Postopek : 2009/0128(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0212/2010

Predložena besedila :

A7-0212/2010

Razprave :

Glasovanja :

PV 07/09/2010 - 6.2
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2010)0292

POROČILO     ***I
PDF 626kWORD 245k
28. 6. 2010
PE 439.411v02-00 A7-0212/2010

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o preverjanju pristnosti eurokovancev in ravnanju z eurokovanci, neprimernimi za obtok

(KOM(2009)0459 – C7‑0207/2009 – 2009/0128(COD))

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

Poročevalec: Slavi Binev

PR_COD_COD_1am/PR_COD_COD_1consolidated

PRED. SPREM.
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 POSTOPEK

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o preverjanju pristnosti eurokovancev in ravnanju z eurokovanci, neprimernimi za obtok

(KOM(2009)0459 – C7‑0207/2009 – 2009/0128(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2009)0459),

–   ob upoštevanju člena 123(4) Pogodbe o ES, na podlagi katerega se je Komisija posvetovala s Parlamentom (C7‑0207/2009),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Parlamentu in Svetu z naslovom Posledice začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe za še nedokončane medinstitucionalne postopke odločanja (KOM(2009)0665) in dodatka k temu sporočilu (KOM(2010)0147),

–   ob upoštevanju členov 294(3) in 133 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–   ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne 16. novembra 2009(1),

–   ob upoštevanju člena 55 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A7‑0212/2010),

1.  sprejme svoje stališče v prvi obravnavi, kakor je opredeljeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

STALIŠČE EVROPSKEGA PARLAMENTA

V PRVI OBRAVNAVI(2)*

---------------------------------------------------------

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o preverjanju pristnosti eurokovancev in ravnanju z eurokovanci, neprimernimi za obtok

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 133 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke(3),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(4),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)         Uredba Sveta (ES) št. 1338/2001 z dne 28. junija 2001 o določitvi ukrepov, potrebnih za zaščito evra pred ponarejanjem(5), določa, da morajo kreditne institucije in drugi ponudniki plačilnih storitev v okviru svojih plačilnih dejavnosti, kot tudi vsi drugi gospodarski subjekti, ki sodelujejo pri obdelavi bankovcev in kovancev ter njihovi distribuciji v javnosti, izpolniti zahtevo po preverjanju pristnosti eurobankovcev in eurokovancev, ki so jih prejeli in jih nameravajo dati ponovno v obtok, ter zagotoviti, da se odkrijejo ponaredki.

(2)         V Priporočilu Komisije 2005/504/ES z dne 27. maja 2005 o preverjanju pristnosti eurokovancev in ravnanju z eurokovanci, neprimernimi za obtok, so določene priporočene prakse glede preverjanja pristnosti teh kovancev in ravnanja z eurokovanci, neprimernimi za obtok. Toda zaradi neobstoja obveznega skupnega okvira za preverjanje pristnosti kovancev lahko med državami članicami nastanejo različne prakse in tako ni mogoče zagotoviti enotne zaščite valute po vsej Uniji.

(3)         Za dosego učinkovitega in enotnega preverjanja pristnosti eurokovancev v celotnem euroobmočju je zato nujno uvesti zavezujoča pravila za izvajanje skupnih postopkov preverjanja pristnosti eurokovancev, ki so v obtoku, ter mehanizmov nadzora teh postopkov, ki jih izvajajo državni organi.

(4)         V postopku preverjanja pristnosti se prepoznajo tudi pristni eurokovanci, ki niso več primerni za obtok. Če so neprimerni kovanci v obtoku, se težje uporabljajo, zlasti v avtomatih na kovance, pri uporabnikih pa to lahko privede do zmede glede pristnosti teh kovancev. Kovance, neprimerne za obtok, je treba umakniti iz obtoka. Torej so za države članice potrebna zavezujoča skupna pravila o tem, kako ravnati s pristnimi neprimernimi eurokovanci in kako jih povrniti.

(5)         Evropski tehnični in znanstveni center, ustanovljen z Odločbo Komisije 2005/37/ES(6), mora po posvetovanju s skupino strokovnjakov za ponarejene kovance iz te odločbe nadalje opredeliti podrobne zahteve glede testiranja in usposabljanja za preverjanje pristnosti kovancev ter specifikacije za preverjanje neprimernih eurokovancev in druge določbe o praktičnem izvajanju, da se doseže potrebna usklajenost izvajanja postopkov preverjanja pristnosti.

(5a)       Da bi omogočili postopno prilagoditev sedanjega sistema predpisov in prakse določbam te uredbe, mora državam članicam biti omogočeno med prehodnim obdobjem treh let od 1. januarja 2012, da določijo odstopanja v zvezi z vrstami naprav za razvrščanje kovancev, uporabljenih za preverjanje pristnosti eurokovancev, in za število teh naprav, ki bodo vsako leto preizkušene.

(6)         Ker države članice same zaradi razlik med nacionalnimi praksami ne morejo zadovoljivo dosegati cilja te uredbe, namreč učinkovitega in enotnega preverjanja pristnosti eurokovancev v celotnem euroobmočju, temveč je to mogoče bolje dosegati na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kakor je določeno v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja.

(6a)       Da bi po vsej Uniji preverjali eurokovance in ravnali z eurokovanci, neprimernimi za obtok, na enak način, mora vsaka država članica uvesti kazni za kršitve določb.

(6b)       Vsaka imenovana nacionalna pristojna služba, ki obravnava eurokovance, ki niso primerni za obtok, lahko uvede takso za postopek v skladu s to uredbo, da bi pokrila stroške, povezane s tem postopkom. Takse se ne uporabljajo za majhne količine kovancev, neprimernih za obtok, ki jih predložijo fizične osebe. Države članice bi morale imeti možnost določiti izjeme, skladno s katerimi taks za postopek ni treba plačati pravnim osebam, ki tesno sodelujejo z organi pri umikanju ponarejenih in neprimernih kovancev iz obtoka. Države članice bi morale imeti možnost, da sprejmejo ponarejene in neprimerne kovance, ki so pakirani skupaj, ne da bi zaračunale dodatne stroške, če je to v javnem interesu,

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO :

Poglavje I: Vsebina in opredelitev pojmov

Člen 1

Vsebina

V tej uredbi so določeni postopki, potrebni za preverjanje pristnosti eurokovancev in za ravnanje z eurokovanci, neprimernimi za obtok.

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)    „preverjanje pristnosti eurokovancev“ pomeni postopek preverjanja, ali so eurokovanci pristni in primerni za obtok;

(b)    „eurokovanci, neprimerni za obtok“ pomenijo pristne eurokovance, ki so v postopku preverjanja pristnosti zavrnjeni oziroma katerih izgled je bil bistveno predelan;

(c)    „imenovani nacionalni organ“ pomeni nacionalni analitski center za kovance („Coin National Analysis Centre“) ali organ, ki ga določi zadevna država članica;

(d)    „institucije“ pomenijo institucije iz člena 6(1) Uredbe (ES) št. 1338/2001, razen institucij iz tretje alinee te uredbe;

(da)  "CCEG" pomeni izvedence za boj proti ponarejanju kovancev iz odločbe 2005/37/ES.

Poglavje II: Preverjanje pristnosti eurokovancev

Člen 3

Preverjanje pristnosti eurokovancev

1.      Institucije zagotovijo, da se preveri pristnost eurokovancev, ki so jih prejele in jih nameravajo dati ponovno v obtok. To zahtevo izpolnijo:

(a)    ▌z uporabo naprav za razvrščanje kovancev, vključenih na seznam naprav za razvrščanje kovancev iz člena 5(3); ali

(b)    z ▌osebjem, usposobljenim v skladu z načini, ki jih opredelijo države članice.

2.        Po postopku preverjanja pristnosti se vsi eurokovanci, za katere se domneva, da so ponarejeni ▌, in eurokovanci, neprimerni za obtok, pošljejo imenovanim nacionalnim organom. ▌

3.      Za ponarejene eurokovance, poslane pristojnim nacionalnim organom v skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 1338/2001, ni treba plačati taks za postopek ali drugih taks. Glede eurokovancev, neprimernih za obtok, se uporabljajo določbe iz poglavja III.

Člen 4

Zahtevano testiranje

1.        Institucije pri izvajanju člena 3(1)(a) uporabijo le vrste naprav za razvrščanje kovancev, pri katerih je bil uspešno opravljen test odkrivanja ponaredkov, ki so ga izvedli imenovani nacionalni organi ali Evropski tehnični in znanstveni center, ter so bile v trenutku nakupa vključene v seznam na spletni strani iz člena 5(3). Institucije zagotovijo, da se te naprave redno prilagajajo, da bi ohranile sposobnost odkrivanja ponaredkov, ob upoštevanju sprememb, uvedenih v seznamu iz člena 5(3). Namen testa odkrivanja ponaredkov je zagotoviti, da je naprava sposobna zavrniti znane vrste ponarejenih eurokovancev in, med postopkom, eurokovance, neprimerne za obtok, ter vse druge predmete, podobne kovancem, ki niso v skladu s specifikacijami pristnih eurokovancev.

1a.      Države članice lahko za prehodno obdobje treh let od 1. januarja 2012 predvidijo posebna odstopanja od določb prvega stavka v odstavku 1, za naprave za razvrščanje kovancev, ki so se uporabljale na dan začetka veljavnosti te uredbe in pri katerih je bila dokazana sposobnost odkrivanja ponarejenih eurokovancev, eurokovancev, neprimernih za obtok, in drugih predmetov, podobnih kovancem, ki niso pristni eurokovanci, čeprav niso vključeni v seznam na spletni strani iz člena 5(3). Takšna odstopanja se sprejmejo po posvetovanjih s CCEG.

2.        Komisija zagotovi, da Evropski tehnični in znanstveni center v razumnem roku po posvetovanju s CCEG določi tehnične specifikacije testa odkrivanja ponaredkov in druge določbe o praktičnem izvajanju, kot so prakse usposabljanja, obdobje veljavnosti poročila o testu odkrivanja ponaredkov, informacije, ki morajo biti vključene v seznam iz člena 5(3), smernice v zvezi z nadzorom, preverjanji in revizijo, ki jih izvajajo države članice, pravilnik za odpravo neskladnosti ter ustrezne pragove za sprejemljivost pristnih kovancev.

Člen 5

Prilagoditev naprav za razvrščanje kovancev

1.        Zato da bi lahko proizvajalci naprav za razvrščanje kovancev pridobili podatke, ki so potrebni, da prilagodijo svoje naprave na odkrivanje ponarejenih eurokovancev, se lahko testiranje v skladu s členom 4 izvaja pri nacionalnih analitskih centrih za kovance, Evropskem tehničnem in znanstvenem centru ali, na osnovi dvostranskega sporazuma, v prostorih proizvajalca.

2.        Po uspešno opravljenem testiranju naprave za razvrščanje kovancev se izda zbirno poročilo o testiranju, naslovljeno na proizvajalca naprave, kopijo pa se pošlje Evropskemu tehničnemu in znanstvenemu centru.

3.        Komisija na svoji spletni strani objavi konsolidiran seznam vseh naprav za razvrščanje kovancev, za katere je Evropski tehnični in znanstveni center prejel ali pripravil pozitivno in veljavno zbirno poročilo o testiranju.

Člen 6

Nadzor in spremljanje, ki ju izvajajo države članice

1.      Države članice opravljajo nadzor, določen v odstavkih 2 do 7.

2.      Države članice vsako leto opravijo preglede v prostorih institucij, da na podlagi testov odkrivanja ponaredkov preizkusijo pravilno delovanje reprezentativnega števila uporabljenih naprav za razvrščanje kovancev. Če se od osebja nadzorovanih institucij pričakuje, da bo ročno preverjalo pristnost eurokovancev, vrnjenih v obtok, države članice pridobijo zagotovila od teh institucij, da je njihovo osebje ustrezno usposobljeno za ta namen.

3.      V vsaki državi članici je treba na leto preizkusiti tolikšno število naprav, da količina eurokovancev, ki jo te naprave razvrstijo v navedenem letu, ustreza vsaj 25 % neto seštete skupne količine kovancev, ki jih je ta država članica izdajala od uvedbe eurokovancev do konca predhodnega leta. Število naprav, ki jih je treba preizkusiti, je izračunano na osnovi količine treh najvišjih vrednosti eurokovancev, namenjenih za obtok. Ne glede na odstavek 4 si države članice prizadevajo zagotoviti, da se naprave preverjajo izmenično.

3a.    V primeru, da je število naprav, ki jih je treba preizkusiti, izračunano z uporabo metode iz odstavka 3, večje od števila naprav, ki delujejo v eni državi članici, se preizkusijo vse naprave, ki delujejo v tej državi članici.

3b.    Za prehodno obdobje treh let od 1. januarja 2012 lahko države članice odločijo, potem ko obvestijo Komisijo, da je treba v vsaki državi članici na leto preizkusiti tolikšno število naprav, da količina eurokovancev, ki jo te naprave razvrstijo v navedenem letu, ustreza vsaj 10 % neto seštete skupne količine kovancev, ki jih je ta država članica izdala od uvedbe eurokovancev do konca predhodnega leta.

.        Države članice kot del letnih nadzorov spremljajo, kakšna je zmožnost institucij za preverjanje pristnosti eurokovancev na podlagi:

(a) obstoja zapisanih pravil, ki vsebujejo navodila v zvezi z uporabo naprav za avtomatsko razvrščanje kovancev ali za ročno razvrščanje, kakor je ustrezno;

(b) dodelitve ustreznega števila človeških virov;

(c) obstoja zapisanega načrta vzdrževanja, katerega namen je ohranjati ustrezno raven zmogljivosti naprav;

(d) obstoja zapisanih postopkov za izročitev ponaredkov in drugih predmetov, podobnih eurokovancem, ter kovancev, neprimernih za obtok, imenovanim nacionalnim organom ter

(da)  obstoja notranjih nadzornih postopkov, ki opisujejo načine in pogostost nadzora, ki ga mora izvajati institucija, da bi zagotovila, da njeni centri za razvrščanje ali njeno osebje upoštevajo zgoraj navedena navodila.

4a.    Če država članica ugotovi, da se ta uredba ne upošteva, ustrezna institucija sprejme ukrepe za takojšnjo odpravo neskladnosti v razumnem časovnem obdobju.

Poglavje III: Ravnanje z eurokovanci, neprimernimi za obtok

Člen 7

Umik in povračilo eurokovancev, neprimernih za obtok

1.    Države članice umaknejo iz obtoka eurokovance, neprimerne za obtok.

2.      Države članice povrnejo ali nadomestijo eurokovance, ki so postali neprimerni za obtok zaradi dolge uporabe ali poškodbe ali so bili sicer izločeni med postopkom preverjanja pristnosti. Države članice lahko zavrnejo povračilo tistih eurokovancev, neprimernih za obtok, ki so bili predelani bodisi namerno bodisi v postopku, za katerega se upravičeno pričakuje, da bo učinkoval kot sprememba, brez poseganja v povračilo kovancev, zbranih v dobrodelne namene, kot so kovanci, vrženi v vodnjake.

3.    Države članice zagotovijo, da se eurokovanci, neprimerni za obtok, po umiku fizično in trajno uničijo, tako da ne morejo ponovno priti v obtok ali se predložiti v povračilo.

Člen 8

Takse za postopek

1.      Od povračila ali nadomestitve predloženih eurokovancev, neprimernih za obtok, se lahko odbije taksa za postopek v vrednosti 5 % nominalne vrednosti teh eurokovancev. Ta taksa za postopek se lahko poviša za dodatno takso v višini 15 % nominalne vrednosti predloženih eurokovancev, če se pristnost preverja za celotno vrečo ali kaseto, kot je določeno v členu 10(2).

2.        Države članice lahko določijo splošne ali delne izjeme, skladno s katerimi taks za postopek ni treba plačati, kadar pravne ali fizične osebe, ki predložijo kovance, tesno in redno sodelujejo z imenovanimi nacionalnimi organi, ko se ponarejeni eurokovanci in eurokovanci, neprimerni za obtok, umikajo iz obtoka, ali kadar je to v javnem interesu.

3.        Prevoz in z njim povezane stroške morajo kriti pravne ali fizične osebe, ki predložijo kovance.

4.        Ne glede na izjemo iz odstavka 2 je vsaka pravna ali fizična oseba, ki predloži kovance, na leto oproščena plačevanja takse za postopek od količine kovancev, ki ni večja od enega kilograma eurokovancev, neprimernih za obtok, na vrednost enote. Če se ta količina preseže, se za vse predložene kovance plača taksa.

4a.    Če posamezna predložitev kovancev vključuje kovance, obdelane s kemičnimi ali drugimi nevarnimi snovmi do takšne stopnje, da bi lahko predstavljali zdravstveno tveganje za osebe, ki z njimi ravnajo, se takse, obračunane v skladu z odstavkom 1, povišajo za dodatno takso v višini 20 % nominalne vrednosti predloženih eurokovancev.

Člen 9

Pakiranje eurokovancev, neprimernih za obtok

1.        Pravna ali fizična oseba, ki predloži kovance, mora eurokovance, predložene za povračilo ali nadomestitev, razvrstiti po vrednosti v standardiziranih vrečah ali kasetah, kot sledi:

(a) vreče ali kasete zajemajo:

(i)     500 kovancev za vrednosti 2 EUR in 1 EUR,

(ii)     1000 kovancev za vrednosti 0,50 EUR, 0,20 EUR in 0,10 EUR,

(iii)    2000 kovancev za vrednosti 0,05 EUR, 0,02 EUR in 0,01 EUR,

(iv)    pri manjših količinah – po 100 kovancev vsake vrednosti;

(b)    na vsaki vreči ali kaseti je treba natančno navesti osebo, ki je predložila kovance, skupno vrednost in vrednost po apoenih, težo, datum pakiranja ter številko vreče ali kasete. Oseba, ki predloži kovance, priskrbi pakirni seznam s pregledom predloženih vreč ali kaset; če so bili kovanci obdelani s kemičnimi ali drugimi nevarnimi snovmi, se standardnim embalažnim enotam priloži pisna izjava, v kateri so natančno navedene uporabljene snovi;

(c)    kadar je skupna količina eurokovancev, neprimernih za obtok, manjša od zahtev iz točke (a), je treba te eurokovance razvrstiti po vrednosti in jih predložiti v nestandardni embalaži.

2.        Z odstopanjem od odstavka 1 lahko države članice po začetku veljavnosti te uredbe ohranijo zahteve glede pakiranja iz svojih nacionalnih predpisov.

Člen 10

Pregledi eurokovancev, neprimernih za obtok

1.      Države članice lahko pregledajo predložene eurokovance, neprimerne za obtok, kot sledi:

(a)    prijavljeno količino je treba preveriti s tehtanjem vsake vreče ali kasete;

(b)    pristnost je treba preveriti in vizualni izgled pregledati na podlagi vsaj 10-odstotnega vzorca predloženih kovancev.

2.    Če so po teh pregledih ugotovljene nepravilnosti ali odstopanja od določb iz člena 9, se pregleda celotna vreča ali kaseta.

2a.    Države članice lahko tudi odklonijo sprejem eurokovancev, če sprejem ali razvrščanje takšnih kovancev predstavlja zdravstveno tveganje za osebe, ki ravnajo z njimi, ali če predloženi kovanci ne izpolnjujejo standardov pakiranja in označevanja. Države članice zagotovijo ukrepe, ki bodo sprejeti v zvezi s pravnimi in fizičnimi osebami, ki so predložile takšne kovance.

Poglavje IV: Končne določbe

Člen 12

Poročanje, komunikacija in ocenjevanje

1.      Države članice Komisiji vsako leto predložijo poročila o svojih dejavnostih glede preverjanja pristnosti eurokovancev. V poslane informacije je treba vključiti število pregledov, opravljenih v skladu s členom 6(2), in naprav za razvrščanje kovancev, na katerih je bil izveden postopek testiranja, rezultate testa, količino kovancev, ki jim s temi napravami preverijo pristnost, število analiziranih sumljivih eurokovancev, število eurokovancev, neprimernih za obtok, ki so bili povrnjeni, ter odstopanja iz člena 4(1)(a) in člena 6(3)(b).

1a.    Da bi omogočili državam članicam spremljanje, ali institucije upoštevajo to uredbo, institucije na zahtevo zagotovijo najmanj enkrat letno državam članicam vsaj naslednje informacije:

(a)    vrsta in število uporabljenih naprav;

(b)    kraj namestitve za vse naprave; ter

(c)    količina razvrščenih kovancev za vsako napravo na leto in po vrednosti, vsaj za tri najvišje vrednosti.

1b.    Države članice zagotovijo, da so informacije v zvezi z organi, imenovanimi za povračilo ali nadomestitev, in posebni pogoji, kot so zahteve glede pakiranja in takse, na voljo na ustreznih spletnih straneh ter da so primerno objavljeni.

2.      Komisija po analizi prejetih poročil držav članic predloži letno poročilo Ekonomsko-finančnemu odboru o tem, kako se razvija preverjanje pristnosti eurokovancev in eurokovancev, neprimernih za obtok, ter o rezultatih v zvezi s tem.

2a.      Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu do 30. junija 2014 poroča o izvajanju in učinkih te uredbe. Poročilu se lahko priložijo zakonodajni predlogi o podrobnejšem nadaljnjem izvajanju določb te uredbe ali o njeni spremembi, zlasti v zvezi z vsebino členov 6 in 7.

Člen 13a

Kazni Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve določb te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo njihovo izvajanje. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračalne.

Člen 14

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2012, razen določb poglavja III, ki se začnejo uporabljati od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s pogodbami.

V …,

Za Evropski parlament                                          Za Svet

predsednik                                                 predsednik

(1)

UL C 284, 25. 11. 2009, str. 6.

(2)

*                spremembe: krepki ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo; simbol ▌označuje tiste dele besedila, ki so bili črtani.

(3)

               UL C 284, 25. 11. 2009, str. 6.

(4)

                 Stališče Evropskega parlamenta z dne ...

(5)

                 UL L 181, 4. 7. 2001, str. 6.

(6)

                 UL L 19, 21. 1. 2005, str. 73.


OBRAZLOŽITEV

Cilj tega predloga uredbe je določiti postopke v zvezi s preverjanjem pristnosti eurokovancev in ravnanjem z eurokovanci, neprimernimi za obtok.

Ponarejanje eurokovancev pomeni resno grožnjo, zlasti za kovance najvišjih vrednosti. Neobstoj obveznega skupnega okvira za preverjanje pristnosti kovancev lahko v nekaterih državah članicah zadevne institucije ovira pri dejavnem iskanju ponarejenih kovancev. To ustvarja razlike po vsej EU glede stopnje zaščite valute. Predlog uredbe pomeni pravno zavezujoče sredstvo, ki je zdaj potrebno, da se vzpostavi skupna metoda za preverjanje pristnosti eurokovancev, ki jo uporabljajo zadevne institucije, in uvede potrebni nadzor, ki ga izvajajo države članice.

V tem okviru je cilj zadevnega predloga, da se v celotnem euroobmočju zagotovi učinkovito izvajanje skupnih postopkov preverjanja pristnosti eurokovancev, ki so v obtoku, ter mehanizmov nadzora teh postopkov, ki jih izvajajo organi.

Kot poročevalec se strinjam s pristopom Komisije in predlogi Sveta (vključno z jezikovnimi popravki v besedilu). Da bi dosegli izboljšano in natančnejše besedilo uredbe, bi želeli uvesti več predlogov sprememb k predlogu Komisije.

Eden temeljnih ciljev uredbe je, da institucije zagotovijo preverjanje pristnosti eurokovancev, vrnjenih v obtok. Preverjanje pristnosti je treba izvajati z napravami za razvrščanje kovancev, vključenimi v seznam iz člena 5(3), ali z ustrezno usposobljenim osebjem v skladu z načini, ki jih določijo države članice. Poleg tega, ker je neizogibno, da imajo institucije, vključene v ta postopek, stroške zaradi preverjanja pristnosti kovancev (kreditne institucije in nekatere druge institucije, kot so prevozniki denarja), predlagamo vključitev pravice institucij, da obdržijo takso.

Predlagamo, da se doda nov odstavek, ki omogoča prehodno obdobje treh let od 1. januarja 2012, v katerem lahko države članice predvidijo posebna odstopanja od določb prvega stavka člena 4(1) za naprave za razvrščanje kovancev, ki so se uporabljale na dan začetka veljavnosti te uredbe in so izkazale zmožnost odkrivanja ponarejenih eurokovancev, eurokovancev, neprimernih za obtok, in drugih predmetov, podobnih kovancem, ki niso pristni eurokovanci, čeprav niso vključene v seznam na spletni strani iz člena 5(3). Takšna odstopanja se sprejmejo po posvetovanjih s CCEG. Vključitev naprav v seznam bi morala biti prilagodljivejša.

V zvezi s členom 6(2) meni, da bi države članice morale biti obvezane izvajati takšne postopke in smernice, ki zagotavljajo ustrezno in zadovoljivo usposabljanje osebja, vključenega v postopek preverjanja pristnosti eurokovancev. To je pojasnjeno v predlogu spremembe, ki ga predlaga Svet, vendar smo uvedli dodatno pojasnilo, da države članice pridobijo zagotovilo od institucij, ki preverjajo pristnost kovancev, in zaposlujejo osebje, ki je ustrezno usposobljeno za ta namen.

Poleg tega, v zvezi s številom naprav, ki se vsako leto preizkusijo v vsaki državi članici, podpiramo kompromis 25 % neto seštete skupne količine kovancev, ki jih je ta država članica izdajala od uvedbe eurokovancev do konca predhodnega leta. To je dosegljiva količina kovancev ne le za majhne države članice EU, ampak tudi za tiste države članice, kjer je število naprav veliko, obenem pa menimo, da je to najmanj, kar se lahko stori, da bi zagotovili glavni cilj uredbe, namreč zaščititi euro pred ponarejanjem. Predlagali smo drugo določbo, za katero menimo, da je nujna za zagotovitev pregleda večjega števila naprav v daljšem obdobju, to je zahteva, da se naprave za preverjanje pristnosti kovancev pregledujejo izmenično.

Na podlagi naše želje, da se vedno omogoči in spoštuje preglednost postopkov v institucijah ter dostopnost in učinkovitost njihovega dela, smo predlagali uvedbo zahteve, da Komisija po prejetju in analizi poročil držav članic predloži letno poročilo Ekonomsko-finančnemu odboru o tem, kako se razvija preverjanje pristnosti eurokovancev in eurokovancev, neprimernih za obtok.

Kot zaključek zgoraj navedenega bi radi omenili, da je bilo to poročilo oblikovano ob spoštovanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti.


POSTOPEK

Naslov

Preverjanje pristnosti eurokovancev in ravnanje z eurokovanci, neprimernimi za obtok

Referenčni dokumenti

KOM(2009)0459 – C7-0207/2009 – 2009/0128(COD)

Datum predložitve EP

11.9.2009

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

ECON

7.10.2009

Odbori, zaprošeni za mnenje

       Datum razglasitve na zasedanju

LIBE

7.10.2009

 

 

 

Odbori, ki niso podali mnenja

       Datum sklepa

LIBE

6.10.2009

 

 

 

Poročevalec/-ka

       Datum imenovanja

Slavi Binev

20.10.2009

 

 

Obravnava v odboru

26.4.2010

2.6.2010

 

 

Datum sprejetja

22.6.2010

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

43

0

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Burkhard Balz, Slavi Binev, Godfrey Bloom, Sharon Bowles, Udo Bullmann, Pascal Canfin, Nikolaos Chountis, George Sabin Cutaş, Rachida Dati, Leonardo Domenici, Diogo Feio, Elisa Ferreira, Vicky Ford, José Manuel García-Margallo y Marfil, Jean-Paul Gauzès, Sven Giegold, Enikő Győri, Liem Hoang Ngoc, Othmar Karas, Wolf Klinz, Jürgen Klute, Rodi Kratsa-Tsagaropoulou, Astrid Lulling, Hans-Peter Martin, Arlene McCarthy, Íñigo Méndez de Vigo, Sławomir Witold Nitras, Ivari Padar, Alfredo Pallone, Anni Podimata, Antolín Sánchez Presedo, Olle Schmidt, Edward Scicluna, Peter Simon, Theodor Dumitru Stolojan, Ivo Strejček, Kay Swinburne, Ramon Tremosa i Balcells, Corien Wortmann-Kool

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Elena Băsescu, David Casa, Saïd El Khadraoui, Sari Essayah, Carl Haglund, Iliana Ivanova, Syed Kamall, Philippe Lamberts

Datum predložitve

28.6.2010

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov