, zlasti prek Evropske investicijske banke in Nordijske investicijske banke;

9.  ugotavlja, da je svetovna finančna in gospodarska kriza močno vplivala na vse države v regiji, zlasti baltske države; poziva vse zainteresirane strani, naj zaradi krize ne slabijo zavzetosti za strategijo EU za Baltsko morje;

10. vendar obžaluje, da Komisija še ni izplačala sredstev, rezerviranih za strategijo za Baltsko morje; zato Komisijo opominja, da je pomembno izplačati in uporabiti sredstva v skladu z zahtevami Evropskega parlamenta;

11. opozarja, da je ta regija zaradi svoje strateške lege zelo občutljiva; poudarja, da bodo izboljšani odnosi z zunanjimi partnerji v regiji Baltskega morja koristili vsej EU;

12. izraža prepričanje, da se bo uspeh politike EU, kot je strategija za Baltsko morje, meril na podlagi praktičnih rezultatov, ki morajo biti vidni in oprijemljivi za državljane, glede na resnost okoljskih, infrastrukturnih in drugih izzivov, s katerimi se srečuje regija Baltskega morja, pa je nujna večja vključenost organizirane civilne družbe;

13. v zvezi s tem ponovno poudarja, da mora Rusija za večjo učinkovitost čezmejnih projektov čim prej vključiti v svojo nacionalno zakonodajo najboljšo mednarodno prakso na področju preglednosti in javne odgovornosti ter ratificirati konvencijo iz Espooja o presoji čezmejnih vplivov na okolje.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

8.4.2010

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

42

0

10

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Gabriele Albertini, Elmar Brok, Mário David, Marietta Gianaku (Marietta Giannakou), Anna Ibrisagic, Jelko Kacin, Ioanis Kasulidis (Ioannis Kasoulides), Tunne Kelam, Nicole Kiil-Nielsen, Maria Eleni Kopa (Maria Eleni Koppa), Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Eduard Kukan, Alexander Graf Lambsdorff, Krzysztof Lisek, Ulrike Lunacek, Mario Mauro, Kiriakos Mavronikolas (Kyriakos Mavronikolas), Francisco José Millán Mon, Alexander Mirsky, Andreas Mölzer, Raimon Obiols, Ria Oomen-Ruijten, Pier Antonio Panzeri, Ioan Mircea Paşcu, Bernd Posselt, Cristian Dan Preda, Jacek Saryusz-Wolski, Werner Schulz, Adrian Severin, Marek Siwiec, Ernst Strasser, Hannes Swoboda, Charles Tannock, Inese Vaidere, Kristian Vigenin

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Laima Liucija Andrikienė, Elena Băsescu, Adam Bielan, Diogo Feio, Elisabeth Jeggle, Metin Kazak, Evgeni Kirilov, Norbert Neuser, Tomasz Piotr Poręba, Vittorio Prodi, Marietje Schaake, György Schöpflin, Traian Ungureanu

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Marije Cornelissen, Franziska Keller, Marek Henryk Migalski, Mihailis Tremopulos (Michail Tremopoulos)

  • [1]  Dok. 13744/09.
  • [2]  UL C 294 E, 3.12.2009, str. 3.

MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (7.4.2010)

za Odbor za regionalni razvoj

o strategiji Evropske unije za regijo Baltskega morja in vlogi makroregij v prihodnji kohezijski politiki
(2009/2230(INI))

Poročevalka: Anna Rosbach

POBUDE

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za regionalni razvoj kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja, da se morajo EU in njene države članice z območja Baltskega morja nujno lotiti hudih okoljskih težav v tej regiji, med katerimi so najpomembnejše evtrofikacija, posledice nalaganja nevarnih snovi na morskem dnu in ogrožanje vodne biotske raznovrstnosti, posebej ribje populacije; opozarja, da je Baltsko morje eno najbolj onesnaženih morskih območij na svetu;

2.  poudarja, da je treba opredeliti količino in lokacijo strupenih vojnih plinov, odvrženih med drugo svetovno vojno, in načrte za njihovo odstranitev, ter da je treba oceniti nevarnosti od projektov, ki zadevajo dno Baltskega morja;

3.  poudarja, da je treba uvesti skupno metodo za vse države članice za popis virov onesnaževanja in pripraviti načrt za njihovo postopno odpravo;

4.  pozdravlja vključitev okoljske trajnosti kot glavnega stebra v strategijo EU za območje Baltskega morja in spremljajoč akcijski načrt;

5.  meni pa, da bi morali kljub osredotočenosti strategije na morsko okolje projekti akcijskega načrta reševati in prednostno obravnavati tudi okoljske težave, ki pestijo kopenska območja regije; zato poziva, naj se zaščitijo in podprejo stoletja stare obalne skupnosti, ki se ukvarjajo s tradicionalnimi morskimi dejavnostmi, ter naj se spoštujejo obalna pokrajina in naravna bogastva, med drugim tudi z uvedbo trajnostnih načrtov za rabo zemljišč in s preprečevanjem prekomernega izkoriščanja zaradi turizma;

6.  ugotavlja, da je obremenitev s hranili iz kmetijstva v veliki meri razlog za evtrofikacijo Baltskega morja; zato vztraja, da Komisija in države članice kot del akcijskega načrta sprejmejo ukrepe, ki presegajo sedanje predpise v skupni kmetijski politiki, da bi se bistveno zmanjšale obremenitve s hranili;

7.  meni, da je ena največjih ovir pri uresničevanju ciljev strategije za območje Baltskega morja pomanjkanje skladnosti z drugimi politikami EU, kot sta skupna kmetijska politika, ki pospešuje evtrofikacijo, in skupna ribiška politika, ki ni okoljsko trajnostna; meni, da je treba skupno kmetijsko politiko in skupno ribiško politiko prenoviti tako, da bosta prispevali k doseganju cilja okoljsko trajnostnega območja Baltskega morja;

8.  poudarja, da je izgradnja plinovoda "Severni tok" trenutno strateško najpomembnejši projekt v regiji, ki bo imel daljnosežne učinke na njeno okolje; zato obžaluje, da zgoraj omenjena strategija in akcijski načrt ne posebej obravnavata izgradnje plinovoda "Severni tok" ter drugih podobnih projektov in njihovih posledic za okolje;

9.  poudarja, da morajo države na območju Baltskega morja v skladu s konvencijo iz Espooja, Helsinško konvencijo in smernicami Helsinške komisije (HELCOM) tesno sodelovati pri projektih, ki lahko močno vplivajo na kakovost okolja v regiji;

10. zato poziva Komisijo in države članice, naj v skladu s stališčem Parlamenta, izraženim v njegovi resoluciji z dne 8. julija 2008 o okoljskem vplivu načrtovanega plinovoda skozi Baltsko morje, ki naj bi povezal Rusijo in Nemčijo[1], sprejmejo vse nujne ukrepe, s katerimi bodo zagotovile, da se bodo projekti v okviru akcijskega načrta ustrezno ovrednotili in omilili okoljske posledice načrtovanega plinovoda; meni tudi, da mora biti "Severni tok" sam odgovoren za financiranje ukrepov, potrebnih, da gradnja plinovoda ne prizadene okolja Baltskega morja; hkrati meni, da se je v prihodnje treba izogniti projektom, ki niso potrebni, ker jih je mogoče izvesti na kopnem;

11. meni, da je v vsej EU treba čim prej prepovedati uporabo fosfatov v čistilih; ugotavlja, da bi takšen ukrep lahko zelo koristil okolju Baltskega morja in drugih območij;

12. poudarja, da je treba okoljska vprašanja v celoti upoštevati in vključiti v vse podobne pristope ali strategije, ki se bodo v prihodnje izvajali in razvijali v drugih makroregijah EU, kot so Podonavje, Alpe in Sredozemlje;

13. poziva Komisijo, naj zagotovi učinkovito sodelovanje in usklajevanje s Helsinško komisijo (HELCOM) in državami članicami regije Baltskega morja, da se zagotovi jasna razmejitev nalog in odgovornosti za izvajanje akcijskega načrta HELCOM iz leta 2007 za Baltsko morje ter zgoraj omenjene strategije in akcijskega načrta EU, tako da bo poskrbljeno za učinkovito celovito strategijo za to regijo.

14. meni, da je treba sodelovanje na območju Baltskega morja obravnavati prednostno ter da mora potekati na najvišji politični ravni med voditelji držav in vlad, saj je ključno za nadaljnje sodelovanje med državami ob Baltskem morju in jamstvo, da bodo politični cilji uresničeni; se zavzema za redna srečanja med voditelji držav in vlad v regiji Baltskega morja, na katerih bi si prizadevali za uresničitev tega cilja;

15. pozdravlja določitev posebne proračunske postavke za strategijo za regijo Baltskega morja v proračunu EU; pozdravlja tudi dejstvo, da je bilo v proračunu za leto 2010 za to odmerjenih 20 milijonov EUR; poziva pa k dolgoročnejšemu financiranju strategije v okviru proračuna EU za financiranje ukrepov, ki niso zajeti v strukturnih skladih;

16. ugotavlja, da je bilo dosedanje izvajanje strategije za regijo Baltskega morja zelo počasno; meni, da je mogoče sredstva, odmerjena v proračunu EU za leto 2010, uporabiti za pospešitev izvajanja; vendar obžaluje, da ta sredstva še niso bila izplačana, ter opozarja Komisijo, da je treba ta denar čim prej dodeliti za namene, v skladu s cilji strategije za regijo Baltskega morja;

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

7.4.2010

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

54

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

János Áder, Elena Oana Antonescu, Kriton Arsenis (Kriton Arsenis), Pilar Ayuso, Paolo Bartolozzi, Sergio Berlato, Milan Cabrnoch, Martin Callanan, Nessa Childers, Chris Davies, Esther de Lange, Anne Delvaux, Bas Eickhout, Edite Estrela, Jill Evans, Elisabetta Gardini, Julie Girling, Françoise Grossetête, Cristina Gutiérrez-Cortines, Satu Hassi, Jolanta Emilia Hibner, Dan Jørgensen, Christa Klaß, Jo Leinen, Peter Liese, Kartika Tamara Liotard, Linda McAvan, Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė, Miroslav Ouzký, Vladko Todorov Panajotov (Vladko Todorov Panayotov), Gilles Pargneaux, Antonija Prvanova (Antonyia Parvanova), Andres Perello Rodriguez, Mario Pirillo, Pavel Poc, Frédérique Ries, Anna Rosbach, Oreste Rossi, Horst Schnellhardt, Richard Seeber, Teodoros Skilakakis (Theodoros Skylakakis,) Bogusław Sonik, Catherine Soullie, Salvatore Tatarella, Anja Weisgerber, Glenis Willmott, Sabine Wils

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Bill Newton Dunn, Justas Vincas Paleckis, Alojz Peterle, Bart Staes, Mihailis Tremopulos (Michail Tremopoulos), Thomas Ulmer, Marita Ulvskog

  • [1]  UL C 294E, 3.12.2009, str. 3.

MNENJE Odbora za promet in turizem (24.3.2010)

za Odbor za regionalni razvoj

o strategiji Evropske unije za regijo Baltskega morja in vlogi makroregij v prihodnji kohezijski politiki
(2009/2230(INI))

Pripravljavec mnenja: Werner Kuhn

POBUDE

Odbor za promet in turizem poziva Odbor za regionalni razvoj kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.   meni, da bodo okrepljene povezave, ki vključujejo vse vrste prometa, bistveno prispevale k močnejšemu in bolj povezanemu gospodarstvu v regiji Baltskega morja;

2.   ocenjuje, da je vključitev vseh obalnih držav zelo zaželena, saj bi tako spodbudili učinkovit in interoperabilen vseevropski prometni prostor, v katerem bi se uporabljala in izboljšala obstoječa infrastruktura, zlasti za železniški in pomorski promet ter promet po celinskih vodnih poteh kot tudi trajnostni način prevoza;

3.   opozarja na poseben položaj baltskih držav, ki so še veliki meri odrezane od evropskega prometnega omrežja, in meni, da mora ta strategija med drugim pomagati odpraviti pomanjkanje ustrezne infrastrukture in dostopnosti, pa tudi slabo interoperabilnost raznolikih nacionalnih prometnih omrežij, ki je posledica različnih tehničnih sistemov in upravnih ovir, da bi se v celotni regiji Baltskega morja razvil celovit sistem multimodalnega prevoza;

4.   poudarja, da je pomembno, da se regija Baltskega morja tesneje vključi v prednostne osi TEN-T, zlasti pri pomorskih avtocestah (TEN-T 21), podaljšanju železniške osi od Berlina do baltske obale (TEN-T 1), izboljšanju železniške osi od Berlina do baltske obale v povezavi s pomorsko povezavo Rostock-Danska in omogočanju hitrejšega napredka pri posodabljanju in uporabi osi Rail Baltica (TEN-T 27); poudarja tudi, da je treba zaključiti povezave med regijo Baltskega morja in drugimi evropskimi regijami prek baltsko-jadranskega koridorja;

5.   poudarja, da je nujno razviti prometni sistem v regiji Baltskega morja, da se s tem ustvarijo pogoji za dostopnost in privlačnost regije in jo poveže z evropskim prometnim omrežjem; meni, da mora Komisija tudi v prihodnje redno pregledovati izvajanje prednostnih projektov in zagotavljati potrebna finančna sredstva za njihovo hitrejšo uresničitev;

6.   poudarja, da je eden od skupnih ciljev politike evropskih pristanišč povečati njihovo konkurenčnost, saj se pogosto soočajo z nelojalno konkurenco pristanišč, ki ne spadajo v EU, ter diskriminatornimi ukrepi, ki jih na ustreznih regionalnih trgih sprejemajo sosednje države EU; se glede na to zaveda položaja pristanišč ob Baltskem morju;

7.   poudarja, da je pomembno povečati zmogljivosti regije Baltskega morja za promet proti vzhodu, zlasti da se spodbudi interoperabilnost v prometnem sektorju, še posebej v železniškem prometu, in pospeši tovorni tranzitni promet na mejah Evropske unije;

8.   meni, da je treba dati posebno prednost povezavam med pristanišči in regijami v notranjosti, tudi prek celinskih plovnih poti, in tako zagotoviti, da povečanje pomorskega prometa koristi vsem delom regije;

9.   v zvezi s tem poudarja nujnost učinkovitega čezmejnega usklajevanja in sodelovanja med železnico, morskimi pristanišči, pristanišči na celinskih vodah, terminali v notranjosti držav in logistiko, da bi razvili bolj trajnosten sistem intermodalnega prevoza;

10.  poudarja, da so pomorski prevozi na kratke razdalje po Baltskem morju pomembni in prispevajo k učinkovitemu in okolju prijaznemu prometnemu omrežju; poudarja, da je treba spodbujati konkurenčnost pomorskih prevozov na kratke razdalje, da bi se zagotovila učinkovita uporaba morja; zato meni, da mora Komisija čim hitreje, vendar najpozneje do konca leta 2010, Evropskemu parlamentu predložiti oceno učinkov spremenjene Priloge VI h Konvenciji MARPOL o omejitvi vsebnosti žvepla v ladijskem gorivu na 0,1 % od leta 2015 na območjih Severnega in Baltskega morja, kjer se emisije žvepla nadzirajo;

11. poudarja, da mora tudi v tej regiji ladijski promet postati okolju prijaznejši z uporabo strožjih standardov za lokalne in svetovne ravni izpustov z ladij ter hkratnim izboljšanjem ladijskih motorjev in kakovosti njihovega goriva;

12. pozdravlja dejstvo, da je Komisija v svoj akcijski načrt vključila cilj, da postane regija Baltskega morja zgledni primer za čisto plovbo in vodilna regija na svetovni ravni v pomorski varnosti; meni, da so ti cilji bistveni za ohranjanje in krepitev možnosti regije za opravljanje dejavnosti na področju turizma;

13. priznava, da je treba v podporo temu cilju sprejeti posebne ukrepe, tudi ustrezno uporabiti navtične vodnike ali dokazljivo izkušene mornarje za najzahtevnejše ožine in pristanišča, ter oblikovati zanesljive finančne sheme za raziskovanje in razvoj na področju trajnostnega obratovanja ladij;

14.  se zaveda posebnosti geografske lege regije Baltskega morja, ki omogoča aktivnejšo krepitev odnosov z državami EU in sosednjimi tretjimi državami ter poudarja, da je turizem pomemben za regionalno gospodarstvo in za cilj širitve; pozdravlja izjavo, ki je bila sprejeta na 2. turističnem forumu Baltskega morja in ki se je nanašala na skupne dejavnosti spodbujanja, prizadevanja za pridobivanje novih trgov in razvoj infrastrukture;

15. opozarja na edinstveno priložnost za trajnostni turizem, ki izhaja iz privlačnosti hanzeatskih mest v baltski regiji; poleg tega podpira spodbujanje čezmejnega kolesarskega turizma, ki bi prinesel koristi tako za okolje kot tudi za mala in srednje velika podjetja;

16. meni, da področja, kot so turizem, povezan z vodnimi športi, nego in sprostitvijo telesa ter zdravilišči, kulturna dediščina in pokrajina, ponujajo velike možnosti za razvoj prepoznavnosti regije kot turistične destinacije; zato poudarja, da je treba varovati naravna obalna območja, pokrajine in kulturne dediščine, kot vir, ki zagotavlja trajnostno gospodarstvo v regiji Baltskega morja v prihodnosti;

17.  meni, da je izboljšanje prevoznih povezav in odpravljanje ozkih grl prav tako pomembno in da je mogoče s to strategijo rešiti težave pri prehodu vzhodne meje EU z Rusko federacijo, pri katerem nastajajo dolge kolone tovornjakov, ki ogrožajo okolje, socialni mir, prometno varnost in varnost voznikov, in tako zagotoviti nemoten pretok blaga po regiji Baltskega morja;

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

23.3.2010

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

36

1

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Magdalena Alvarez, Inés Ayala Sender, Georges Bach, Izaskun Bilbao Barandica, Michael Cramer, Christine De Veyrac, Saïd El Khadraoui, Ismail Ertug, Carlo Fidanza, Knut Fleckenstein, Jacqueline Foster, Mathieu Grosch, Georgios Kumucakos (Georgios Koumoutsakos), Werner Kuhn, Marian-Jean Marinescu, Gesine Meissner, Hella Ranner, Vilja Savisaar, Olga Sehnalová, Brian Simpson, Dirk Sterckx, Silvia-Adriana Ţicău, Georgios Tusas (Georgios Toussas), Giommaria Uggias, Thomas Ulmer, Peter van Dalen, Dominique Vlasto, Artur Zasada, Roberts Zīle

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Zigmantas Balčytis, Philip Bradbourn, Isabelle Durant, Tanja Fajon, Ádám Kósa, Dominique Riquet, Laurence J.A.J. Stassen, Sabine Wils, Janusz Władysław Zemke

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

3.6.2010

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

43

1

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

François Alfonsi, Luís Paulo Alves, Sophie Auconie, Catherine Bearder, Jean-Paul Besset, Victor Boştinaru, John Bufton, Alain Cadec, Salvatore Caronna, Francesco De Angelis, Rosa Estaràs Ferragut, Elie Hoarau, Danuta Maria Hübner, Ian Hudghton, Filiz Hakaeva Hjusmenova (Filiz Hakaeva Hyusmenova), Seán Kelly, Evgeni Kirilov, Constanze Angela Krehl, Jacek Olgierd Kurski, Petru Constantin Luhan, Ramona Nicole Mănescu, Riikka Manner, Iosif Matula, Erminia Mazzoni, Miroslav Mikolášik, Franz Obermayr, Wojciech Michał Olejniczak, Markus Pieper, Tomasz Piotr Poręba, Monika Smolková, Georgios Stavrakakis (Georgios Stavrakakis), Nuno Teixeira, Mihailis Tremopulos (Michail Tremopoulos), Lambert van Nistelrooij, Kerstin Westphal, Hermann Winkler, Joachim Zeller

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Bairbre de Brún, Ivars Godmanis, Karin Kadenbach, Rodi Kraca Cagaropulu (Rodi Kratsa-Tsagaropoulou), Peter Simon, László Surján, Sabine Verheyen