Postopek : 2009/2176(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0216/2010

Predložena besedila :

A7-0216/2010

Razprave :

Glasovanja :

PV 07/09/2010 - 6.10
CRE 07/09/2010 - 6.10
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2010)0300

POROČILO     
PDF 173kWORD 115k
29.6.2010
PE 439.874v02-00 A7-0216/2010

o EGP-Švica: Ovire pri dokončnem oblikovanju notranjega trga

(2009/2176(INI))

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov

Poročevalec: Rafał Trzaskowski

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o EGP-Švica: Ovire pri dokončnem oblikovanju notranjega trga

((2009)2176(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporazuma o prosti trgovini z dne 22. julija 1972 med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo,

–   ob upoštevanju sporazuma z dne 21. junija 1999 med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Švicarsko konfederacijo na drugi o prostem pretoku oseb, zlasti priloge I o prostem pretoku oseb in priloge III o priznavanju poklicnih kvalifikacij,

–   ob upoštevanju sporazuma z dne 25. junija 2009 med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o poenostavitvi pregledov in formalnosti pri prevozu blaga ter varnostnih carinskih ukrepih,

–   ob upoštevanju sporazuma z dne 21. junija 1999 med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o vzajemnem priznavanju ugotavljanja skladnosti,

–   ob upoštevanju sporazuma z dne 21. junija 1999 med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o nekaterih vidikih javnih naročil,

–   ob upoštevanju Protokola z dne 27. maja 2008 k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Švicarsko konfederacijo na drugi o prostem pretoku oseb v zvezi s sodelovanjem Republike Bolgarije in Romunije kot pogodbenic Sporazuma zaradi njunega pristopa k Evropski uniji,

–   ob upoštevanju Protokola z dne 26. oktobra 2004 k sporazumu med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Švicarsko konfederacijo na drugi o prostem pretoku oseb v zvezi s sodelovanjem Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike kot pogodbenic Sporazuma zaradi njihovega pristopa k Evropski uniji,

–   ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru,

–   ob upoštevanju Direktive 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu („direktiva o storitvah“)(1),

–   ob upoštevanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij(2),

–   ob upoštevanju resolucije skupnega parlamentarnega odbora Evropskega gospodarskega prostora (EGP), sprejete na 33. seji skupnega parlamentarnega odbora EGP,

–   ob upoštevanju poročila skupnega parlamentarnega odbora Evropskega gospodarskega prostora o letnem poročilu o delovanju sporazuma EGP v letu 2008,

 ob upoštevanju švicarskega poročila o zunanji politiki z dne 2. septembra 2009,

 ob upoštevanju 25. pregleda notranjega trga držav EGP/Efte,

 ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 217, ki Uniji zagotavlja pravico do sklepanja mednarodnih sporazumov,

–   ob upoštevanju člena 48 svojega poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A7-0216/2010),

A. ker so štiri države članice (Islandija, Lihtenštajn, Norveška in Švica) Evropskega združenja za prosto trgovino (Efta) veliki trgovinski partnerji EU – Švica in Norveška sta po obsegu četrti oziroma peti najpomembnejši trgovinski partner EU,

B.   ker odnosi med EU in tremi državami članicami Efte (Islandija, Lihtenštajn in Norveška) temeljijo na Evropskem gospodarskem prostoru (EGP), ki zagotavlja polno sodelovanje na notranjem trgu s sporazumom EGP, katerega upravljanje in spremljanje poteka v visoko institucionaliziranem okviru,

C.  ker so sodelovanju Švice v sporazumu EGP nasprotovali njeni državljani na referendumu leta 1992 ter zato odnose med Švico in EU trenutno ureja več kot 120 dvostranskih in sektorskih sporazumov, ki zagotavljajo visoko stopnjo povezanosti, ne pa polnega sodelovanja na notranjem trgu,

Uvod

1.   meni, da je sporazum EGP ključno gonilo gospodarske rasti; pozdravlja splošno dobre rezultate držav EGP/Efte pri izvajanju zakonodaje na področju notranjega trga, ki jih izkazuje pregled notranjega trga; ugotavlja, da odnosi med EU in Švico pomenijo veliko več izzivov pri izvajanju sporazuma o prostem pretoku oseb;

2.   ugotavlja, da dvostranski sporazumi ne vzpostavljajo samodejnega mehanizma za prilagajanje njihove vsebine poznejšemu razvoju pravnega reda EU; priznava, da je samodejno prilagajanje nacionalne zakonodaje zakonodaji EU na področjih, ki jih pokrivajo dvostranski sporazumi, posledica suverene odločitve švicarskega naroda proti pridružitvi EGP, ki jo je treba v celoti spoštovati;

Izvajanje predpisov na področju notranjega trga: države EGP/Efte

3.   pozdravlja vključitev izboljšanih podatkov o državah EGP/Efte v letni pregled potrošniških trgov; spodbuja nadzorni organ Efte, naj s pomočjo Komisije in v sodelovanju z njo nadalje razvije sistematično spremljanje izvajanja zakonodaje na področju notranjega trga;

4.   ugotavlja, da se je z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe pojavila negotovost, katera zakonodaja je veljavna za EGP; meni, da bi to lahko povzročilo počasnejše izvajanje zakonodaje na področju notranjega trga v državah EGP/Efte; poziva Komisijo, naj poda oceno stanja;

5.   ugotavlja, da Lizbonska pogodba povečuje vlogo nacionalnih parlamentov v odločanju v EU; meni, da bi podobno tudi parlamenti držav EGP/Efte morali biti tesneje povezani z zakonodajnimi postopki EU pri predlogih, ki veljajo za EGP; poziva Komisijo, naj nacionalnim parlamentom držav EGP/Efte z namenom posvetovanja pošilja zakonodajne predloge, ki jih pošilja nacionalnim parlamentom držav članic EU;

6.   poziva Komisijo, naj formalizira postopek priglasitve novih predpisov in zakonodaje EU, ki sodijo v področje sporazuma EGP, ter tako skrajša obdobje med sprejemom nove zakonodaje in njenim morebitnim prevzemom v državah EGP/Efte;

7.   spodbuja države EGP/Efte, da dodelijo ustrezna sredstva za izvajanje zakonodaje na področju notranjega trga; meni, da je v zvezi s tem bistveno izvajanje direktive o storitvah, zlasti pa vzpostavitev enotnih kontaktnih točk;

8.   priznava, da uveljavljanje zakonodaje zaradi institucionalnih razlogov nujno poteka počasneje v državah EGP/Efte kot v EU; ugotavlja, da so kljub različnim razmeram in v glavnem pozitivnim rezultatom še možnosti za nadaljnje odpravljanje pomanjkljivega izvajanja tudi v državah EGP/Efte;

9.   ugotavlja, da so trenutno v razpravi drugi pomembni predlogi zakonodaje na področju notranjega trga, vključno s predlogom direktive o pravicah potrošnikov, ki ga je pripravila Komisija; poziva Komisijo, naj poveča vključenost držav članic EGP/Efte v te razprave;

Izvajanje predpisov na področju notranjega trga: Švica

10. pozdravlja napredek na poti k liberalizaciji čezmejnega opravljanja storitev med EU in Švico in zlasti pozitivne učinke sporazuma o prostem pretoku oseb, o katerih priča stalno naraščanje števila napotenih delavcev in samozaposlenih ponudnikov storitev iz EU, ki delujejo v Švici, med letoma 2005 in 2009; ugotavlja, da je tak trend koristen za obe strani;

11. ugotavlja, da je Švica sprejela številne podporne ukrepe, ki spremljajo sporazum o prostem pretoku oseb in so namenjeni zaščiti delavcev pred plačnim in socialnim dampingom, zagotavljanju enake obravnave ponudnikov storitev iz Švice in EU ter zagotavljanju javne podpore za sporazum; ugotavlja, da bi ti ukrepi lahko ovirali opravljanje storitev podjetij iz EU, zlasti malih in srednjih podjetij, v Švici; ugotavlja, da bi bili v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije mnogi izmed teh podpornih ukrepov sprejemljivi le, če sorazmerno ščitijo splošni interes, ki ni zaščiten že v matični državi ponudnikov storitev;

12. poudarja, da so zlasti naslednji podporni ukrepi nesorazmerni, kar zadeva sporazum o prostem gibanju, in otežujejo malim in srednjim podjetjem opravljanje storitev v Švici; obveznost zagotavljanja predhodnega obvestila z osemdnevno čakalno dobo, zahteva o prispevku za stroške delovanja tristranskih komisij ter prestrogo izvrševanje; v zvezi s tem tudi poziva švicarske organe, naj razveljavijo predpise, ki tuja podjetja, ki zagotavljajo čezmejne storitve, obvezujejo k vložitvi jamstva o finančni integriteti;

13. je zaskrbljen zaradi nedavnega razvoja dogodkov na letališču Zürich-Kloten, ko švicarski organi nemškim in avstrijskim taksijem niso dovolili sprejeti potnikov, ter globoko dvomi, da je ta ukrep v skladu s sporazumom o prostem pretoku oseb; poziva Komisijo, naj to vprašanje natančno preuči;

14. poziva Komisijo, naj preuči ukrepe, ki ovirajo delovanje notranjega trga v EU in povzročajo težave švicarskim ponudnikom storitev, ter po potrebi ukrepa;

15. spodbuja švicarsko vlado in kantone, naj si pomagajo z izkušnjami EU in EGP o odpiranju sektorja storitev prek izvajanja direktive o storitvah; poudarja, da direktiva o storitvah v gospodarskem pogledu kaže učinek liberalizacije ne samo med državami članicami, temveč tudi znotraj njih, prek postopka pregledovanja nacionalne zakonodaje za zmanjšanje nepotrebnih ovir za ustanavljanje in medsebojni pregled, s čimer države članice opravičujejo vse nadaljnje omejitve v javnem interesu; zato meni, da bi podobno izvajanje utegnilo biti v pomoč pri utiranju poti za bolje zagotavljanje čezmejnih storitev med EU in Švico;

16. pozdravlja prizadevanja švicarske vlade za boljšo dostopnost informacij podjetjem iz EU;

17. pozdravlja odločitev švicarskega parlamenta, da prenese Direktivo 2005/36/ES o priznavanju poklicnih kvalifikacij, ter poziva Švico in Komisijo, naj čim prej dosežeta sporazum o izvajanju direktive;

18. ugotavlja, da sporazum o prostem pretoku oseb v splošnem ne obsega celovitega sporazuma o prostem pretoku storitev in je ta zajet v posebnih dvostranskih sporazumih le v omejenem obsegu; poudarja, da bo splošni sporazum o prostem pretoku storitev prinesel znatne gospodarske koristi za obe strani; zato poziva Komisijo in Švico, naj preučita možnosti za začetek pogajanj z namenom sklenitve sporazuma, ki bi zajemal tako prost pretok oseb kot tudi storitev;

19. ob polnem spoštovanju razlogov za posebno naravo odnosov med Švico in EU meni, da bi si bilo treba na vse načine prizadevati, da bi se enaki ali vzporedni predpisi na področju notranjega trga – med drugim na področju prostega pretoka storitev – v EU in Švici razlagali in uporabljali na enak način, da bi tako zagotovili enakopravno sodelovanje Švice na notranjem trgu;

20. poudarja obojestranski interes EU in Švice za večjo enotnost pri uporabi sporazuma o prostem pretoku oseb ter hitrejše zbliževanje zakonodaje na področju notranjega trga v Švici in EU, ki bi gospodarskim subjektom na obeh straneh zagotovila preglednejše in predvidljivejše okolje;

21. pozdravlja neodvisni trend švicarskih organov, da upoštevajo sodno prakso Sodišča Evropske unije po podpisu sporazuma o prostem pretoku oseb; pozdravlja nedavni sprejem švicarske zakonodaje, ki upošteva načelo iz zadeve „Cassis de Dijon“;

22. spodbuja Komisijo in Švico, naj nemudoma dosežeta dogovor v potekajočih pogajanjih o dvostranskih sporazumih, tudi v sporazumu o varnosti proizvodov; poziva Komisijo in Švico, naj sestavita tega in prihodnje sporazume kolikor je mogoče jasno, pri tem pa upoštevata možnosti prihodnjega razvoja, tako da bodo možnosti neenakega izvajanja že od začetka strogo omejene;

23. poziva Komisijo in Švico, naj preučita možnosti za razvoj mehanizma za hitrejše prilagajanje sporazuma o prostem pretoku oseb razvoju ustrezne zakonodaje EU na področjih, ki spadajo v področje uporabe sporazuma;

24. poziva Komisijo in Švico, naj v kratkem roku poskusita poiskati horizontalne rešitve nekaterih institucionalnih težav, tako da bi se zmanjšala razdrobljenost in povečala preglednost v sistemu odločanja, izboljšala komunikacija med skupnimi odbori, ter pretehtata uvedbo učinkovitega mehanizma reševanja sporov;

25. poziva k izboljšanju komunikacije med Evropskim parlamentom in Švico ter k vključitvi predstavnikov Švice v delo Evropskega parlamenta in njegovih ustreznih organov;

26. ugotavlja, da je treba glede na nove izzive v sedanjih in načrtovanih pogajanjih o več področjih politike, med drugim o varstvu potrošnikov, razpravljati o možnosti preseganja sedanjega institucionalnega okvira ter morda vključevanja vseobsegajočega dvostranskega sporazuma v skupno korist Švice in EU;

°

° °

20. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1)

UL L 376, 27.12.2006, str.36.

(2)

UL L 255, 30.9.2005, str. 22.


OBRAZLOŽITEV

Štiri države članice (Islandija, Lihtenštajn, Norveška in Švica) Evropskega združenja za prosto trgovino (Efta) so pomembni trgovinski partnerji EU – Švica in Norveška sta po obsegu četrti oziroma peti najpomembnejši trgovinski partner EU. Poročevalec meni, da so štiri države članice Efte in države članice EU enako pomembne članice skupnega kulturnega prostora, kar zadeva skupne temeljne vrednote ter kulturno in zgodovinsko dediščino.

1. Odnosi med EU in državami članicami Efte

Odnosi med EU ter Islandijo, Norveško in Lihtenštajnom temeljijo na Sporazumu o Evropskem gospodarskem prostoru, ki je bil 1. januarja 1992 sklenjen med Islandijo, Norveško in Lihtenštajnom ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami. Glavni cilj tega sporazuma je razširiti notranji trg ES na tri države Efte. Obsega iste „štiri svoboščine“ kot Evropska skupnost, a državam EGP/Efte omogoča tudi sodelovanje v nekaterih spremljajočih politikah, na primer varstvu potrošnikov in okoljski politiki. Sporazum temelji na načelu homogenosti, kar pomeni, da mora biti zakonodaja EGP na področjih, ki sodijo v okvir sporazuma, kar najbliže pravnemu redu EU.

Zelo pomembno je tudi, da se članice EGP/Efte vključijo v razprave o prihodnjih pomembnih aktih v okviru zakonodaje EU, na primer predlogu direktive o pravicah potrošnikov.

Švica je sodelovala v pogajanjih, ki so privedla do sklenitve sporazuma EGP, vendar so sodelovanju države v sporazumu nasprotovali državljani na referendumu leta 1992. Odnose med Švico in EU nadalje urejajo številni dvostranski sporazumi z Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami.

2. Institucionalni okvir: dva modela gospodarskega povezovanja brez pristopa

S sporazumom EGP so bile ustanovljene skupne institucije, v katerih so predstavniki iz pogodbenic, ki upravljajo sporazum. Skupni odbor je odgovoren za tekoče upravljanje sporazuma in vključevanje zakonodaje Skupnosti v njegove določbe. Sestavljajo ga veleposlaniki držav EGP/Efte pri EU ter predstavniki Evropske komisije in držav članic EU.

Upravljanje sporazuma EGP poteka v visoko institucionaliziranem okviru: sekretariat Efte je odgovoren za dnevno upravljanje sporazuma EGP. Nadzorni organ EFTE nadzoruje izvajanje pravnega reda EGP s tega področja v zakonodajo držav članic EGP/Efte. Ima tudi pooblastila, da začne postopek za ugotavljanje kršitev na sodišču Efte, ki je sodni organ EGP.

Za upravljanje odnosov med EU in Švico takega celovitega institucionalnega okvira ni. Običajno vsak dvostranski sektorski sporazum upravlja posebni skupni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki pogodbenic. Na strani EU glavno vlogo igra Evropska komisija.

Tako sporazum EGP kot tudi dvostranski sporazumi predvidevajo poseben postopek za upoštevanje novega pravnega reda EU. Ko je sprejet nov ukrep, ki velja za EGP, sekretariat Efte pripravi sklep skupnega odbora za spremembo priloge ustreznega sporazuma, ki ga skupni odbor običajno pozneje sprejme. Če ustave držav EGP/Efte zahtevajo potrditev v parlamentu ali na referendumu, lahko začne sklep veljati šele, ko je izpolnjen ta pogoj.

Kar zadeva dvostranske sporazume, ustrezne sklepe po pogajanjih med pogodbenicama pripravi pristojni skupni odbor Švica-EU. Skupni odbori lahko spreminjajo samo priloge sporazumov ali njihove dodatke, če so ti tehnične narave. Razen ene izjeme pa ne morejo spreminjati glavnih določb sporazumov.

3. Glavne ugotovitve osnutka poročila

3.1. Sporazum EGP in izvajanje predpisov na področju notranjega trga

Sporazum EGP je učinkovito zagotovil sodelovanje Islandije, Norveške in Lihtenštajna na notranjem trgu. V več kot 15 letih delovanja je bil sporazum EGP ključno gonilo gospodarske rasti v obojestransko korist držav EGP/Efte in držav članic EU.

Glede na široko področje uporabe sporazuma EGP poročevalec priznava, da je njegov osnutek poročila omogočil le splošno oceno stanja izvajanja zakonodaje na področju notranjega trga v državah EGP/Efte brez poglobljene študije področij različnih politik.

Poročevalec meni, da je trenutno stanje izvajanja predpisov na področju notranjega trga v državah EGP/Efte na splošno dobro, kar kaže pregled notranjega trga v državah EGP/Efte v letu 2009. Z 0,7 % je povprečni primanjkljaj pri prenosu na Islandiji, v Lihtenštajnu in na Norveškem enak kot v večini držav članic EU.

Poročevalec meni, da je pomembno, da Evropski parlament in druge institucije EU sodelujejo v strukturirani razpravi z državami članicami EGP/Efte. Poziva zlasti Evropsko komisijo, naj te države bolj pritegne k potekajoči razpravi o vprašanjih notranjega trga. Meni, da je za institucije EU in države članice EGP/Efte pomembna izmenjava najboljših praks pri izvajanju predpisov na področju notranjega trga. V zvezi s tem ugotavlja, da je projekt vseevropskih javnih naročil prek spleta (PEPPOL), ki ga usklajuje Norveška in ki naj bi subjektom javnega sektorja v vseh evropskih državah olajšal izvajanje čezmejnega naročanja, primer dobrega sodelovanja in izmenjave najboljših praks v okviru EGP. Še en primer uspešnega projekta je izvajanje skupnega nadzora trga in izvrševanja na področju davkov, pristojbin, stroškov in doplačil letalskih družb, ki je bil izveden pod norveškim vodstvom.

Poročevalec meni, da začetek veljavnosti Lizbonske pogodbe pomeni dva nova izziva za sporazum EGP na institucionalni ravni.

Prvič, ker sporazum EGP temelji na stebrni strukturi EU, ki jo Lizbonska pogodba opušča, se pojavlja negotovost, katera zakonodaja EU velja za EGP. Ta negotovost bi lahko povzročila počasnejši prenos zakonodaje na področju notranjega trga v državah EGP/Efte. Poročevalec meni, da bi Evropska komisija morala podati oceno stanja.

Drugič, Lizbonska pogodba povečuje vlogo nacionalnih parlamentov v odločanju v EU. Poročevalec meni, da bi podobno tudi parlamenti držav EGP/Efte morali biti bolj vključeni v zakonodajne postopke EU pri predlogih, ki veljajo za EGP. Predlaga, naj Evropska komisija nacionalnim parlamentom držav EGP/Efte z namenom posvetovanja pošilja zakonodajne predloge, ki jih pošilja nacionalnim parlamentom držav članic EU.

Poročevalec ugotavlja, da v državah EGP/Efte poteka postopek izvajanja direktive o storitvah. Države EEA/Efte spodbuja, naj namenijo ustrezna sredstva za izvajanje direktive o storitvah in zlasti za vzpostavitev enotnih kontaktnih točk. Poleg tega države EGP/Efte spodbuja, naj izvajanje direktive o storitvah izkoristijo kot priložnost za razvoj storitev e-uprave.

3.2. Sporazum o prostem pretoku oseb/odnosi med EU in Švico

Poročevalec ugotavlja, da Švica na svoj način prispeva k razvoju notranjega trga.

Evropska unija je s Švico sklenila več kot 120 dvostranskih in sektorskih sporazumov, najpomembnejši med njimi pa so sporazum o prosti trgovini, podpisan leta 1972, sedem sporazumov imenovanih „dvostranski sporazumi I“ (prost pretok oseb, kopenski in zračni promet, tehnične ovire v trgovini, javna naročila, raziskave, kmetijstvo), sklenjeni leta 1999, in „dvostranski sporazumi II“, ki so bili sklenjeni leta 2004 (schengenski in dublinski sporazumi, boj proti goljufijam, obdavčenje prihrankov, statistika, predelani kmetijski proizvodi, pokojnine, okolje, programi Media in skupna izjava o nameri glede pridruževanja izobraževalnim programom).

Osnutek poročila je osredotočen na delovanje sporazuma o prostem pretoku oseb med EU, njenimi državami članicami in Švico, ki je bil sklenjen v okviru „bilateralnih sporazumov I“.

Prvič, poročevalec ugotavlja, da ima sporazum o prostem pretoku oseb pozitivne učinke, o katerih priča stalno povečevanje števila napotenih delavcev in samozaposlenih ponudnikov storitev iz EU, ki delujejo v Švici, med letoma 2005 in 2009, kar prispeva k nadaljnjemu poglabljanju gospodarskih vezi med EU in Švico. Približno 200.000 čezmejnih migrantov iz držav EU ali Efte dnevno hodi na delo v Švico.

Kljub temu pozitivnemu razvoju dogodkov poročevalec meni, da so pri izvajanju sporazuma o prostem pretoku oseb še vedno številne težave, ki jih je treba odpraviti. Na težave so opozorili tako ponudniki storitev iz EU kot tudi švicarski organi.

Podjetja iz EU so izpostavila več ovir za izvajanje sporazuma o prostem pretoku oseb, zlasti zahtevo, da morajo podjetja iz EU, ki v Švici želijo opravljati storitve, priglasitev poslati osem dni pred začetkom del, in zahtevo po prispevku za stroške delovanja tristranskih komisij. V odziv na te kritike je švicarska vlada izboljšala dostopnost ustreznih informacij za podjetja, zlasti s spletno stranjo z informacijami o plači in delovnih pogojih v Švici. Podjetja pa so poročevalca tudi opozorila na zakonodajo, ki tuja podjetja, ki opravljajo čezmejne storitve, obvezuje k vložitvi jamstva o finančni integriteti. Ti predpisi se zdijo nesorazmerni glede na sporazum o prostem pretoku, saj številna podjetja ne morejo zbrati dovoljšnjega zneska, da bi vstopila na švicarski trg. Poročevalec z obžalovanjem ugotavlja, da nedavna odločitev Švicarskega zveznega sodišča, s katero je bil ta ukrep zavrnjen, izpodbija kanton Basel, ki je proti tej odločitvi vložil pritožbo. Poročevalec tudi v zvezi s tem razume pomisleke in sprašuje, ali so takšni ukrepi sorazmerni.

Švicarski ponudniki storitev so se med drugim pritožili zaradi zahteve v nemški zakonodaji o napotitvi delavcev za opravljanje dela v Nemčiji, da morajo švicarska gradbena podjetja plačevati prispevke v nemški sklad za dopuste tudi tedaj, ko morajo v sklad za dopuste plačevati že v Švici. Druga težava, ki so jo omenila švicarska podjetja, je povezana z obveznim desetletnim jamstvom za vsako delo, povezano s stavbami v Franciji. Vsa gradbena podjetja morajo skleniti ustrezno zavarovanje s francosko zavarovalnico. Švicarski organi trdijo, da švicarska podjetja zelo težko pridobijo tako zavarovanje.

Poročevalec ugotavlja, da je tako obvezno plačevanje prispevkov v nemški sklad za dopuste, kot tudi obvezno desetletno jamstvo, mogoče obravnavati kot oviro svobode opravljanja storitev, vendar pa se zdi, da ukrepa nista diskriminatorna za Švico, saj se enako uporabljata tudi znotraj EU. Poleg tega je Sodišče Evropske unije že razsodilo, da je obveznost plačevanja prispevkov v nemški sklad za dopuste pod določenimi pogoji lahko združljiva s svobodo opravljanja storitev, ki jo zagotavlja Pogodba.(1)

Poročevalec meni, da bi bilo treba preučiti vse možnosti za izboljšanje izvajanja sporazuma o prostem pretoku oseb z zagotavljanjem enake razlage in uporabe enakih ali vzporednih predpisov na področju notranjega trga v EU in Švici, s čimer bi se zagotovilo pomembno sodelovanje Švice na notranjem trgu. Večja enotnost pri uporabi sporazuma o prostem pretoku oseb in hitrejše zbliževanje zakonodaje na področju notranjega trga v Švici in EU bi gospodarskim subjektom na obeh straneh zagotovila preglednejše in predvidljivejše okolje v obojestransko korist. Poročevalec istočasno priznava vsa prizadevanja švicarskih sodišč, da upoštevajo sodno prakso Sodišča Evropske unije po podpisu sporazuma o prostem pretoku oseb.

Poročevalec priznava, da bi bilo zaradi švicarske ustavne ureditve samodejno prevzemanje novega pravnega reda EU nezdružljivo s švicarskim političnim sistemom in tradicijo. Zaveda se tudi izzivov, s katerimi se švicarska vlada srečuje pri zagotavljanju sprejemanja sporazuma o prostem pretoku oseb med švicarskimi državljani, zlasti zato, ker ob vsaki spremembi ali širitvi sporazuma obstaja možnost glasovanja na referendumu.

Poročevalec kljub temu spodbuja Evropsko komisijo in Švico k medsebojnemu sodelovanju, da bi izboljšali uveljavljanje sporazuma o prostem pretoku oseb ter drugih dvostranskega sporazumov, ki zadevajo uveljavljanje pravil o notranjem trgu. Poročevalec poziva Komisijo in Švico, naj pretehtata možnost sprejetja vseobsegajočega dvostranskega sporazuma, s katerim bi okrepili enotno izvajanje pravnega reda s področja sporazumov na notranjem trgu in v Švici, kar velja tudi za novo zakonodajo, ter poiščeta horizontalne rešitve za nekatera institucionalna vprašanja.

(1)

Glej skupne zadeve C-49/98, C-50/98, C-52/98 do C-54/98 in C-68/98 do C-71/98 (Finalarte in druge).


IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

24.6.2010

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

32

2

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Pablo Arias Echeverría, Lara Comi, Anna Maria Corazza Bildt, António Fernando Correia De Campos, Jürgen Creutzmann, Christian Engström, Evelyne Gebhardt, Louis Grech, Małgorzata Handzlik, Malcolm Harbour, Philippe Juvin, Sandra Kalniete, Eija-Riitta Korhola, Edvard Kožušník, Kurt Lechner, Toine Manders, Hans-Peter Mayer, Gianni Pittella, Mitro Repo, Robert Rochefort, Zuzana Roithová, Heide Rühle, Christel Schaldemose, Andreas Schwab, Laurence J.A.J. Stassen, Róża Gräfin von Thun und Hohenstein, Kyriacos Triantaphyllides, Emilie Turunen, Bernadette Vergnaud, Barbara Weiler

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Cornelis de Jong, Emma McClarkin, Rafał Trzaskowski, Wim van de Camp

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov