POROČILO o prejemkih direktorjev javnih družb in politiki prejemkov v sektorju finančnih storitev

24.6.2010 - (2010/2009(INI))

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
Poročevalec: Saïd El Khadraoui

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o prejemkih direktorjev javnih družb in politiki prejemkov v sektorju finančnih storitev

(2010/2009(INI)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 30. aprila 2009 o plačnih politikah v sektorju finančnih storitev (C(2009) 3159),

–   ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 30. aprila 2009 o dopolnitvi priporočil 2004/913/ES in 2005/162/ES glede sistema prejemkov direktorjev javnih družb (C(2009) 3177),

–   ob upoštevanju predloga Komisije za Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES v zvezi s kapitalskimi zahtevami za trgovalno knjigo in za dodatna listinjenja ter v zvezi z nadzorniškim pregledom politik prejemkov (KOM(2009)0362),

–   ob upoštevanju načel Foruma za finančno stabilnost z dne 2. aprila 2009 za premišljeno prakso nadomestil in priloženih izvedbenih standardov z dne 25. septembra 2009,

–   ob upoštevanju načel na visoki ravni za politiko prejemkov Odbora evropskih bančnih nadzornikov (CEBS) z dne 20. aprila 2009,

–   ob upoštevanju poročila Odbora evropskih bančnih nadzornikov o nacionalnem izvajanju njegovih načel na visoki ravni za politiko prejemkov z dne 11. junija 2010,

–   ob upoštevanju načel za nadomestila in metodologije za oceno standardov, ki jih je januarja 2010 predlagal Baselski odbor za bančni nadzor,

–   ob upoštevanju dokumenta Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) iz februarja 2010 o upravljanju družb in finančni krizi – sklepi in novi primeri dobre prakse za boljše izvajanje načel,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. maja 2010 o deontoloških vprašanjih glede upravljanja družb[1],

–   ob upoštevanju zelene knjige Komisije z dne 2. junija 2010 o korporativnem upravljanju finančnih institucij in politiki prejemkov (KOM(2010)284),

–   ob upoštevanju poročila Komisije z dne 2. junija 2010 o izvajanju Priporočila Komisije 2009/385/ES (Priporočilo iz leta 2009 o prejemkih direktorjev) o dopolnitvi priporočil 2004/913/ES in 2005/162/ES glede sistema prejemkov direktorjev javnih družb v državah članicah EU (KOM(2010)285),

–   ob upoštevanju poročila Komisije z dne 2. junija 2010 o izvajanju Priporočila Komisije 2009/384/ES o plačnih politikah v sektorju finančnih storitev v državah članicah EU,

–   ob upoštevanju člena 48 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A7 0208/2010),

A. ker je bila v finančnem sektorju in nekaterih javnih družbah politika prejemkov za kategorije zaposlenih, ki s svojo poklicno dejavnostjo bistveno vplivajo na profil tveganja podjetja ali družbe, takšna, da je spodbujala transakcije za kratkoročno dobičkonosnost, kot posledica pa so se čedalje bolj tvegani poslovni modeli razvili do take mere, da so bili v škodo delavcev, varčevalcev in vlagateljev ter trajnostne rasti na splošno,

B.  ker je Komisija v svoji zeleni knjigi o korporativnem upravljanju finančnih institucij in politiki prejemkov poudarila, da so bile finančne institucije zaradi pomanjkanja učinkovitih kontrolnih mehanizmov izpostavljene prevelikim tveganjem in da bi bilo treba pri korporativnem upravljanju upoštevati stabilnost finančnega sistema, ki je odvisen od dejanj številnih udeležencev,

C. ker so neprimerne strukture prejemkov nekaterih finančnih institucij, ki spodbujajo prekomerna in nepremišljena tveganja, prispevale k kopičenju tveganj, zaradi katerih je prišlo do sedanje finančne, gospodarske in socialne krize ter so zato glavna skrb oblikovalcev politike in regulatorjev,

D. ker morajo finančne institucije kot del svoje družbene odgovornosti na celovit način upoštevati družbeno okolje, v katerem delujejo, pa tudi interese vseh sodelujočih strani, na primer strank, delničarjev in zaposlenih,

E.  ker so se na svetovni, evropski in nacionalni ravni začele izvajati številne pobude za obravnavanje sporne prakse prejemkov in ker je bistveno, da se na svetovni ravni sprejme usklajen pristop ter tako zagotovijo enaki konkurenčni pogoji, pa tudi globalna konkurenčnost Evrope in spodbujanje trajnostne in poštene konkurence med trgi,

F.  ker je v načelih premišljene prakse nadomestil, ki jih je sprejel Forum za finančno stabilnost in so jih potrdili voditelji skupine G-20, opredeljenih pet elementov za premišljeno prakso prejemkov in ker je treba upoštevati pomen spodbujanja sočasnega izvajanja teh načel,

G.  ker je treba dogovorjena načela in že sprejete ukrepe glede politike prejemkov nenehno pregledovati in po potrebi prilagoditi, da se po vsej Evropi ustvarijo enotne razmere in da se zagotovi konkurenčnost evropske finančne industrije na svetovni ravni,

H. ker so različne znanstvene študije in praktične izkušnje pokazale, da je vpliv nezavezujočih priporočil na politiko prejemkov omejen, zaradi česar je treba uvesti močnejši instrument, ki bo zagotovil spoštovanje teh načel,

I.   ker je Komisija v svojem poročilu navedla, da je kljub spodbudi, ki jo je dala kriza, za izvedbo korenite reforme na področju plačnih politik, le 16 držav članic delno ali v celoti izvedlo priporočilo Komisije,

Splošne ugotovitve

1.  pozdravlja pobude, ki sta jih sprejela Komisija in Forum za finančno stabilnost glede politike prejemkov v finančnem sektorju in javnih družbah na splošno; vendar meni, da bi bilo treba pri uvajanju dodatne regulacije za finančne institucije na področju politike prejemkov in kapitalskih zahtev sorazmerno upoštevati velikost finančne družbe in torej prispevek njenih dejavnosti k sistemskemu tveganju;

2.  je seznanjen s predlogi iz poročila v zvezi z direktivami o kapitalskih zahtevah, da bi za politiko prejemkov v finančnem sektorju veljala zavezujoča načela;

Učinkovito upravljanje nadomestil

3.  poudarja, da bi morali odločitev, ali naj finančna institucija ali javna družba ima komisijo za prejemke, sprejeti nadzorni organi; to bi morali storiti na način, ki je ustrezen glede na njihovo velikost in notranjo organizacijo ter naravo, področje in zapletenost njihovega delovanja; meni, da mora politiko prejemkov opredeliti komisija za prejemke, ki mora biti neodvisna in odgovorna delničarjem in nadzornikom, pri oceni pobud sistema nadomestil pa mora – kadar nadzornik meni, da je to ustrezno, tesno sodelovati z odborom za tveganja v družbi;

4.  poudarja, da mora imeti komisija za prejemke dostop do vsebine pogodb, s tem da so pogodbe, ki jih pregleduje, zasnovane tako, da omogočajo kaznovanje dejanj hude malomarnosti z zmanjšanjem plačil. Do hude malomarnosti pride zlasti kadar ni spoštovana dolžnost nujne skrbnosti. V tem primeru mora komisija za prejemke zagotoviti, da zmanjšanje plačil ni le simbolične narave, temveč znatno prispeva k plačilu povzročene škode. Prav tako je treba finančne institucije pozvati k uporabi malusa, kar pomeni, da je treba vrniti nadomestilo za uspešnost, če se ugotovi, da je bila uspešnost nizka;

5.  meni, da morajo biti predsednik in člani komisije za prejemke z glasovalno pravico člani upravnega organa, ki v finančni instituciji ali javni družbine opravljajo nobene izvršilne funkcije. Meni, da bi se morali direktorji in člani odbora izogibati temu, da bi bili istočasno v odborih drugih družb, če obstaja možnost, da bi prišlo do navzkrižja interesov;

6.  meni, da bi morali, kjer je to ustrezno, delničarji imeti možnost prispevati k opredelitvi vzdržne politike prejemkov in bi lahko v ta namen imeli možnost, da bi na skupščini družbe z nezavezujočim glasovanjem o poročilu o prejemkih izrazili svoje mnenje o tej politiki;

7.  poudarja, da bi morala nadomestila članov neizvršnega odbora vsebovati le fiksno plačo, ne pa plače po učinku ali na podlagi tečaja delnic;

8.  poudarja, da bi morali biti člani, odgovorni za nadzor tveganja, neodvisni od poslovnih enot, ki jih nadzorujejo, in da bi morali imeti ustrezno moč ter prejemati nadomestilo neodvisno od uspešnosti teh enot;

Učinkovita uskladitev nadomestil s previdnostjo pri prevzemanju tveganj

9. poudarja, da bi prejemki morali biti prilagojeni vsem vrstam tveganj, sorazmerni z izidi tveganj in občutljivi na časovni vidik sedanjih in možnih tveganj, ki vplivajo na splošno uspešnost in stabilnost družbe;

10. poudarja, da pri upravljanju javnih družb direktorjev ne smejo voditi le osebni finančni interesi; meni, da so v mnogih primerih osebni finančni interesi direktorjev, ki prejemajo variabilne prejemke, v nasprotju z dolgoročnimi interesi družbe, tudi z interesi zaposlenih in delničarjev;

11. meni, da bi morali biti sistemi nadomestil sorazmerni z velikostjo, notranjo organizacijo in zapletenostjo finančnih institucij, odražati pa bi morali raznolikost različnih finančnih sektorjev, kot so bančništvo, zavarovanja in upravljanje skladov;

12. poudarja, da mora ureditev upravljanja operativnega tveganja višjega vodstva, prevzemalcev tveganja in nadzora revidirati nadzornik, ki opravi tudi temeljite preglede; meni, da bi takšni postopki morali veljati tudi za zaposlene, ki jih skupni prejemki, vključno s pokojninskimi prispevki, uvrščajo v isti plačilni razred kot te kategorije osebja;

13. meni, da bi morale stopnje variabilnih prejemkov temeljiti na vnaprej določenih in izmerljivih merilih učinkovitosti, ki bi morala spodbujati dolgoročno vzdržnost družbe;

14. poudarja, da bi morala nadomestila za uspešnost povezati skupni znesek prejemkov s splošno uspešnostjo družbe in kapitalsko osnovo družbe, posamezna nadomestila zaposlenih za uspešnost pa bi morala temeljiti na skupni oceni uspešnosti posameznika, poslovne enote in skupnih izidov družbe;

15. meni, da je osebni finančni interes direktorjev, povezan z variabilnimi prejemki, pogosto v navzkrižju z dolgoročnim interesom družbe; poudarja, da mora biti politika prejemkov direktorjev in drugih zaposlenih, ki so odgovorni za tvegane odločitve, skladna z uravnoteženim in pravilno delujočim sistemom za obvladovanje tveganj in da mora biti med fiksnimi in variabilnimi prejemki ustrezno razmerje; nujno poziva k splošni uvedbi ukrepov, s katerimi bi zmanjšali ali celo ukinili variabilne prejemke za tiste kategorije zaposlenih, ki s svojim delom povzročijo poslabšanje rezultatov družbe;

16. meni, da bi bilo treba pri določitvi stopnje variabilnih nadomestil upoštevati kvantitativne ukrepe, pa tudi merila uspešnosti glede na kakovost;

17. meni, da zagotovljene premije ne bi smele biti del sistemov nadomestil;

18. meni, da mora biti razlika med najvišjimi in najnižjimi prejemki v podjetju ali družbi razumna – ne zgolj iz etičnih razlogov, pač pa tudi zaradi socialne pravičnosti in gospodarske zdržnosti;

19. poudarja, da bi morale družbe vzpostaviti notranji postopek, ki bi ga odobril nadzornik za reševanje sporov, do katerih bi lahko prišlo med upravljavci tveganj in operativnimi enotami;

20. poudarja, da je treba ta načela razširiti na prejemke vseh zaposlenih, katerih poklicne dejavnosti bistveno vplivajo na profil tveganj družbe, v kateri delajo, tudi tistih, ki opravljajo naloge višjega vodstva, prevzemalcev tveganja in nadzora, ter zaposlenih, ki jih skupni prejemki, vključno s pokojninskimi prispevki, uvrščajo v isti plačilni razred;

21. poudarja, da zavarovanje za direktorje in uradnike v primeru odgovornosti, ki ščiti direktorje družb, uradnike in višje vodstvo pred zahtevki zaradi tveganih ali malomarnih odločitev ali ukrepov, ki so jih sprejeli pri upravljanju poslov, ni skladno z vzdržnim upravljanjem tveganj na področju prejemkov;

Uravnotežena struktura sistema prejemkov

22. poudarja, da morajo biti variabilni in fiksni prejemki uravnoteženi;

23. predlaga, da se variabilni prejemki izplačajo le, če so vzdržni glede na finančno stanje in kapitalsko osnovo institucije in utemeljeni glede na dolgoročno uspešnost družbe; meni, da bi morali imeti pristojni nadzorni organi pravico, da za finančne institucije omejijo skupno vsoto variabilnih prejemkov za okrepitev lastniškega kapitala;

24. poudarja, da je treba znaten delež variabilne sestavine prejemka odložiti za dovolj dolgo obdobje; obseg deleža in trajanje odloga je treba določiti v skladu s poslovnim ciklom, z naravo poslovanja, njegovimi tveganji in dejavnostmi uslužbenca; pravica do prejemkov, izplačljivih v skladu z dogovorom o odložitvi, se ne bi smela pridobiti pred pravico do sorazmerno plačljivih prejemkov; vsaj 40 % variabilne sestavine prejemka je treba odložiti; v primeru zelo visokega zneska variabilne sestavine prejemka je treba odložiti plačilo vsaj 60 % zneska, pri čemer odlog ne sme trajati manj kot pet let;

25. meni, da bi moral biti znaten delež variabilnega nadomestila dodeljen v negotovinskih instrumentih, kot so podrejeni dolg, varnostni kapital, delnice ali instrumenti, vezani na delnice, če taki instrumenti pomenijo spodbudo, skladno z ustvarjeno dolgoročno vrednostjo in časovno razsežnostjo tveganja;

26. meni, da bi se morala politika prejemkov uporabljati za vse prejemke, vključno s pokojninami in plačami, da se izognemo špekuliranju s premijami; nadalje meni, da bi morale biti pokojninske premije dodeljene v obliki negotovinskih instrumentov, kot so podrejeni dolg, varnostni kapital, delnice ali instrumenti, vezani na delnice, za uskladitev z dolgoročnimi spodbudami;

27. predlaga, da se odpravnina („zlata padala“) v primerih predčasne prekinitve pogodb omeji na največ dve leti fiksne sestavine direktorskih plač in da se odpravi v primeru neizpolnjevanja obveznosti ali prostovoljnega odhoda;

28. poziva, naj se pri opredeljevanju politike prejemkov upošteva enakost med ženskami in moškimi;

29. ponovno poudarja, da je treba kaznovati vse oblike diskriminacije v družbah, zlasti pri opredeljevanju politike prejemkov, pri razvoju poklicne poti in v postopku zaposlovanja direktorjev;

Učinkovit nadzor in udeležba zainteresiranih strani

30. meni, da bi morale družbe jasno, podrobno in pravočasno razkrivati informacije o svoji praksi nadomestil in da bi nadzorni organi morali imeti dostop do vseh informacij, ki jih potrebujejo za oceno skladnosti z veljavnimi načeli;

31. poziva družbe v državni lasti, naj kot druge družbe izvajajo popolno preglednost glede svoje politike prejemkov in bonusov;

32. poziva tudi k objavi podrobnosti o pokojninski in dodatni pokojninski ureditvi v družbah, tudi tistih v državni lasti;

33. poziva Komisijo, naj okrepi svoja priporočila z dne 30. aprila 2009 o plačni strukturi in prilagoditvi tveganj v skladu z načeli, ki jih je opredelil odbor za finančno stabilnost in septembra 2009 potrdila skupina G20;

34. poziva Komisijo, naj sprejme trdna zavezujoča načela o politiki prejemkov v finančnem sektorju na podlagi predlogov za bančništvo v poročilu o direktivi o kapitalski ustreznosti, ter obveznost javnega razkritja, ki temelji na postopku „upoštevaj ali pojasni“ za družbe, ki teh načel ne upoštevajo;

35. poziva nadzornike v finančnem sektorju, naj izvajajo načela za nadomestila in metodologijo za oceno standardov, ki jih je januarja 2010 predlagal Baselski odbor za bančni nadzor;

36. poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo skupno mednarodno strukturo za razkritje števila posameznikov v plačilnih razredih nad enim milijonom evrov, da bodo zajeti glavni elementi plače, bonusi, dolgoročne nagrade in pokojninski prispevki;

37. poziva Komisijo, naj preuči vlogo notranjih in zunanjih revizorjev kot del zagotavljanja celotnega spektra učinkovitega upravljanja družb;

38. poziva Komisijo, naj preuči krepitev vloge neizvršnih direktorjev, tudi tako, da jim družbe omogočajo stalno usposabljanje in neodvisne svežnje prejemkov, ki odražajo njihovo neodvisno vlogo, ter dodeli nadzornikom pooblastila za pogovore z osebami, ki jim je bilo to odobreno;

39. poziva Komisijo, naj v svojih zakonodajnih predlogih pojasni vlogo nadzornih organov v politiki prejemkov;

40. poudarja, da se variabilni prejemki ne smejo izplačevati s pomočjo sredstev ali metod, ki omogočajo izogibanje plačevanju davkov na dohodek za te prejemke;

41. poziva, naj se zagotovi, da se regulacija prejemkov ne bo izvajala na škodo temeljnih pravic, zagotovljenih s pogodbami, zlasti pravice socialnih partnerjev, da v skladu z nacionalno zakonodajo in tradicijo sklepajo in izvajajo kolektivne pogodbe;

42. poziva Komisijo, naj vzpostavi okvir Evropske unije za krizno upravljanje, da bi tako preprečili novo finančno krizo, ob upoštevanju pobud, ki jih sprejmejo mednarodna telesa, kot sta skupina G20 in Mednarodni denarni sklad;

43. poziva Komisijo, naj spodbudi države članice, da bi javne družbe in družbe za finančne storitve opomnile na njihovo družbeno odgovornost, omadeževano javno podobo in potrebo po dobrem zgledu v mednarodni družbi blaginje;

44. meni, da je nadaljevanje poslovanja ali ohranjanje podružnic v nesodelujočih državah na splošno v nasprotju z dolgoročnim interesom družb, in poziva k oblikovanju evropske strategije za boj proti davčnim oazam, da bi začeli uresničevati izjave skupine G20 v Londonu in Pittsburghu;

45. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter regulativnim organom EU in nacionalnim regulativnim organom.

• [1]  Sprejeta besedila P7_TA(2010)0165.

OBRAZLOŽITEV

Sedanjo finančno in gospodarsko krizo so med drugim povzročila prekomerna tveganja, ki so jih prevzemale številne družbe v finančnem sektorju. Investicijske banke, banke in hedge skladi niso prevzemali prekomernih tveganj le na ravni posameznih družb, temveč so na splošno in še v večji meri povečali sistemsko tveganje.

Odločitve za prevzem takih tveganj so sprejemali odbori in predsedniki uprav, ki so te družbe vodili, ter uslužbenci, ki so v njih delali. Njihova motivacija za takšno ravnanje je bila preprosta:

           – čim večja so tveganja, ki jih družba prevzame, tem večji je možni dobiček,

           – čim večji je dobiček družbe, tem večja so izplačana nadomestila.

Vendar se po ugotovitvah pravosodnega ministra države New York Andrewa Cuoma višina vseh izplačanih nadomestil z zmanjšanjem dobičkov ni občutno spremenila, saj so vedno davkoplačevalci tisti, ki pokrivajo razlike.

S tem so uslužbenci finančnega sektorja v obliki premij nagrajeni za prekomerna tveganja, ki jih nalagajo družbam, v katerih delajo. Zanje je edina slabost ta, da so lahko odpuščeni in tako ne prejmejo nobenega nadomestila. Negativne posledice pa se kažejo zunaj in znotraj družb, v katerih delajo.

Poročevalec je prepričan, da bi morali razmisliti o strukturah spodbujanja za posamezne uslužbence, da se kriza ne bi ponovila in da bi spremenili takšno nelogično razmišljanje. Zato je treba sprejeti ukrepe za zmanjšanje tveganj in za preoblikovanje strukture spodbujanja. Samo tako bi lahko dobičke finančnih institucij in nadomestila članom odbora in predsednikom uprav zmanjšali na sprejemljivo raven.

Od začetka krize je bilo sprejetih več nacionalnih pobud za omejitev politike prejemkov in prekomernih premij, in sicer v različnih oblikah (pravila ravnanja, davčni ukrepi, zgornja meja plač, okrepitev pravil o upravljanju družb itd.). Poročevalec pozdravlja te pobude in meni, da so koristne. Meni pa tudi, da je treba za politiko prejemkov v finančnem sektorju in javnih družbah sprejeti evropsko pobudo, da bi preprečili neusklajen pristop in ustvarili enake konkurenčne pogoje.

Zaradi tega so za prejemke direktorjev v finančnem sektorju in javnih družbah potrebni usklajeni evropski ukrepi.

Poročevalec je prepričan, da so za soočanje s tem izzivom potrebni različni ukrepi na treh ravneh: treba je preprečiti, da bi sektor prevzel tolikšna tveganja, ter za uslužbence omejiti koristi ter povečati slabosti.

Zato poročevalec pozdravlja pobude, ki so jih predlagali skupina G-20, Larosièrjevo poročilo in Evropska komisija v svojih priporočilih (priporočilo z dne 30. aprila 2009 o plačnih politikah v sektorju finančnih storitev (C(2009) 3159 in priporočilo z dne 30. aprila 2009 o dopolnitvi priporočil 2004/913/ES in 2005/162/ES glede sistema prejemkov direktorjev javnih družb (C(2009) 3177), v katerih je Evropska komisija izrazila svoje mnenje o politiki prejemkov za direktorje v finančnih institucijah in javnih družbah, ki kotirajo na borzi.

Kar zadeva strukturo prejemkov direktorjev, se v priporočilu države članice poziva, naj:

           – določijo mejo (največ dve leti fiksne sestavine direktorskih plač) za odpravnino (zlata padala) in odpravnino odpravijo v primeru neizpolnjevanja obveznosti;

           – zahtevajo uravnoteženost med fiksnim in variabilnim delom plače ter povežejo variabilni del plače z vnaprej določenimi in merljivimi merili uspešnosti ter tako okrepijo povezavo med uspešnostjo in plačo;

           – spodbujajo dolgoročno vzdržnost družb z uravnoteženjem dolgoročnih in kratkoročnih meril uspešnosti, odložitvijo variabilnega dela plače, minimalno odmerno dobo za delniške opcije in delnice (vsaj tri leta) in obdržanjem dela delnic do konca delovnega razmerja;

           – dovolijo družbam, da zahtevajo povračilo variabilnega dela plače, ki je bil izplačan na podlagi podatkov, za katere se je izkazalo, da so bili nedvomno napačno prikazani (povrnitev sredstev).

Kar zadeva postopek za določitev prejemkov direktorjev, se v priporočilu države članice poziva, naj:

           – razširijo nekatere zahteve po razkritju iz obstoječega priporočila, da bi imeli delničarji boljši pregled nad politiko prejemkov;

           – zagotovijo, da se bodo delničarji, zlasti institucionalni vlagatelji, po potrebi udeleževali skupščin in da bodo premišljeno uporabljali glasovalne pravice glede prejemkov direktorjev;

           – zagotovijo, da neizvršni direktorji kot del svojih prejemkov ne bodo prejemali delniških opcij, s čimer bi se izognili navzkrižju interesov;

           – okrepijo vlogo in delovanje komisije za prejemke na podlagi novih načel za:

                                 (i) sestavo komisij za prejemke;

                      (ii) obvezno udeležbo članov komisije za prejemke na skupščini, na kateri se razpravlja o politiki prejemkov, da bi delničarji dobili ustrezna pojasnila;

                                 (iii) preprečitev sporov med svetovalci na področju prejemkov.

Vendar so ti predlogi le prvi previdnosti ukrepi. Praksa je pokazala, da je vpliv priporočil na politiko prejemkov v finančnem sektorju in javnih družbah precej omejen. Zato je poročevalec prepričan, da je za resnično spremembo treba iti še dlje. Evropsko komisijo poziva, naj za politiko prejemkov v finančnem sektorju pripravi trdna zavezujoča načela, kot to podpira poročevalec o direktivah o kapitalski ustreznosti, ter postopek javne objave imen javnih družb, ki teh načel ne spoštujejo; poleg tega jo poziva, naj opravi oceno/študijo učinka o izvedljivosti uvedbe evropskega davka na premije in evropskega bančnega davka;

Za ta nadaljnji korak bi se bilo treba konkretno osredotočiti na načela, ki jih je oblikoval Forum za finančno stabilnost, in sicer učinkovito upravljanje nadomestil, učinkovita uskladitev nadomestil s previdnostjo pri sprejemanju tveganj, uravnotežena struktura sistema prejemkov ter učinkovit nadzor in udejstvovanje zainteresiranih strani.

Da bi zagotovili resnično upravljanje sistema nadomestil, bi bilo treba večjo pozornost nameniti sestavi komisije za prejemke in okrepiti njeno vlogo pri opredelitvi politike prejemkov in predložitvi te politike nadzorniku. Komisija za prejemke bi morala pri tem tesno sodelovati z upravljavci tveganj in upoštevati nasvete delničarjev. Poročevalec meni, da bi moralo biti jasno opredeljeno, da neizvršni direktorji prejmejo le fiksne prejemke.

Poleg tega meni, da je treba nadzorovati sistem operativnega tveganja, ki ga mora predhodno odobriti močan neodvisni regulator. V celoti tudi podpira pristop iz osnutka poročila o predlogu direktive o kapitalskih zahtevah, da se v primeru prevzema večjih tveganj povečajo kapitalske zahteve. Za določitev višine variabilnih nadomestil bi bilo treba upoštevati elemente kakovosti. Zato predlaga, da se kot eno bistvenih meril upošteva družbena dodana vrednost, ki jo ustvarja uspešnost družb, kadar je primerno pa tudi merila vzdržnosti. Višina variabilnih prejemkov bi se morala zaradi občutljivosti za tveganje določiti glede na uresničitev dolgoročnih ciljev, ki bi morali biti vnaprej jasno opredeljeni. Poročevalec nadalje meni, da bi se ta načela morala uporabljati za prejemke vseh, katerih poklicne dejavnosti bistveno vplivajo na profil tveganj družbe, v kateri delajo.

V skladu s temi načeli in da bi omejili koristi za uslužbence, poročevalec meni, da bi bilo treba za premije določiti zgornjo mejo, zlasti pa premije posameznika ne smejo presegati 50 % njegovih skupnih letnih prejemkov.

Poročevalec poudarja, da se dobički in izgube ustvarjajo v različnih časovnih obdobjih in da bi bilo treba izplačila variabilnih nadomestil temu ustrezno odložiti za dovolj dolgo obdobje. Obseg odloženega deleža in trajanje odloga bi se morala določiti v skladu s poslovnim ciklom, z naravo poslovanja, njegovimi tveganji in dejavnostmi uslužbenca. Poročevalec podpira izplačilo vsaj 50 % variabilnih prejemkov v obliki delniških opcij, če taki instrumenti pomenijo spodbudo, skladno z ustvarjeno dolgoročno vrednostjo in časovno razsežnostjo tveganja, medtem ko bi morala biti dodelitev delnic ali instrumentov, vezanih na delnice, predmet ustrezne politike zadržanja delnic.

Poročevalec je tudi prepričan, da je treba bolj obdavčiti finančne institucije, katerih direktorji prejemajo nadomestila nad določeno višino. Zato poziva Evropsko komisijo, naj ta predlog preuči in za finančne institucije uvede plačevanje prispevkov v neke vrste zavarovalni sklad, da bi tako preprečili novo finančno krizo.

Poročevalec je prepričan, da je za večjo preglednost politike prejemkov v finančnem sektorju treba uvesti podrobno letno poročilo o prejemkih. Z njim bi morale družbe jasno, podrobno in pravočasno razkrivati informacije o svoji praksi nadomestil ter tako spodbujati konstruktivno udejstvovanje vseh zainteresiranih strani, nadzorni organi pa bi morali imeti dostop do vseh informacij, ki jih potrebujejo za oceno skladnosti z veljavnimi načeli.

MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (2.6.2010)

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o prejemkih direktorjev javnih družb in politikah prejemkov v sektorju finančnih storitev
(2010/2009(INI))

Pripravljavec mnenja: Ole Christensen

POBUDE

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A. ker je bila v finančnem sektorju in nekaterih javnih družbah politika prejemkov za kategorije zaposlenih, ki s svojo poklicno dejavnostjo bistveno vplivajo na profil tveganja podjetja ali družbe, takšna, da je spodbujala transakcije za kratkoročno dobičkonosnost, kot posledica pa so se čedalje bolj tvegani poslovni modeli razvili do take mere, da so bili v breme delavcev, varčevalcev in vlagateljev ter na splošno zdržne rasti,

B.  ker je Komisija 30. aprila 2009 predložila priporočila o politiki prejemkov v sektorju finančnih storitev in v javnih družbah, Svet in Evropski parlament pa sta v postopku spreminjanja direktiv o kapitalskih zahtevah, da bodo med drugim zajele tudi finančni nadzor nad politiko prejemkov,

C. ker je treba dogovorjena načela in že sprejete ukrepe glede politike prejemkov nenehno pregledovati in po potrebi prilagoditi, da se po vsej Evropi ustvarijo enotne razmere in da se zagotovi konkurenčnost evropske finančne industrije na globalni ravni,

1.  poziva Komisijo, naj okrepi svoja priporočila z dne 30. aprila 2009 o plačni strukturi in prilagoditvi tveganj v skladu z načeli, ki jih je opredelil odbor za finančno stabilnost in septembra 2009 potrdila skupina G20;

2.  poziva nadzornike v finančnem sektorju, naj izvajajo načela za nadomestila in metodologijo za oceno standardov, ki jih je januarja 2010 predlagal Baselski odbor za bančni nadzor;

3.  meni, da je osebni finančni interes direktorjev, povezan s spremenljivimi prejemki, pogosto v navzkrižju z dolgoročnim interesom družbe; poudarja, da mora biti politika prejemkov direktorjev in drugih zaposlenih, ki so odgovorni za tvegane odločitve, skladna z uravnoteženim in pravilno delujočim sistemom za obvladovanje tveganj in da mora biti med stalnimi in spremenljivimi prejemki ustrezno razmerje; nujno poziva k splošni uvedbi ukrepov, s katerimi bi zmanjšali ali celo ukinili variabilne prejemke za tiste kategorije zaposlenih, ki s svojim delom povzročijo poslabšanje rezultatov družbe;

4.  predlaga, naj se med dolgoročna merila vključijo cilji družbene odgovornosti podjetij, s čimer bi utemeljili izplačilo odloženih variabilnih prejemkov; poudarja, da je treba prejemke izračunati po prej opredeljenih merilih, oblikovanih tako, da se politiki družbe zagotovi zdržnost; vztraja, da se mora pri takšnih prejemkih upoštevati samo dolgoročna uspešnost zadevne družbe, tudi socialna in okoljska uspešnost; poleg tega je treba večino variabilnega dela izplačati z večletnim odlogom, da se upoštevajo tudi dolgoročna tveganja;

5.   meni, da je nadaljevanje poslovanja ali ohranjanje podružnic v nesodelujočih državah na splošno v nasprotju z dolgoročnim interesom družb, in poziva k oblikovanju evropske strategije za boj proti davčnim oazam, da bi začeli uresničevati izjave skupine G20 v Londonu in Pittsburghu;

6.   meni, da mora biti razlika med najvišjimi in najnižjimi prejemki v podjetju ali družbi razumna – ne zgolj iz etičnih razlogov, pač pa tudi zaradi socialne pravičnosti in gospodarske zdržnosti;

7.   poziva k posebnemu okviru za podeljevanje bonusov ob izteku pogodb; v skladu s priporočilom Komisije z dne 30. aprila 2009 podpira oblikovanje zgornje meje za izplačila direktorjem ob izteku pogodb oziroma prepoved izplačil, če pogodba preneha zaradi premajhne uspešnosti družbe;

8.   poziva, naj se zagotovi, da bo politika prejemkov direktorjev na nacionalni in mednarodni ravni popolnoma pregledna za delničarje, zaposlene in tretje strani, in poziva Komisijo, naj preuči možnosti za standardizacijo teh rednih razkritij;

9.   poziva družbe v državni lasti, naj kot druge družbe izvajajo popolno preglednost glede svoje politike prejemkov in bonusov;

10. poziva tudi k objavi podrobnosti o pokojninski in dodatni pokojninski ureditvi v družbah, tudi v družbah v državni lasti;

11. poziva, naj se pri opredeljevanju politike prejemkov upošteva enakost med ženskami in moškimi;

12. poziva, naj se prepove uporaba delniških opcij ali podobnih instrumentov kot variabilnih sestavin prejemkov; meni, da delniške opcije niso ustrezno orodje za prejemke, saj prinesejo samo bonus, ne pa tudi malusa v primeru neuspešnosti; meni tudi, da mora za vse prejemke veljati načelo bonus-malus na podlagi simetričnih pravil;

13. meni, da variabilni prejemki v obliki delnic niso ustrezna oblika spodbude, saj so njihove cene izrazito spremenljive in obstaja tveganje, da bi s tem spodbudili kratkoročne finančne strategije;

14. poziva, naj se v večjih družbah oblikujejo notranji neodvisni odbori za prejemke, ki bi sodelovali s sveti delavcev in katerih mnenja bi bilo treba objavljati;

15. poziva Komisijo, naj spodbudi države članice, da bi javne družbe in družbe za finančne storitve opomnile na njihovo družbeno odgovornost, omadeževano javno podobo in potrebo po dobrem zgledu v mednarodni družbi blaginje;

16. se zaveda, da je treba kaznovati vse oblike diskriminacije v družbah, zlasti pri opredeljevanju politike prejemkov, pri razvoju poklicne poti in v postopku zaposlovanja direktorjev;

17. poziva, naj se zagotovi, da regulacija prejemkov ne bo potekala v škodo pravice uprave in delavcev do kolektivnih pogajanj.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	2.6.2010
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	44 3 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Regina Bastos, Edit Bauer, Jean-Luc Bennahmias, Mara Bizzotto, Milan Cabrnoch, David Casa, Alejandro Cercas, Ole Christensen, Derek Roland Clark, Sergio Gaetano Cofferati, Marije Cornelissen, Frédéric Daerden, Karima Delli, Proinsias De Rossa, Frank Engel, Sari Essayah, Richard Falbr, Ilda Figueiredo, Pascale Gruny, Marian Harkin, Roger Helmer, Nadja Hirsch, Liisa Jaakonsaari, Danuta Jazłowiecka, Martin Kastler, Ádám Kósa, Jean Lambert, Patrick Le Hyaric, Olle Ludvigsson, Elizabeth Lynne, Thomas Mann, Elisabeth Morin-Chartier, Csaba Őry, Siiri Oviir, Konstantinos Pupakis (Konstantinos Poupakis), Silvana Rapti (Sylvana Rapti), Licia Ronzulli, Jutta Steinruck, Traian Ungureanu
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Georges Bach, Françoise Castex, Jürgen Creutzmann, Marielle Gallo, Joe Higgins, Franz Obermayr, Evelyn Regner, Birgit Sippel, Emilie Turunen, Cecilia Wikström
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Rosa Estaràs Ferragut, Oldřich Vlasák

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	22.6.2010
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	40 2 3
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Burkhard Balz, Slavi Binev, Godfrey Bloom, Sharon Bowles, Pascal Canfin, Nikolaos Huntis (Nikolaos Chountis), George Sabin Cutaş, Rachida Dati, Leonardo Domenici, Diogo Feio, Elisa Ferreira, Vicky Ford, José Manuel García-Margallo y Marfil, Jean-Paul Gauzès, Sven Giegold, Enikő Győri, Othmar Karas, Wolf Klinz, Jürgen Klute, Rodi Kraca-Cagaropulu (Rodi Kratsa-Tsagaropoulou), Astrid Lulling, Hans-Peter Martin, Arlene McCarthy, Íñigo Méndez de Vigo, Sławomir Witold Nitras, Ivari Padar, Alfredo Pallone, Ani Podimata (Anni Podimata), Antolín Sánchez Presedo, Olle Schmidt, Edward Scicluna, Peter Simon, Theodor Dumitru Stolojan, Ivo Strejček, Kay Swinburne, Ramon Tremosa i Balcells, Corien Wortmann-Kool
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Elena Băsescu, David Casa, Saïd El Khadraoui, Sari Essayah, Carl Haglund, Iliana Ivanova, Syed Kamall, Philippe Lamberts, Olle Ludvigsson