PRIPOROČILO o predlogu sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Japonsko o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah

    25.6.2010 - (05308/2010 – C7‑0029/2010 – 2009/0188(NLE)) - ***

    Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
    Poročevalec: Salvatore Iacolino

    Postopek : 2009/0188(NLE)
    Potek postopka na zasedanju
    Potek postopka za dokument :  
    A7-0209/2010
    Predložena besedila :
    A7-0209/2010
    Razprave :
    Sprejeta besedila :

    OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

    o predlogu sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Japonsko o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah

    (05308/2010 – C7‑0029/2010 – 2009/0188(NLE))

    (Postopek odobritve)

    Evropski parlament,

    –   ob upoštevanju predloga sporazuma med Evropsko unijo in Japonsko o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah (15915/2009),

    –   ob upoštevanju predloga sklepa Sveta (05308/2010),

    –   ob upoštevanju člena 82(1)(2)(d) in člena 218(6)(2)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

    –   ob upoštevanju členov 81 in 90(8) poslovnika,

    –   ob upoštevanju priporočila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A7 0209/2010),

    1.  odobri sklenitev sporazuma;

    2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in vladi Japonske.

    OBRAZLOŽITEV

    1. Ozadje sporazuma

    Čas, v katerem živimo, je zaznamovala globalizacija, ki se odraža v vseh segmentih vsakdanjega življenja, tudi na področju kriminala.

    Statistike o postopkih sodelovanja glede pravnih vprašanj v kazenskih zadevah, ki potekajo med državami članicami in Japonsko, kažejo, da kljub temu, da za sodelovanje ni nobenega pravnega okvira, morata državi vseeno medsebojno sodelovati.

    Februarja 2009 se je Svet seznanil s pomanjkanjem dvostranskih sporazumov med državami članicami in Japonsko in zavedajoč se koristi skladnega in doslednega pravnega okvira odobril začetek pogajanj za sklenitev sporazuma o pravni pomoči v kazenskih zadevah med Evropsko unijo in Japonsko.

    Svet je s Sklepom z dne 30. novembra 2009 na podlagi členov 24 in 38 Pogodbe o Evropski uniji odobril podpis sporazuma. Po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe je bil Parlament v skladu s členom 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije pozvan, da odobri sporazum.

    2. Področje uporabe sporazuma

    Sporazum je sestavljen po zgledu drugih sporazumov o pravosodnem sodelovanju, ki so bili sklenjeni v preteklosti, in se nanaša zlasti na sodelovanje pri vodenju preiskav ali pridobivanju dokaznih sredstev, pa tudi na druge dejavnosti, kot je na primer vročitev sporočil v zaprošeni državi.

    Najpomembnejše določbe v sporazumu se nanašajo na sprejemanje izpovedb ali izjav, možnost uporabe videokonference, pridobivanje zapisnikov, dokumentov in bančnih izpiskov, izsleditev ali identifikacijo oseb, posredovanje predmetov, ki jih imajo zakonodajni, upravni ali pravosodni organi zaprošene države in njeni lokalni organi.

    Sporazum določa tudi postopke za vročanje dokumentov in obvestitev osebe o pozivu, da se zglasi v državi prosilki ter začasno premestitev osebe, ki ji je odvzeta prostost, zaradi pričanja ali drugega dokaznega namena.

    Posebne določbe se nanašajo na pomoč v postopkih v zvezi z zamrznitvijo ali zasegom in odvzemom koristi ali sredstev.

    Določba v zaključnem delu sporazuma omogoča uporabo vsake vrste pomoči, ki jo dopušča zakonodaja zaprošene države in o kateri se dogovorijo države članice in Japonska.

    Pravna pomoč se lahko zagotovi na podlagi uradnega zahtevka ali izmenjave podatkov na lastno pobudo. V zadnjem primeru je mogoče določiti omejitve za uporabo posredovanih podatkov.

    Zaprosilo za pravno pomoč se izpolni skladno z zakonodajo zaprošene države, vendar je možen dogovor o posebnih načinih ali postopkih. V primeru, da predstavlja izpolnitev zaprosila praktično težavo za zaprošeno državo, se ta država posvetuje z državo prosilko, da bi se ta težava razrešila. Če se šteje, da zaprosilo ovira postopek, ki je v teku v zaprošeni državi, lahko ta odloži izpolnitev.

    Med razlogi za zavrnitev naj poleg „klasičnih“, kot so na primer povezava s političnimi kaznivimi dejanji, načelo ne bis in idem, zloraba z namenom diskriminacije in zaprosila, ki posegajo v suverenost, varnost, javni red ali druge temeljne interese zaprošene države, omenimo še pomembno določbo, ki ščiti države članice pred morebitno uporabo sporazumov v okviru postopkov v kazenskih zadevah, ki se kaznujejo s smrtno kaznijo.

    Skladno s stališčem , ki ga je Evropska unija večkrat potrdila in ki se zavzema za odpravo smrtne kazni ali vsaj za moratorij njenega izvajanja, sporazumi določajo, da lahko zaprošena država meni, da bi lahko izpolnitev zaprosila v zvezi s kaznivim dejanjem, za katero je predvidena smrtna kazen, posegla v temeljne interese države in jo zaradi tega zavrne. Zaprošena država ima možnost, da sprejme zaprosilo za sodelovanje, če se z državo prosilko dogovori o pogojih, pod katerimi se lahko zaprosilo izpolni.

    V sporazumu je tudi določba o spoštovanju načela dvojne kaznivosti v primerih, ko so potrebni prisilni ukrepi.

    V smislu lojalnega sodelovanja morajo pred vsako zavrnitvijo potekati posvetovanja med zainteresiranimi državami.

    Med številnimi zagotovili, ki jih vsebujejo sporazumi, naj opozorimo na tistega, ki določa, da je treba posredovane dokumente prevesti v jezik, ki ga naslovnik razume.

    Člen 11(3) določa, da se prošnja za pravno pomoč ne sme zavrniti zaradi bančne tajnosti. Poročevalec meni, da bi se ta določba v prihodnje lahko razširila tudi na poklicno tajnost, na katero se lahko sklicujejo odvetniki ali izvajalci reguliranih pravniških poklicev. Morala bi obstajati možnost odprave poklicne skrivnosti v primerih, ko se ta uporablja za prikrivanje očitnih kaznivih dejanj.

    Zaprošena država lahko izvede ukrepe, kot so pridobivanja informacij o bančnih računih, sprejemanje izpovedb ali izjav, pridobivanje dokaznega gradiva, morebitni prisilni ukrepi, vključno s preiskavo in zasegom, če njeni zakoni to upravičujejo. Te določbe so očitno podprte z ustreznimi postopkovnimi jamstvi.

    Tudi glede drugih vprašanj, kot so posredovanje dokaznega gradiva, vročanje dokumentov, zamrznitev, zaseg in odvzem premoženjskih koristi ali sredstev, zaprošena država naredi vse v svoji moči, da državi prosilki pomaga v enakem obsegu in pod enakimi pogoji, pod katerimi bi bila na voljo svojim preiskovalnim organom, se pravi v okviru, ki ga dovoljujejo njeni zakoni. Pogodbenice so torej zavarovane z ustreznimi varovali.

    Medsebojna pomoč ne izključuje ali prepoveduje pogodbenicam tega sporazuma, da bi se vzporedno ukvarjale z dejavnostmi, ki so povezane z istimi kazenskimi zadevami v skladu z drugimi mednarodnimi sporazumi, ali da bi sklenile sporazume, s katerimi bi potrdile dopolnile, razširile ali okrepile določbe tega sporazuma.

    3. Sklepna ugotovitev

    Določbe, ki jih vsebuje sporazum, so zasnovane tako, da zagotavljajo čim bolj učinkovito pravno pomoč, ki bo omogočila obravnavanje izzivov današnjega sveta, pa tudi ustrezno raven zaščite.

    Naj zaključimo, da so standardi zaščite, ki ji sporazum določa, očitno višji od tistih, ki jih določajo podobni sporazumi, vključno z nekaterimi novejšimi.

    Na podlagi zgoraj zapisanega ni posebnih razlogov za nasprotovanje sprejetju sporazuma.

    IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

    Datum sprejetja

    23.6.2010

     

     

     

    Izid končnega glasovanja

    +:

    –:

    0:

    40

    2

    0

    Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

    Roberta Angelilli, Gerard Batten, Mario Borghezio, Simon Busuttil, Carlos Coelho, Cornelis de Jong, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Tanja Fajon, Kinga Gál, Nathalie Griesbeck, Sylvie Guillaume, Ágnes Hankiss, Anna Hedh, Salvatore Iacolino, Sophia in ‘t Veld, Lívia Járóka, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Timothy Kirkhope, Juan Fernando López Aguilar, Clemente Mastella, Louis Michel, Claude Moraes, Georgios Papanikolaou, Judith Sargentini, Birgit Sippel, Csaba Sógor, Renate Sommer, Rui Tavares, Wim van de Camp, Axel Voss, Manfred Weber, Tatjana Ždanoka

    Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

    Alexander Alvaro, Edit Bauer, Andrew Henry William Brons, Anna Maria Corazza Bildt, Ioan Enciu, Nadja Hirsch, Franziska Keller, Petru Constantin Luhan, Mariya Nedelcheva, Kyriacos Triantaphyllides