Postopek : 2009/2238(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0207/2010

Predložena besedila :

A7-0207/2010

Razprave :

PV 08/07/2010 - 5
CRE 08/07/2010 - 5

Glasovanja :

PV 08/07/2010 - 6.9
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2010)0287

POROČILO     
PDF 179kWORD 153k
24.6.2010
PE 440.197v03-00 A7-0207/2010

o režimu uvoza ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva v EU s stališča prihodnje reforme skupne ribiške politike

(2009/2238(INI))

Odbor za ribištvo

Poročevalec: Alain Cadec

PRED. SPREM.
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za mednarodno trgovino
 IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o režimu uvoza ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva v EU s stališča prihodnje reforme skupne ribiške politike

(2009/2238(INI))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu z dne 10. decembra 1982,

 ob upoštevanju sporazuma z dne 4. avgusta 1995 o izvajanju določb Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu z dne 10. decembra 1982 v zvezi z ohranjanjem in upravljanjem čezconskih staležev rib in izrazito selivskih staležev rib (t. i. newyorški sporazum),

 ob upoštevanju kodeksa vedenja za odgovorno ribištvo Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo, sprejetega 31. oktobra 1995,

 ob upoštevanju sklepne izjave s svetovnega vrhunskega srečanja o trajnostnem razvoju od 26. avgusta do 4. septembra 2002 v Johannesburgu,

 ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike(1),

 ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 z dne 17. decembra 1999 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva(2),

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. decembra 2007 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva(3),

 ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1005/2008 z dne 29. septembra 2008 o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje(4),

–       ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 66/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o znaku EU za okolje(5),

 ob upoštevanju zelene knjige Komisije z naslovom Reforma skupne ribiške politike (KOM(2009)0163),

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. februarja 2010 o zeleni knjigi o reformi skupne ribiške politike(6),

 ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Izgradnja trajnostne prihodnosti ribogojstva – Nova pobuda za Strategijo za trajnostni razvoj evropskega ribogojstva (KOM(2009)0162),

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. junija 2010 o novi pobudi za Strategijo za trajnostni razvoj evropskega ribogojstva(7),

 ob upoštevanju sporazuma iz Marakeša z dne 15. aprila 1994 o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije,

 ob upoštevanju ministrske izjave STO, sprejete v Dohi dne 14. novembra 2001,

 ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Globalna Evropa: konkurenca v svetu (KOM(2006)0567),

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. maja 2009 o novi vlogi in pristojnostih Parlamenta pri izvajanju Lizbonske pogodbe(8),

 ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

 ob upoštevanju člena 48 svojega poslovnika,

 ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo in mnenja Odbora za mednarodno trgovino (A7-0207/2010),

A.     ob upoštevanju strateškega pomena ribištva in ribogojstva za oskrbo prebivalstva ter za ravnovesje v prehrambeni bilanci posameznih držav članic in Evropske unije kot celote ter ob upoštevanju pomembnega prispevka, ki ga imata ta sektorja za gospodarsko blaginjo obalnih skupnosti, lokalni razvoj, zaposlovanje in ohranjanje kulturne tradicije,

B.     ker so ribe naravni vir, ki je lahko obnovljiv, če se pravilno upravlja, ki nudi hrano in delovna mesta v Evropski uniji ter po svetu in ki ga je treba ohraniti, da bi preprečili izčrpanje staležev rib in kasnejše težave za obalne skupnosti v Evropski uniji in zunaj nje; ker je v zvezi s tem treba okrepiti učinkovito upravljanje ribištva, vključno z razsežnostjo in vplivom mednarodne trgovine na ribolovne vire po svetu;

C.     ker je Evropska komisija s sprejetjem zelene knjige dne 22. aprila 2009 sprožila ambiciozno reformo skupne ribiške politike, s katero bo skušala pregledati večino vidikov te politike,

D.     ker je Komisija v svojem sporočilu z dne 8. aprila 2009 (KOM(2009)0162) opredelila tudi novo strategijo za trajnostni razvoj evropskega ribogojstva,

E.     ker so bili na svetovnem vrhu o trajnostnem razvoju v Johannesburgu leta 2002 zastavljeni posebni cilji za upravljanje ribištva, med njimi tudi do leta 2015 zmanjšati izkoriščanje staležev rib na vrednost, ki bo skladna z največjim trajnostnim donosom,

F.     ker se je proizvodnja ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva v Skupnosti v zadnjih desetih letih zmanjšala za približno 30 %,

G.     ker je to zmanjšanje hkrati povezano z zmanjšanjem ribolovnih virov v vodah EU in z (upravičenimi) ukrepi za zmanjšanje ulova ter zagotovitev trajnostnega gospodarjenja z ribjimi staleži v okviru skupne ribiške politike znotraj in zunaj voda EU, zlasti, če ribolov v EU poteka na podlagi sporazumov o partnerstvu na področju ribolova,

H.     ker evropsko ribištvo v svetovnem ulovu predstavlja manj kot 6 %,

I.      ker bodo radikalni ukrepi za obnovitev virov (zmanjšanje zmogljivosti flot, strožji ukrepi upravljanja, strožji nadzor itd.), kljub dejstvu da je v zeleni knjigi o reformi skupne ribiške politike predstavljena dolgoročna vizija, ki predvideva, da se sedanji trend vse manjšega ulova lahko spremeni, ta trend kratko- in srednjeročno zgolj okrepili,

J.      ker so kljub novi strategiji številni omejitveni ukrepi na področju razvoja ribogojne proizvodnje v Skupnosti tako veliki, da je malo verjetno, da bo ta razvoj kratkoročno in srednjeročno pomembno odtehtal namerno zmanjševanje proizvodnje v ribolovnem sektorju,

K.     ker je bistveno, da se spodbuja povečanje evropske proizvodnje, zlasti v novih državah članicah EU, ki imajo izrazit potencial za ribogojstvo,

L.     ker, nasprotno, povpraševanje Skupnosti po ribiških proizvodih in proizvodih iz ribogojstva v Evropski uniji na splošno narašča, s posebno izrazito dinamiko na trgih novih držav članic iz srednje in vzhodne Evrope, ter ker se zaradi različnih dejavnikov v prihodnjih dvajset letih pričakuje zmerna rast porabe,

M.    ker je Evropska unija že danes največji trg na svetu za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva (12 milijonov ton in 55 milijard EUR leta 2007) – pred Japonsko in ZDA – ker je zelo odvisen od uvoza iz tretjih držav, s katerim pokriva več kot 60 % potreb, ter ker se bo ta odvisnost verjetno še povečevala;

N.     ker je zdaj že jasno, da je vprašanje uvoza ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva v EU ter pogojev, v katerih se izvaja ta uvoz, osrednje vprašanje v vsaki analizi politike Evropske unije s področja ribolova in ribogojstva ter ker mu je v okviru sedanjih reform treba posvetiti posebno pozornost,

O.     ker je to vprašanje treba preučiti z vseh vidikov: trgovinskega, okoljskega, socialnega, zdravstvenega in kakovostnega,

P.     ker je zaradi neselektivnega ribolova in visokega odstotka zavržkov v nekaterih ribolovnih območjih, ki izvažajo na trge EU, izgubi znatna količina rib, ki bi lahko bile primerne za prehrano ljudi,

Q.     ker je treba razmisliti zlasti o skupni ureditvi trgov ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, saj se zdi veljavna zakonodaja v več pogledih zastarela in bi nujno potrebovala revizijo,

R.     ker razmišljanje o tem zahteva tudi kritičen pogled na sedaj veljavno skupno trgovinsko politiko in na povezavo med odločitvami, sprejetimi v tem okviru, in ohranjanjem vzdržnega in odgovornega evropskega ribiškega sektorja,

S.     ker kljub dejstvu, da so ribiški proizvodi in proizvodi iz ribogojstva teoretično še vedno podvrženi carinski zaščiti zaradi skupne carinske tarife, ki je nekoliko višja od povprečja za nekmetijske proizvode, to zaščito v praksi precej zmanjšujejo razne neodvisne ali pogodbene oprostitve in znižanja: pravica države z največjimi ugodnostmi (ki velja avtomatsko) se dejansko uporablja za približno 5 % celotnega uvoza,

T.     ker se bo nenehna politika odpiranja trgov Skupnosti za uvoz ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva najbrž nadaljevala na večstranski ravni v okviru pogajanj v STO, zlasti o dostopu do trga za nekmetijske proizvode v krogu pogajanj iz Dohe, ter na ravni vrste preferenčnih pogajanj, ki potekajo z različnimi trgovinskimi partnerji iz Azije, Latinske in Severne Amerike ter Sredozemlja in z različnimi skupinami držav AKP,

U.     zlasti ker bi zaključek pogajanj o dostopu do trga za nekmetijske proizvode v krogu pogajanj iz Dohe po sedaj predvideni švicarski formuli s koeficientom 8 pomenil padec najvišje stopnje carine za ribiške proizvode in proizvode ribogojstva v EU s 26 % na približno 6 % ter povprečne stopnje z 12 % na približno 5 %,

V.     ker bi zaradi take odločitve, poleg dejstva, da bi skoraj izničila zaščitni učinek še veljavnih tarif, preferenciali v korist držav v razvoju, ki so že dodeljeni oziroma o katerih tečejo pogajanja, počasi, a dokončno, izgubili pomen, in ker bi omajala same temelje mehanizmov skupne ureditve trgov, ki omogočajo spremembo dostopa do trga Skupnosti glede na potrebe evropske predelovalne industrije za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva (tarifne opustitve in tarifne kvote),

W.    ker zahteva EU za skladnost med cilji njene razvojne politike (odprava revščine, razvoj trajnostnega lokalnega ribištva) ter njeno trgovinsko politiko pomeni, da je treba države v razvoju spodbujati k izvozu ribiških proizvodov z večjo dodano vrednostjo, če te ribe prihajajo iz dobro upravljanih in trajnostnih ribištev ter ustrezajo potrebnim sanitarnim pogojem;

X.     ker se pri trgovinskih pogajalcih EU zadnja leta opaža, da se lažje odločijo za odstopanja od pravil o preferencialnem poreklu, ki tradicionalno veljajo za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva, tako pri surovinah (pripadnost plovil) kot pri predelanih proizvodih (možnost ohranitve preferencialnega porekla kljub uporabi surovin brez porekla),

Y.     ker je študija Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo pokazala, da je kljub dejstvu, da je z mednarodno trgovino z ribiškimi proizvodi mogoče zagotoviti zanesljivejšo oskrbo s hrano v državah v razvoju, zaradi te trgovine prišlo tudi do povečanja ribolova za oskrbovanje izvoznega trga, kar lahko še okrepi izčrpavanje staležev; pri tem opozarja, da je treba zagotoviti ustrezno upravljanje in nadzor ribištev, s čimer bi preprečili izčrpanje staležev;

Z.     ker se interesi proizvajalcev ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva iz Skupnosti (ribičev in ribogojcev), predelovalne industrije, trgovcev, uvoznikov ter potrošnikov deloma razhajajo, politika na evropski ravni pa bi si morala prizadevati za njihovo učinkovito in uravnoteženo uskladitev,

AA.  ker je proizvajalcem Skupnosti (ribičem in ribogojcem) treba zagotoviti zadostno prodajo po ustrezno visokih cenah glede na stroške, obveze in tveganja njihove dejavnosti,

AB.  ker je predelovalcem Skupnosti treba zagotoviti razpoložljivost surovin enake kakovosti v zadostnih količinah in po stabilnih cenah skozi vse leto,

AC.  ker je treba ugoditi zahtevam potrošnikov Skupnosti po kakovostnih proizvodih po konkurenčnih cenah ter upoštevati njihovo naraščajočo željo po informacijah o značilnostih, poreklu in načinu ulova ali proizvodnje teh proizvodov,

AD.  ker je glede na vrsto rib, stopnjo predelave proizvodov in distribucijske poti vpliv uvoza na trg Skupnosti različen,

AE.   ker kaže, na primer, da je negativen vpliv na cene na začetku prodaje konkurenčnih proizvodov iz uvoza večji pri vrstah, namenjenih za industrijsko rabo (za predelovalno industrijo) kot pri neindustrijskih vrstah,

SPLOŠNE UGOTOVITVE

1.      obžaluje, da je v zeleni knjigi o reformi skupne ribiške politike zgolj nekaj vrstic namenjenih vprašanju uvoza in da se očitno podcenjuje pomen ustrezne obravnave tega vprašanja za verodostojnost in uspeh reforme;

2.      ugotavlja, da je liberalizacija dostopa do trga Skupnosti za uvožene ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva že zelo napredovala zaradi trgovinske politike EU zadnjih 20 let;

3.      ugotavlja, da proizvodnja ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva v Skupnosti očitno ne zadostuje za kritje potreb predelovalne industrije in vse večjega povpraševanja potrošnikov ter da bo tako tudi v prihodnje; zato priznava, da je treba spodbujati odgovorno potrošnjo na podlagi kakovosti in trajnosti in ne količine, da je treba okrepiti upravljanje ribištev, s čimer bi spodbudili obnovo staležev, ter priznava, da bo imel uvoz še naprej pomembno vlogo pri preskrbi trga EU;

4.      priznava, da je količina rib, ki jo je mogoče za prehrano ljudi ali za industrijske namene loviti trajnostno, navzgor omejena, kar pomeni, da se oskrba trga EU z ribami ne more povečevati v neskončno;

5.      vendar poudarja, da je v EU sektorju ribištva in ribogojstva nujno treba zagotoviti dolgoročno prijaznost do okolja in ekonomsko uspešen obstanek, tudi ko gre za njuno neindustrijsko vejo, ki je enakomerno razporejena vzdolž obal EU ter skrbi za ohranjanje kulturne identitete zadevnih regij, ustvarjanje delovnih mest v celotni proizvodni verigi in dobavo varnih živil dobre kakovosti, s tem pa bodo ribiči lahko dosegli pravične cene za svoje proizvode; poudarja tudi, da morajo zaposleni v ribiški industriji delati pod razumnimi pogoji in v skladu s konvencijami ILO o zdravju in varstvu pri delu;

6.      poudarja, da liberalizacija trga in trenutna odprtost trga EU za izvoze ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva zelo škodljivo vplivata na lokalno gospodarstvo v nekaterih regijah, zlasti v najbolj oddaljenih regijah, ki ne morejo najti trgov za svoje proizvode;

POSEBNE UGOTOVITVE

Trgovinska in carinska politika

7.      meni, da Evropska unija kot največja uvoznica ribiških proizvodov na svetu z drugimi pomembnimi državami uvoznicami rib deli politično odgovornost, da zagotovi, da pravila Svetovne trgovinske organizacije spoštujejo najvišje svetovne standarde za upravljanje ribištva in ohranjanje staležev; zato poziva Komisijo, naj zagotovi okrepitev pravične, pregledne in trajnostna trgovine z ribami v dvostranskih in mnogostranskih trgovinskih sporazumih Evropske unije;

8.      meni, da je razumna carinska zaščita pomemben in zakonit instrument političnih oblasti za uravnavanje uvoza in da mora tako ostati tudi v prihodnje; opozarja, da zaščita s tarifnim režimom erga omnes krepi vrednost ugodnosti, ki jih EU odobri nekaterim državah, zlasti državam v razvoju; opozarja, da bi se z odpravo te zaščite izničile vse prednosti, ki jih danes uživajo države, ki imajo status preferencialov; opozarja tudi, da je prožnost tega sistema tarifne zaščite izjemno koristna, saj lahko EU začasno zamrzne izvajanje tega sistema takrat, ko proizvodnja surovin v Skupnosti ne zadostuje za zagotavljanje ustrezne oskrbe predelovalne industrije;

9.      zato zavrača vizijo, podprto s sedanjo trgovinsko politiko, v skladu s katero nepreklicno izginjajo vse vrste tarifne zaščite v sektorju ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, proizvajalci Skupnosti (ribiči, ribogojci in predelovalci) pa se lahko zgolj vdajo v usodo;

10.    meni, da sta tako kot kmetijstvo tudi ribištvo in ribogojstvo strateška sektorja z različnimi funkcijami, ki temeljita na ohranjanju in trajnostnemu izkoriščanju naravnih virov ter imata nekaj zelo občutljivih elementov, ki se stežka prilagajajo pristopu proste trgovine, temelječe na svobodni konkurenci primerjalnih prednosti;

11.    obžaluje, da pogajanja o ribiških proizvodih in proizvodih iz ribogojstva štejejo med "nekmetijska", zato jih za razliko od trgovinskih pogajanj o kmetijskih proizvodih ne vodi komisar za kmetijstvo, temveč komisar za trgovino, ki jih pogosto jemlje zgolj kot spremenljivko za uravnavanje v kakem širšem problemu;

12.    zahteva, da se pristojnost za vodenje trgovinskih pogajanj o ribiških proizvodih in proizvodih iz ribogojstva prenese s komisarja za trgovino na komisarja za pomorske zadeve in ribištvo;

13.    zahteva, da se na podlagi študij in posvetovanj razvije jasna in celostna vizija trga Skupnosti za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva, za vse vrste rib, možen nadaljnji razvoj povpraševanja in proizvodnje v Skupnosti ter prodaja proizvodov Skupnosti, ki jo je treba ohraniti v pogojih lojalne konkurence,

14.    prav tako poziva komisijo, naj si prizadeva zanesljiveje in natančneje oceniti vpliv uvoza ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva na trg Skupnosti, zlasti glede cen, in naj si prizadeva vzpostaviti sistem za zbiranje in izmenjavo podatkov, s katerim bo omogočeno lažje ocenjevanje;

15.    zahteva, da se ribiški proizvodi in proizvodi iz ribogojstva obravnavajo kot občutljivi proizvodi pri uporabi švicarske formule v okviru pogajanj o dostopu do trga za nekmetijske proizvode v krogu pogajanj iz Dohe v STO, da bi se izognili drastični omejitvi tarifne zaščite, ki še velja za nekatere proizvode na podlagi skupne carinske tarife, in da se s tem ohrani vrednost preferencialov, dodeljenih nekaterim partnerjem, ter učinkovitost mehanizmov skupne ureditve trgov;

16.    opozarja, da se pogajanja v tekočem krogu, v skladu z odstavkom 47 ministrske izjave iz Dohe z dne 14. novembra 2001, odvijajo po načelu enotnega sprejetja zavez in dokler krog ne bo v celoti zaključen, ostaja Evropski uniji možnost, da ponovno preuči svoje stališče o nekaterih poglavjih;

17.    prav tako spodbuja pogajalce Skupnosti v STO, naj tudi v prihodnje ostro zavračajo sodelovanje Evropske unije v večstranski liberalizaciji sektorja za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva;

18.    poziva Komisijo, naj zahteva, da morebitna sklenitev sporazuma o subvencijah v ribiškem sektorju v okviru pogajanj v Svetovni trgovinski organizaciji, zlasti glede ukrepov za ureditev trga, ne povzroči, da bi evropski proizvajalci padli v slabši konkurenčni položaj v primerjavi z dobavitelji iz tretjih držav; se načelno ne strinja z morebitnim ločenim in predčasnim izvajanjem («early harvest») takega sporazuma, ki se ne sme ločiti od drugih elementov kroga iz Dohe;

19.    poziva pogajalce Skupnosti, naj na dvostranskih in regionalnih pogajanjih bolj sistematično zahtevajo učinkovito zameno za trgovinske koncesije tretjim državam pri uvozu ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva ter naj odločno varujejo ofenzivne interese Evropske unije v tem sektorju, kadar ti obstajajo;

20.    vztraja, da mora Evropska unija obdržati nadzor nad trgovinskimi preferenciali, dodeljenimi nekaterim partnerjem, in zahtevati dosledno uporabo pravil o poreklu, ki temeljijo na pojmu "v celoti pridobljenih" proizvodov; poziva, naj se pri surovinah morebitne ublažitve tradicionalnih meril glede pripadnosti ladje odobrijo premišljeno, in zahteva, da se pri predelanih proizvodih zavrne vsak nov zahtevek za odobritev odstopanja; meni, da je treba sistematično uporabljati pravilo prepovedi povračila in omejiti možnost kumulacij;

21.    nemudoma poziva Komisijo, naj v količinskem in kakovostnem smislu izboljša analizo vpliva tarifnih ugodnosti nekaterih držav na ribištvo in ribogojstvo, zlasti v smislu dobičkonosnosti podjetij in zaposlovanja, tako v EU kot tudi v državah prejemnicah, še posebej v državah AKP; poudarja tudi, da morajo te ocene ponuditi ustrezne količinske rezultate in zlasti upoštevati ranljive vrste rib;

22.    opozarja na možnost, da se v primeru dampinga, subvencij ali znatnega in nenadnega povečanja uvoza nekaterih kategorij ribiških in ribogojnih proizvodov industrija Skupnosti zateče k instrumentom trgovinske zaščite EU;

Okoljski, socialni, zdravstveni in kakovostni vidik

23.    meni, da mora biti ključni cilj politike Skupnosti glede uvoza ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva zagotoviti, da uvoženi proizvodi izpolnjujejo iste zahteve na vseh področjih, kakor veljajo za proizvode Skupnosti; meni, da ta cilj ustreza temeljni skrbi za pravičnost, doslednost in učinkovitost ukrepov, ki se izvajajo v tem sektorju ali so predvideni kot del reforme; poleg tega ugotavlja, da bodo države zunaj EU, ki bodo izpolnile njene zahteve, pripomogle k enakopravni konkurenci med proizvodnjo v državah v EU in državah zunaj nje, kar bo posledica višjih stroškov za države zunaj EU zaradi izpolnjevanja njenih standardov v ribogojstvu;

24.    izraža zaskrbljenost, da bo velik priliv proizvodov iz ribolova in ribogojstva na trg EU v konkurenčno nepravičnem okolju končno vplival na prehranjevalne navade Evropejcev, ki bi lahko bili v času splošne gospodarske krize premamljeni s cenejšimi in manj kakovostnimi proizvodi;

25.    meni, da je krepitev prizadevanj EU za ohranitev staležev in trajnostno ribištvo kot del skupne ribiške politike nezdružljiva z uvozom ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva iz držav, ki povečujejo ribolovno dejavnost ne da bi hkrati poskrbele za njeno trajnost, temveč so usmerjeni na takojšnji dobiček;

26.    poudarja, da politika Skupnosti o ohranjanju virov zlasti prek načrtov za obnovo in upravljanje prispeva k lajšanju uvoza ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva iz tretjih držav ter jim omogoča, da pogostokrat tudi nepovratno nadomestijo proizvodnjo Skupnosti; poziva Komisijo, naj pri oblikovanju takih načrtov ustrezno upošteva to tveganje;

27.    izraža bojazen, da bo zaradi neopredeljenosti politike na tem področju velika privlačnosti trga Skupnosti za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva s precej neoviranim dostopom in hitro rastočim povpraševanjem te države zgolj stalno spodbujala k prelovu;

28.    odobrava dejstvo, da je nedavno stopila v veljavo uredba o boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu, ki zahteva certificiranje vseh proizvodov na trgu Skupnosti; spodbuja strogo in učinkovito izvajanje te uredbe, obenem pa priznava, da je številnim državam v razvoju treba pomagati pri ustreznem izvajanju te uredbe in boju proti nezakonitemu ribolovu; vendar opozarja, da uredba določa minimalne zahteve, ki ne morejo zagotoviti trajnosti ribištva, iz katerega izhajajo ti proizvodi;

29.    meni, da je treba poleg uveljavljanja zakonov EU pri nereguliranem in neprijavljenem ribolovu izvajati strožji nadzor v končni fazi trženja teh rib, predvsem s strožjimi pregledi držav članic in podjetij, za katere se sumi, da dobavljajo proizvode iz nezakonitega ribolova;

30.    poziva Komisijo, naj uporabi vse razpoložljive instrumente, da bodo glavne države izvoznice ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva v EU spoštovale obveznosti, sprejete v Johannesburgu, in dosledno izvajale politiko ohranjanja virov; spodbuja Komisijo, naj sodeluje s temi državami v vseh ustreznih forumih, zlasti v okviru regionalnih organizacij za upravljanje ribištva;

31.    meni tudi, da bi morala EU okrepiti prizadevanja za zagotavljanje, da vsi izdelki, ki se izvažajo v EU, brez izjeme prihajajo iz držav, ki so ratificirale glavne mednarodne konvencije o pomorskem pravu, zlasti Konvencijo Združenih narodov o pomorskem pravu in Sporazum o čezconskih in izrazito selivskih staležih rib, ter da so pogodbenice regionalnih organizacij za upravljanje ribištva, če uvozno blago prihaja iz voda, ki jih pokriva katera izmed teh organizacij;

32.    opozarja na hude težave, ki tarejo ribiče, ribogojce in predelovalce v Skupnosti zaradi konkurence iz nekaterih tretjih držav, v katerih so stroški dela precej nižji in socialni standardi manj strogi;

33.    meni, da je problem socialnega dumpinga, prisoten tudi v številnih drugih gospodarskih sektorjih, še posebej pereč v sektorju ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, zlasti v predelovalnih dejavnostih, ki potrebujejo veliko delovne sile;

34.    poziva Komisijo, naj uporabi vse razpoložljive instrumente, da bodo glavne države izvoznice ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva v EU minimalno spoštovale osem konvencij ILO o temeljnih pravicah delavcev;

35.    zahteva, da se vsi trgovinski preferenciali, ki jih je EU podelila za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva, strogo pogojijo z izpolnitvijo okoljskih in socialnih zahtev; zahteva tudi, da določbe, ki so v ta namen vključene v sklenjene sporazume, zajemajo tudi verodostojne mehanizme nadzora nad spoštovanjem sprejetih obveznosti in da se preferencial v primeru kršitev začasno odpravi ali popolnoma ukine; v primeru držav v razvoju poziva k izvajanju programov, oblikovanih posebej za odobritev tehnične podpore in, če je potrebno, zagotavljanju finančne pomoči, da bi prizadetim državam pomagali pri spoštovanju lastne socialne in okoljske obveznosti;

36.    vztraja, da je treba strogo izvajati zakonodajo Skupnosti glede sanitarnih standardov in nadzora uvoženih ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, tudi krme in krmnih materialov, in sicer vseh njenih vidikov (varnost preskrbe s hrano, sledljivost, preprečevanje), ki so ključni vidiki za varstvo potrošnikov; poziva Komisijo, naj v zvezi s tem okrepi svoj program nadzora tretjih držav z manjšimi spremembami pri uradih za prehrano in veterinarstvo, predvsem tako, da poveča število pregledanih ustanov na vsaki misiji, da bi se pridobili rezultati, ki bolje odražajo resnično stanje v tretjih državah;

37.    poziva k čim večji previdnosti pri priznavanju enakovrednosti med zahtevami, povezanimi z izvajanjem te zakonodaje, ki se uporabljajo v nekaterih tretjih državah, in zahtevami, ki veljajo v Evropski uniji, ter pri potrjevanju seznamov držav in obratov z dovoljenjem za izvoz ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva v EU; meni, da bi moral imeti generalni direktorat za zdravje in potrošnike možnost s takih odobrenih seznamov črtati posamezna plovila ali predelovalne obrate, če ne izpolnjujejo minimalnih standardov;

38.    poziva k izjemni pozornosti pri proizvodih iz novih, zelo intenzivnih načinov ribogojstva, ki se uporabljajo v nekaterih regijah sveta, ter h kritični oceni tehnik in postopkov, namenjenih povečanju produktivnosti teh obratov, in njihovih možnih posledic za zdravje, pa tudi socialnih in okoljskih vplivov;

39.    zahteva poglobljen in pogost nadzor na vseh ravneh, zlasti pa učinkovito usklajen in pregleden nadzor na mejah, ki bo sorazmeren z nevarnostmi, ki jih pomenijo zadevni proizvodi, zlasti glede na njihovo naravo in poreklo; od držav članic zahteva, da nadzoru namenijo vse potrebne finančne in človeške vire;

Reforma mehanizmov skupne ureditve trgov

40.    opozarja na številne resolucije, ki jih je sprejel v šestem zakonodajnem obdobju, in poziva Komisijo, naj nujno izvede korenito reformo skupne ureditve trgov za ribiške proizvode, da bi povečali njen prispevek k zagotavljanju prihodkov v sektorju, stabilnosti trgov, izboljšanju trženja ribiških proizvodov in povečanju ustvarjene dodane vrednosti; obžaluje zaostanek na tem področju; se sklicuje na omenjene resolucije v zvezi z glavnimi smernicami reforme;

41.    vztraja, da morajo novi mehanizmi, vzpostavljeni v tem okviru, obvezno upoštevati neizogibno realnost, ki jo predstavlja ostra konkurenca poceni proizvodov iz uvoza, ki so posledica praks, ki škodujejo okolju ali ki so oblika socialnega dampinga, ter da si morajo prizadevati za zagotovitev vsaj normalnega poteka proizvodnje Evropske unije po dovolj donosnih cenah;

Obveščanje potrošnikov

42.    izraža prepričanje, da bi evropski potrošniki pogosto drugače izbirali, če bi bili bolje seznanjeni o dejanski naravi, geografskem poreklu in pogojih pridobivanja ali lova proizvodov v prodaji ter o njihovi kakovosti;

43.    poudarja, da je nujno uvesti stroga in pregledna merila certificiranja in označevanja na področju kakovosti in sledljivosti evropskih ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva ter da je treba spodbujati čimprejšnjo uveljavitev znaka Skupnosti za okolje, posebej namenjenega tem proizvodom, s čimer ne bo več možno nenadzorovano množenje zasebnih shem certificiranja;

44.    meni, da morata biti okoljsko certificiranje in okoljsko označevanje ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva za potrošnika pregledna in lahko razumljiva postopka, ki bi morala biti na voljo celemu sektorju brez izjeme in ki se morata natančno skladati z osnovnimi merili določanja;

Ribogojstvo

45.    poudarja, da je delež proizvodov iz ribogojstva v uvozu ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva v Evropsko unijo vse večji;

46.    ta pojav pripisuje precejšnji širitvi ribogojne proizvodnje v nekaterih regijah sveta v zadnjih desetih letih, medtem ko je ribogojstvo v Skupnosti, ki zdaj predstavlja zgolj 2 % svetovne proizvodnje, v tem času stagniralo;

47.    ugotavlja, da so že vidne znatne posledice zaradi dejstva, da potrošniki in evropska distribucijska podjetja sveže proizvode iz Skupnosti nadomeščajo z nekaterimi vrstami uvoženih proizvodov iz ribogojstva;

48.    ocenjuje, da je proaktivna razvojna pomoč, namenjena trajnostnemu ribogojstvu EU z manjšim vplivom na okolje, med ključnimi elementi politike, ki si prizadeva zmanjšati odvisnost od uvoza v sektorju ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, spodbujati gospodarsko dejavnost v Evropski uniji ter pokriti vse večje povpraševanje z večjo in bolj raznoliko ponudbo; v zvezi s tem poudarja, da se je treba močno osredotočiti na raziskave in razvoj na področju evropskih proizvodov iz ribogojstva;

49.    se ob tem sklicuje na svojo resolucijo z dne 17. junija 2010 o novi pobudi za Strategijo za trajnostni razvoj evropskega ribogojstva,

50.    poziva Komisijo in države članice, naj pri svojih predlogih za reformo skupne ribiške politike ter odločitvah o njej upoštevajo glavna priporočila v tem poročilu;

51.    naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1)

UL L 358, 31.12.2002, str. 59.

(2)

UL L 17, 21. 1. 2000, str. 22.

(3)

UL C 323 E, 18.12.2008, str. 271.

(4)

UL L 286, 29. 10. 2008, str. 1.

(5)

UL L 27, 30. 1. 2010, str. 1.

(6)

Sprejeta besedila na ta datum, P7_TA(2010)0039.

(7)

Sprejeta besedila na ta datum, P7_TA(2010)0243.

(8)

Sprejeta besedila na ta datum, P6_TA-PROV(2009)0373.


OBRAZLOŽITEV

Moja politična skupina in jaz sam smo se konec lanskega leta odločili za to samoiniciativno poročilo zaradi temeljnega pomena obravnavane teme in zato, ker so obravnavana vprašanja horizontalne narave.

Odbor za ribištvo Evropskega parlamenta je na podlagi poročila poslanke Maria do Céu Patrão Neves februarja 2010 sprejel resolucijo o zeleni knjigi o reformi skupne ribiške politike. Odbor bo tudi v kratkem glasoval o osnutku poročila poslanca Guida Milana o novi strategiji za evropsko ribogojstvo. Ocenili smo, da bi lahko ti dve pomembni poročili koristno dopolnila obravnava problematike, ki bo zelo vplivala na prihodnost zadevnih sektorjev.

Vprašanje režima uvoza ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, torej pogojev, pod katerimi se proizvodom, ki nimajo porekla v EU, dovoli vstop na njeno ozemlje, s čimer dopolnijo izbiro proizvodov iz evropskega ribištva ali ribogojstva oziroma jim konkurirajo, je namreč pomembno vprašanje, ki se mu v analizi teh posebnih sektorjev v evropskem gospodarstvu ne moremo izogniti.

Številčni podatki so več kot zgovorni:

· trg EU je s približno 12 milijoni ton in 55 milijardami EUR v letu 2007 največji svetovni trg za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva, sledita mu Japonska in Združene države Amerike;

· ker trg od leta 2005 hitro raste, je vse bolj odvisen od uvoza, zdaj že do te mere, da proizvodnja Skupnosti pokriva manj kot 40 % porabe, torej je odvisnost od uvoza presegla 60 %;

· napovedi porabe kažejo, da bi povpraševanje do leta 2030 lahko naraslo še za okoli 1.500.000 ton in da bo to rast skoraj v celoti treba pokriti z dodatnim uvozom.

Očitno je, da proizvodnja Skupnosti ne zadošča in nikakor ne bo mogla zadostiti temu povpraševanju. V odvisnosti od uvoza pa se v različnih tržnih segmentih trga (vrste, tipi proizvodov, distribucijski sistemi) skriva kompleksna in raznolika realnost.

Vsekakor drži, da so številni udeleženci v sektorju zaradi teh razmer upravičeno zaskrbljeni, prav to pa sem skušal prikazati v tem osnutku poročila.

Pri pripravi sem metodološko preučil številne razpoložljive študije in podatke, zlasti študije, ki so bile v zadnjem času izdelane za Komisijo in Parlament. Nato sem na generalna direktorata Komisije (DG TRADE in DG MARE) naslovil specifične zahteve za informacije in se sestal s predstavniki ustreznih služb.

Poleg tega sem se s pomočjo vprašalnikov, prilagojenih vsaki skupini udeležencev, neformalno posvetoval tudi z več pomembnimi evropskimi predstavniškimi organizacijami ribičev, ribogojcev, uvoznikov, predelovalcev in distributerjev, ter se s predstavniki nekaterih organizacij tudi osebno sestal.

Javna predstavitev, ki jo je organiziral Odbor za ribištvo 8. aprila 2010 o reformi skupne ribiške politike: trgovinski vidiki in organizacija trga, je bila prav tako možnost, da poglobim razumevanje interesov vsake od udeleženih strani glede tega vprašanja ter da ocenim, kako težavno je te interese uskladiti.

V skladu s pričakovanim je na trenutke burna razprava s kolegi iz Odbora za ribištvo (ob najmanj treh priložnostih – prva izmenjava mnenj, predstavitev delovnega dokumenta in omenjena javna predstavitev) zaradi nacionalnih vidikov in drugačne politične usmerjenosti na koncu obogatila moj pogled. To sem skušal upoštevati v osnutku poročila.

Glavne smernice tega osnutka, ki ustrezajo glavnim temam, obravnavanim na omenjenih srečanjih, so:

· vprašanja, povezana z do sedaj veljavno in izvajano skupno trgovinsko politiko na področju ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva ter z medsebojno odvisnostjo med odločitvami, ki se sprejemajo v tem okviru, in trudom, da se ohrani rentabilen in odgovoren evropski ribiški sektor,

· osnovno vprašanje, kako zagotoviti, da bodo ribiški proizvodi in proizvodi iz ribogojstva, ki se uvažajo v EU v vse večjih količinah, dejansko izpolnjevali prav take zahteve, kot jih mora izpolnjevati proizvodnja v Skupnosti, zlasti okoljske, socialne, zdravstvene in kakovostne,

· vprašanje nujne reforme skupne ureditve trgov v sektorju ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, kjer so mehanizmi, stari približno deset let, zastareli in ne ustrezajo novim izzivom, ki so zlasti posledica postopnega ukinjanja carinskih dajatev in vse večje konkurence uvoza,

· vprašanje obveščanja potrošnika na splošno in natančneje evropskega znaka za okolje za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva.

Tem temam sem dodal še nekaj posebnih ugotovitev o ribogojstvu, da bi poudaril zaostanek EU na tem področju v primerjavi z drugimi regijami sveta, kar je eden od razlogov, zakaj je EU vse bolj odvisna od uvoza, ter opozoril na poročilo Milana v zvezi z ukrepi, potrebnimi za odpravo te zamude.

Trajnost evropskega ribištva je tema, ki nas združuje, v poročilu pa navajam svoje glavne zaključke, da bi se ta cilj dosegel.


MNENJE Odbora za mednarodno trgovino (2.6.2010)

za Odbor za ribištvo

o režimu uvoza ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva v EU s stališča prihodnje reforme skupne ribiške politike

(2009/2238(INI))

Pripravljavec mnenja: Yannick Jadot

POBUDE

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za ribištvo kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  ugotavlja, da so ribe naravni vir, ki je lahko obnovljiv, če se pravilno upravlja, in nudi hrano in delovna mesta v Evropski uniji in po svetu ter ga je treba ohraniti, da bi preprečili izčrpanje staležev rib in kasnejše težave za obalne skupnosti v Evropski uniji in zunaj nje; v zvezi s tem priznava, da je treba okrepiti učinkovito upravljanje ribištva, vključno z razsežnostjo in vplivom mednarodne trgovine na ribolovne vire po svetu;

2.  meni, da Evropska unija kot največja uvoznica ribiških proizvodov na svetu z drugimi pomembnimi državami uvoznicami rib deli politično odgovornost, da zagotovi, da pravila Svetovne trgovinske organizacije spoštujejo najvišje svetovne standarde za upravljanje ribištva in ohranjanje staležev; zato poziva Komisijo, naj zagotovi okrepitev pravične, pregledne in trajnostna trgovine z ribami v dvostranskih in mnogostranskih trgovinskih sporazumih Evropske unije;

3.  poziva Komisijo, naj dejavno sodeluje z drugimi partnerji iz Svetovne trgovinske organizacije in Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo, da bi razvili in spodbujali okoljske in socialne standarde za uporabo v dvostranski in mnogostranski trgovini, kar bi spodbudilo trajnost in ublažilo revščino po vsem svetu;

4.  poudarja, da se z ribami ne sme ravnati kot s katerim koli drugim industrijskim proizvodom, ampak bi morala zanje veljati posebna pravila Svetovne trgovinske organizacije za občutljive proizvode, ki omogočajo uvedbo varoval in nadzora;

5.  poziva Komisijo, naj razmisli o skupnih pobudah pri Svetovni trgovinski organizaciji in Svetovni organizaciji za kmetijstvo in hrano, da bi ocenili, ali je primerno, da za ribške proizvode ne veljajo več pravila za dostop do trga za nekmetijske proizvode (NAMA), da bi pospešili uskladitev trgovine z ribiškimi proizvodi z zahtevami, ki običajno veljajo za hrano in občutljive proizvode;

6.  poudarja, da morajo vsi proizvodi, uvoženi v Evropsko unijo, izpolnjevati iste zdravstvene standarde, kot se zahtevajo za ribiške proizvode, proizvedene v Evropski uniji;

7.  podpira uredbo Evropske unije o nezakonitem ribolovu, ki poskuša preprečiti dostop na trg Evropske unije za ribe, ki so bile ulovljene nezakonito, ob tem pa upošteva, da številne države v razvoju potrebujejo pomoč pri ustreznem izvajanju uredbe in boju proti nezakonitemu ribolovu.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

1.6.2010

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

23

0

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

William (The Earl of) Dartmouth, Kader Arif, David Campbell Bannerman, Daniel Caspary, Harlem Désir, Christofer Fjellner, Joe Higgins, Yannick Jadot, Metin Kazak, David Martin, Vital Moreira, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Tokia Saïfi, Helmut Scholz, Peter Šťastný, Gianluca Susta, Iuliu Winkler, Jan Zahradil, Pablo Zalba Bidegain

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Josefa Andrés Barea, Catherine Bearder, George Sabin Cutaş, Mário David, Béla Glattfelder, Salvatore Iacolino, Syed Kamall, Georgios Papastamkos, Michael Theurer


IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

22.6.2010

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

20

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Josefa Andrés Barea, Kriton Arsenis, Alain Cadec, Carmen Fraga Estévez, Pat the Cope Gallagher, Carl Haglund, Guido Milana, Maria do Céu Patrão Neves, Britta Reimers, Ulrike Rodust, Catherine Trautmann, Jarosław Leszek Wałęsa

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Jean-Paul Besset, Luis Manuel Capoulas Santos, Gabriel Mato Adrover, Antolín Sánchez Presedo, Ioannis A. Tsoukalas

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Giovanni La Via, Maurice Ponga, Jacek Włosowicz

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov