Postopek : 2009/2151(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0227/2010

Predložena besedila :

A7-0227/2010

Razprave :

PV 20/09/2010 - 23
CRE 20/09/2010 - 23

Glasovanja :

PV 21/09/2010 - 5.8
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2010)0326

POROČILO     
PDF 220kWORD 244k
6. 7. 2010
PE 439.259v02-00 A7-0227/2010

o sporočilu Komisije: Skupnostni pristop k preprečevanju naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek

(2009/2151(INI))

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

Poročevalec: João Ferreira

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za regionalni razvoj
 MNENJE Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja
 MNENJE Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
 IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o sporočilu Komisije: Skupnostni pristop k preprečevanju naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek

(2009/2151(INI))

Evropski parlament,

- ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. februarja 2009 z naslovom „Skupnostni pristop k preprečevanju naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek“ in pripadajoče presoje vpliva(1) ter ob upoštevanju delovnega dokumenta Komisije z dne 14 decembra 2007 o krepitvi sistemov za zgodnje opozarjanje Evropi(2),

- ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. septembra 2009 o gozdnih požarih poleti 2009(3), 4. septembra 2007 o naravnih nesrečah(4), 7. septembra 2006 o gozdnih požarih in poplavah(5), 5. septembra 2002 o poplavah v Evropi(6), 14. aprila 2005 o suši na Portugalskem(7), 12 maja 2005 o suši v Španiji (8), 8. septembra 2005 o naravnih nesrečah (požarih in poplavah) v Evropi(9), svoje resolucije z dne 18. maja 2006 o naravnih nesrečah (gozdnih požarih, sušah in poplavah) – kmetijskih vidikih(10), vidiki regionalnega razvoja(11) in okoljski vidiki(12), svoje resolucije z dne 11. marca 2010 o hudih naravnih nesrečah v avtonomni pokrajini Madeira in posledicah nevihte Xynthia v Evropi(13) ter svoje zakonodajne resolucije z dne 18. maja 2006 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije(14),

- ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 16. junija 2008 o krepitvi zmogljivosti odzivanja Unije na nesreče(15) ter točk 12 in 15 sklepov predsedstva Evropskega sveta v Bruslju z dne 15. in 16. junija 2006 o zmogljivosti odzivanja Evropske unije na izredne razmere, krize in katastrofe(16),

- ob upoštevanju Odločbe Sveta 2007/162/ES, Euratom z dne 5. marca 2007 o vzpostavitvi finančnega instrumenta za civilno zaščito(17),

- ob upoštevanju Direktive Sveta 1996/82/ES o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi (direktiva Seveso II)(18),

- ob upoštevanju Direktive 2007/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti (poplavna direktiva)(19),

- ob upoštevanju Direktive Sveta 85/337/EGS o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (direktiva EIA)(20),

- ob upoštevanju Hyoškega akcijskega načrta 2005-2015: Krepitev odpornosti držav in skupnosti na nesreče, sprejetega 22. januarja 2005 v Kobeju, Hyogo(21),

- ob upoštevanju Konvencije o biološki raznovrstnosti, sprejete 5. junija 1992 v Riu de Janeiru,

- ob upoštevanju člena 196 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

- ob upoštevanju člena 48 poslovnika,

- ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenj Odbora za regionalni razvoj, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja in Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A7‑0227/2010),

A.  ker mora preprečevanje postati vse pomembnejša faza v ciklusu upravljanja nesreč in pridobiva tudi vse večji družbeni pomen,

B.   ker naravne nesreče ogrožajo ekosisteme in biotsko raznovrstnost ter trajnostni razvoj in socialno kohezijo,

C.  ker so zaradi dejavnikov, kot so intenzivno izkoriščanje tal, neurejeno širjenje industrije in mestnega okolja, zapuščanje podeželja, dezertifikacija, vse večja pogostost ekstremnih podnebnih pojavov in drugih, države članice in še zlasti regije konvergence postale ranljivejše za naravne nesreče in tudi za nesreče, ki jih povzroči človek,

D.  ker so podnebne spremembe vzrok vse pogostejših naravnih nesreč (poplave, ekstremne suše in požari), v katerih umirajo ljudje in nastaja huda okoljska, gospodarska in socialna škoda,

E.   ker se nesreče ponavadi zgodijo zaradi številnih razlogov, ki jih ni vedno mogoče pripisati ekstremnim naravnim pojavom, in se pogosto še okrepijo zaradi človekovega neprimernega odnosa do svojega okolja,

F.   ker lahko tehnološke in industrijske nesreče povzročijo nesreče, pri katerih pride do nevarnih kemičnih, bioloških in radioloških ali jedrskih (CBMN) sredstev, ki močno vplivajo na zdravje, poljščine, infrastrukturo ali živino;

G.  ker bi bilo škodo, ki je posledica naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, pogosto v veliki meri mogoče preprečiti; ker morajo tudi politike EU nacionalnim, regionalnim in lokalnim organom zagotoviti skladne pobude za razvoj, financiranje in izvajanje učinkovitejših politik za preprečevanje in ohranjanje,

H.  ker bo celovit, proaktiven, na obveščevalne podatke oprt in tehten pristop k preprečevanju nesreč moral vključevati različne ravni sodelovanja med lokalnimi, regionalnimi in nacionalnimi organi ter vključiti tudi druge akterje s povezavami in posledično poznavanjem dežele,

I.    ker se je izkazalo, da so ukrepi za preprečevanje nesreč, ki se trenutno uporabljajo v Evropski uniji, pomanjkljivi, prejšnji predlogi Evropskega parlamenta pa še niso v celoti izvedeni, kar ovira izvajanje utrjene strategije Unije za preprečevanje naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek;

J.    ker dolgotrajne suše in požari tudi pospešujejo širjenje puščav, zlasti v južni Evropi, kar najbolj vpliva na sredozemska gozdna območja in prostrane gozdne površine ene same tujerodne vrste, ki je zelo dovzetna za požare, kar ogroža življenja ljudi in kakovost življenja prizadetega prebivalstva,

K.  ker so uravnotežena uporaba zemljišč, gospodarski in socialni razvoj v sozvočju z naravo, spoštovanje energije, naravnih virov in okolja ter krepitev kohezije v EU, boj proti upadanju prebivalstva na podeželju, dezertifikacija in erozija ter ohranjanje kmetijske dejavnosti, ki je okoljsko trajnostna, le nekateri izmed temeljnih elementov za preprečevanje nesreč;

L.   ker gozdovi igrajo ključno vlogo pri ohranjanju okolja z ravnovesjem, ki ga ustvarjajo pri kroženju ogljika in vode,

1.  ugotavlja, da imajo naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, zelo resne posledice za gospodarski in družbeni razvoj regij in držav članic; poudarja, da je glavni cilj preprečevanja nesreč zaščita človeških življenj, varnosti in fizične integritete ljudi, temeljnih človekovih pravic, okolja, gospodarskih in socialnih infrastruktur, vključno z osnovnimi javnimi storitvami, bivališči, komunikacijo, prevozom ter kulturno dediščino;

2.  poudarja, da je proaktiven pristop učinkovitejši in cenejši od pristopa, ki temelji zgolj na reagiranju na nesreče; meni, da je poznavanje lokalnega geografskega, gospodarskega in socialnega konteksta bistvenega pomena za preprečevanje naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek;

3.  pozdravlja zavezo Komisije glede zagotavljanja, da se vprašanja, povezana s preprečevanjem nesreč, skladneje upoštevajo v politikah in programih EU in poudarja, da je pomemben celovit pristop k preprečevanju nesreč; opozarja, da je treba upoštevati vse vrste naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, ter da med drugimi nevarnostmi(22) vključujejo tudi poplave, nevihte, suše, cunamije, potrese, gozdne požare, ekstremne temperature, vulkanske izbruhe, snežne in zemeljske plazove, tehnološke in industrijske nesreče, erozijo zemlje, onesnaženje podzemlja in podtalnice ter onesnaženje morja, jezer in rek;

4.  poziva Komisijo, naj spodbuja izmenjavo dobre prakse pri preprečevanju nesreč, ki jih povzroči človek med državami članicami in slednje poziva, naj zagotovijo, da bodo regionalni organi deležni usposabljanja o upravljanju v primeru nesreč;

5.  meni, da je zaradi možnih razsežnosti in/ali čezmejne narave nesreč primerno in potrebno okrepiti sodelovanje na regionalni ravni in na ravni EU, to pa mora temeljiti na dopolnilnostni dejavnosti, širjenju najboljše prakse in na načelu solidarnosti med državami članicami;

6.  upošteva predlog za vzpostavitev mreže predstavnikov različnih pristojnih nacionalnih služb iz vseh držav članic; poudarja, da bo ta mreža morala delovati v okviru sodelovanja med nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi, odgovornimi za ciklus upravljanja nesreč, urejanje okolja ter kartiranje in ukrepanje v primerih nevarnosti; izpostavlja vlogo te mreže pri izmenjavi izkušenj in preventivnih ukrepov ter da je treba na ravni EU vzpostaviti skupno metodologijo in minimalne zahteve za določanje območij nevarnosti in tveganj; poziva, naj se v predlagani mehanizem za obvladovanje kriznih razmer vključijo predstavniki kmetijstva ter naj se predvidi soočenje s programom ZN, družbenimi in nevladnimi organizacijami, ki delujejo na tem področju ter druge akterje s povezavami in posledično poznavanjem dežele;

7.  meni, da je nujno sodelovanje pri širjenju informacij in izkušenj ter tehničnih in znanstvenih aplikacij, pa tudi usklajevanje strategij za razvoj zmogljivosti za posredovanje;

8.  poziva regije, naj nadgrajujejo obstoječa omrežja ozemeljskega in čezmejnega usklajevanja, da bi razvili sodelovanje, ki bi bilo posebej usmerjeno v preprečevanje nesreč; meni, da lahko čezmejne strukture za sodelovanje, kot so makroregije, postanejo učinkovita izhodišča za sodelovanje na področju preprečevanja nesreč, saj je pri njih sodelovanje funkcionalno usmerjeno; se zavzema za uporabo dragocenih izkušenj, pridobljenih na tem področju v projektih, ki so bili v preteklosti izvedeni v okviru pobude Skupnosti INTERREG;

9.  meni, da lahko usklajeno delovanje in strategije med državami članicami, različnimi sektorji in akterji, udeleženih v ciklu obvladovanja nesreč, privedeta do resničnega napredka pri preprečevanju nesreč; poudarja vlogo, ki jo lahko v skupni strategiji odigra prostovoljno delo in poziva države članice, naj v ta namen spodbujajo sodelovanje na nacionalni, regionalni in lokalni ravni; predlaga, da se v okviru evropskega leta prostovoljstva 2011 oceni možnost, da bi na ravni držav članic organizirali partnerstva za prostovoljno delo z namenom preprečevanja nesreč;

10. spodbuja sodelovanje držav članic, držav, ki mejijo na EU ter držav v razvoju pri čezmejnih projektih, v kateri se izmenjujejo najboljše prakse in širi praktično znanje prek programov sosedske in razvojne politike EU;

11. poudarja, da mora biti v zagotavljanje pomoči vključeno načelo nediskriminacije; ugotavlja, da bi bilo treba pomoč zagotavljati glede na potrebe in brez diskriminacije na podlagi rase, barve, spola, jezika, verskega, političnega ali drugega prepričanja, nacionalnega ali socialnega izvora, premoženja, rojstva ali kakšnega drugega statusa prejemnika pomoči;

12. poudarja, da so okoljske težave, ki jih povzročajo in povečujejo podnebne spremembe, krive za sedanje naraščanje prisilnega preseljevanja, zato želi izpostaviti vse večjo povezanost med prosilci za azil in območji s propadajočim okoljem; poziva k boljši zaščiti in ponovni naselitvi „podnebnih beguncev“;

13. poudarja, da naravne nesreče najmočneje prizadenejo regije in lokalne skupnosti, ki običajno nimajo niti zadostnih materialnih in človeških virov niti zadostnega znanja in finančnih sredstev, da bi se lahko spoprijela s temi nesrečami v okviru zgolj nacionalnega in/ali regionalnega pristopa, ter da te nesreče zahtevajo učinkovit in solidaren odziv na evropski ravni;

14. poudarja pomen zmanjševanja neenakosti med regijami in državami članicami glede zmogljivosti za zaščito prebivalstva in njihovega premoženja, vključno s kulturno dediščino, tako da podpira njihova prizadevanja za izboljšanje preprečevanja nesreč, zlasti v bolj izpostavljenih regijah in državah članicah; poziva, da je treba posvetiti posebno pozornost izoliranim in redko naseljenim regijam, gorskim in mejnim regijam ter gospodarsko najmanj razvitim regijam Evrope;

15. poudarja, da bo treba prepoznati in primerno upoštevati značilnosti in naravne omejitve odmaknjenih, hribovitih in redkeje poseljenih regij, regij, ki jih zaznamuje upadanje prebivalstva, ter odročnih in najbolj oddaljenih regij, otokov, naravno prikrajšanih regij ter regij, ki se soočajo s kombinacijo tveganj; opozarja na dodatne težave, s katerimi se srečujejo te regije pri spopadanju z nesrečami; poziva, naj se tem regijam prek različnih razpoložljivih finančnih instrumentov nameni posebna pozornost, in zahteva večjo prožnost pri pogojih za mobilizacijo Solidarnostnega sklada v korist teh področij;

16. zagovarja potrebo po pregledu uredbe o Solidarnostnem skladu, tako da se kriteriji za upravičenost prilagodijo značilnostim posameznih regij in vrst nesreč, vključno z nesrečami, ki se razvijajo počasi, na primer suša, pri čemer je treba posvetiti posebno pozornost proizvodnim sektorjem, ranljivejšim območjem in prizadetemu prebivalstvu ter omogočiti prožnejše in hitrejše črpanje sredstev; meni, da so ukrepi iz člena 4 Solidarnostnega sklada Evropske unije prestrogi; meni, da je treba pri določanju pragov upravičenosti upoštevati regionalno razsežnost, saj bi bile drugače lahko izključene regije, ki se soočajo z zelo hudimi nesrečami, ker ne bi bili doseženi pragovi, določeni za celotno državo članico;

17. poudarja, da je treba vzpostaviti primeren finančni okvir z zadostnimi finančnimi viri za preprečevanje nesreč in boj proti njim, ki bo okrepil in usklajeval instrumente s področja kohezijske politike, politike za razvoj podeželja, regionalne politike, Solidarnostni sklad in Sedmi okvirni program ter progame Life+; poziva, naj se preprečevanje na tem področju upošteva v finančni perspektivi 2014 – 2020; poziva Evropsko komisijo, naj oceni možnost predloga za bolj sistematično združevanje obstoječih sredstev, da bi se okrepila učinkovitost preventivnih mehanizmov po vsej EU;

18. poziva Komisijo, naj zagotovi, da trenutni proračunski pritiski zaradi krize ne bodo privedli do zmanjšanja sredstev, ki so dodeljena obstoječim politikam za preprečevanje nesreč, in naj v sklopu tekočega pregleda proračuna natančno oceni morebitne vrzeli na področju preprečevanja ter preuči, ali instrumenti, ki so na voljo, pokrivajo vse vrste nesreč;

19. izpostavlja, da je kohezijska politika bistveno orodje za preprečevanje tveganja naravnih nesreč; meni, da je treba različnim skladom in instrumentom omogočiti prilagodljivo in usklajeno delovanje, da se lahko izboljša delovanje in učinkovitost te politike; poudarja, da mora biti preprečevanje tveganja usklajeno z drugimi načeli, ki se upoštevajo na področju preprečevanja, da ne pride do drobljenja ukrepov in da se poveča njihova učinkovitost ter dodana vrednost;

20. ponovno poudarja potrebo po nadzoru, ali so bila sredstva EU ustrezno porabljena, in vračilu neustrezno porabljenih sredstev;

21. poudarja, da je odgovornost za preprečevanje nesreč v prvi vrsti na strani držav članic in da bi bilo na tem področju treba še naprej upoštevati načelo subsidiarnosti;

22. poziva države članice, ki so odgovorne za upravljanje ozemlja, naj predstavijo merila in zakonodajo za preprečevanje naravnih nesreč na območjih, ki jih ogrožajo poplave in zemeljski plazovi ter druga geološka tveganja, ob upoštevanju težav, ki jih povzroča vsesplošno krčenje gozdov, ter naj preprečijo gradnjo na teh območjih;

23. vabi države članice, naj ocenijo možnosti za boljše vključevanje preprečevanja nesreč v nacionalno operativno načrtovanje financiranja EU, kot tudi v nacionalnih, regionalnih in lokalnih operativnih načrtih; meni, da vsi javni sektorji, vključeni v varovanje okolja, morajo biti zavzeti in učinkovito sodelovati v tem procesu; poziva Komisijo, naj podpre potrebno prenovo operativnih programov, ki so jih na tem področju določile države članice; da bi se omogočila izmenjava mnenj, poziva Komisijo, naj povabi države članice, da zagotovijo podrobnosti o njihovih operativnih programih za ukrepanje ob naravnih nesrečah in nesrečah, ki jih povzroči človek;

24. meni, da bi morale Evropska unija in države članice med drugim nameniti posebno podporo naslednjim preventivnim ukrepom:

a) priprava in pregled predpisov o varni gradnji in uporabi tal;

b) odpravljanje situacij, ki povzročajo nevarnosti: ponovna vzpostavitev naravnih vodotokov, sanacija in zaščita povodij, mokrišč in z njimi povezanih ekosistemov, spremljanje erozije in sedimentacije v vodotokih; povečanje pretočnih zmogljivosti mostov in vodnih prepustov; čiščenje in preurejanje gozdov; ponovno pogozdovanje; ukrepi za varovanje in zaščito obalnega pasu;

c) zaščita/preureditev naseljenih, zlasti mestnih območij, ki so še posebej ranljiva za določene vrste nesreč, pri čemer naj sodelujejo tudi prebivalci;

d) vzdrževanje in varnostni nadzor velikih obstoječih infrastruktur, s posebnim poudarkom na jezovih, naftovodih ter cestnih in železniških mostovih, ter energetskih, vodovodnih, zdravstvenih, komunikacijskih in telekomunikacijskih zmogljivosti;

e) ohranjanje kmetijske dejavnosti na območjih, ki jih je prizadelo upadanje prebivalstva in kjer obstaja tveganje naravnih nesreč, ter prispevanje k ponovnemu vključevanju človeške dejavnosti z gradnjo infrastrukture, ki ljudem, ki živijo na takih območjih, omogoči, da tam tudi ostanejo;

25. poziva Komisijo, naj podpre države članice pri spodbujanju kampanj za ozaveščanje o preventivi in sprejetju najboljših praks, pri čemer zagotavlja ustrezne posodobljene informacije in usposabljanje splošne javnosti prek kanalov, lahko dostopnih vsem državljanom, in sprejeti postopke ob naravnih nesrečah ali nesrečah, ki jih je povzročil človek; poziva, naj se v sistemih usposabljanja prebivalstva posebna pozornost nameni mladim od šolske starosti naprej ter podeželskim skupnostim; v okviru ozaveščanja javnosti poudarja vlogo evropske enotne telefonske številke za klic v sili „112“ ter potrebo po boljši seznanjenosti;

26. opozarja, da so naravne nesreče pogosto povezane z vodo, ne samo v primeru poplav, za katere je pogosto vzrok neustrezno načrtovanje, pozebe, toče in onesnaženosti povodij, ampak tudi zaradi pomanjkanja vode, ki lahko povzroči velike spremembe, kot je dezertifikacija obsežnih območij v južni in jugovzhodni Evropi;

27. poudarja dejstvo, da so dolgotrajne suše v zadnjih letih spodbudile širjenje gozdnih požarov v Evropi in hkrati v številnih regijah poslabšale širjenje puščav;

28. glede na medsebojno povezanost suš, gozdnih požarov in širjenja puščav Komisijo poziva, naj predstavi predlog direktive, podobne direktivi o poplavah, za spodbujanje sprejetja politike EU za pomanjkanje vode, sušo in prilagajanje podnebnim spremembam; v zvezi s tem ponovno poudarja pomen vzpostavitve evropskega observatorija za sušo kot centra za proučevanje, zmanjševanje in nadzor učinkov suše;

29. ponovno poziva Komisijo, naj spodbudi začetek delovanja evropskega observatorija za sušo in dezertifikacijo kot centra za proučevanje, zmanjševanje in nadzor učinkov suše in dezertifikacije, katerega cilj je krepitev premišljenga in strateškega odločanja ter boljše usklajenosti med državami članicami; meni, da je treba upoštevati medsebojno povezanost suš, gozdnih požarov, širjenja puščav in podnebnih sprememb ter da je treba določiti resne cilje, ki temeljijo na solidarnosti glede preprečevanja in obvladovanja nevarnosti suše;

30. glede na to, da so gozdovi pomembni za proizvajanje lesa, ohranjanje biotske raznovrstnosti, preprečevanje poplav, plazov in erozije, gospodarjenje s podtalnico in zajemanje ogljika, bi moralo dejstvo, da jih ogrožajo požari, biti skrb vseh držav članic; zato poziva Komisijo, naj predstavi in izpelje, skupaj z državami članicami, zakonodajne predloge in pobude na področju zaščite gozdov in preprečevanja požarov; meni, da je treba podpreti projekte pogozdovanja in ponovnega pogozdovanja, pri čemer naj imajo prednost avtohtone vrste in mešani gozdovi, saj je to dobro za biotsko raznovrstnost in večjo odpornost na požare, nevihte in zajedavce, kot tudi trajnostno zbiranje in uporabo preostale gozdne biomase – obnovljiv vir energije; meni, da je treba v okviru lojalnega sodelovanja na tem področju nadaljevati z rednim zbiranjem podatkov, pripravo kart tveganja, pripravo načrtov za obvladovanje požarnega tveganja, opredelitvijo potrebnih sredstev in sredstev, ki so na voljo v 27 državah članicah, ter usklajevanjem na različnih ravneh;

31. glede na to, da je povzročanje požarov in povečanje njihove pogostosti po svoji naravi okoljsko kaznivo dejanje, poziva Komisijo, naj preuči ter Svetu in Evropskemu parlamentu predlaga načine za izvedbo odvračilnih ukrepov za povzročanje požara iz malomarnosti in namerno povzročanje požarov;

32. poudarja, da je treba preventivo gledati iz medsektorske perspektive in jo vključiti v ustrezne sektorske politike za spodbujanje uravnotežene rabe zemljišč ter skladnega gospodarskega in socialnega razvoja, ki je uglašen z naravo;

33. priznava, da so nekatere sektorske politike s spodbujanjem zapuščanja podeželja in prekomerne koncentracije prebivalstva v mestnih območjih povzročile, da so nekatere regije bolj izpostavljene tveganju;

34. meni, da sta kmetijska in gozdarska proizvodnja izpostavljeni podnebnim pojavom, kot so suša, pozeba, led, toča, gozdni požari, nevihte, poplave in močan dež, zdravstvenim tveganjem, kot so napad škodljivcev, epidemije in epidemije živalskih bolezni, ter posledicam človeških dejavnosti, kot so podnebne spremembe, onesnaževanje, kisel dež in nenamerni genski prenos, plazovom zaradi težav v zvezi z urbanističnim in prostorskim načrtovanjem ter nevarnostim, povezanim s prometom, dezertifikaciji gorskih območij ter gozdnim požarom zaradi neprimernega vzdrževanja gozdov in kaznivim dejanjem ter onesnaževanju rek zaradi izpustov kemikalij iz tovarn, izpustom hranil in nemarnosti obiskovalcev gozdov;

35. poziva, naj se Komisija in države članice zavzamejo za uporabo dobrih kmetijskih praks, ki so v nekaterih državah članicah že privedle do prepolovitve porabljene količine gnojil, ki vsebujejo dušik, brez posledičnega zmanjšanja količine kmetijskih pridelkov;

36. zagovarja stališče, da je pomemben element za učinkovito preprečevanje naravnih nesreč okoljska in socialno uravnotežena kmetijska politika, ki upošteva potrebo po podpori in spodbujanju trajnostne kmetijske proizvodnje in razvoja podeželja v različnih državah in regijah; se zavzema za učinkovito krepitev pobud za kmetijsko-okoljska in kmetijsko-podeželska delovna mesta, ki bi ljudi spodbudile k naseljevanju v podeželskem okolju in bi bile ključni dejavnik za ohranjanje ekosistemov, spopadanje s trenutnim trendom upadanja prebivalstva in siromašenja lokacij ter razbremenitev urbanih območij; prav tako poudarja vlogo, ki jo igrajo kmetje kot skrbniki podeželja in obžaluje pomanjkanje ključnih elementov v sporočilu Komisije, kar zadeva kmetijski sektor;

37. zagovarja oblikovaje evropskega sistema javnega zavarovanja za kmetijstvo; poziva Komisijo, naj pripravi predlog za evropski javni sistem zavarovanja, s katerim bi bolje obravnavali tveganje in nestabilnost dohodkov kmetov zaradi naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek; poudarja, da bo moral biti ta sistem bolj ambiciozen od sedanjega modela, da bi preprečili množico različnih sistemov zavarovanja v EU, kar bi povzročilo velika neskladja v dohodkih kmetov; meni, da je treba nujno pripraviti shemo za minimalna vračila za naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, ki bo dostopna kmetom iz vseh držav članic.

38. poziva Komisijo in države članice, naj v izračun podeželskih okoljevarstvenih premij vključijo dodatne stroške, ki jih imajo kmeti zaradi uvedbe preventivnih protipožarnih ukrepov (kot so čiščenje protipožarnih presek, odstranjevanje odmrlih dreves, obdelovanje tal ob robu zemljišč itd.) ter ukrepov za odvajanje vode (čiščenje odtočnih jarkov in kanalov);

39. poudarja pomen proučitve ukrepov za prilagajanje podeželja in mestnega okolja na vse večjo pogostost in intenzivnost ekstremnih podnebnih pojavov v različnih geografskih območjih; meni, da bodo predvidljivi negativni vplivi podnebnih sprememb pomenili dodatno oviro za kmetijske dejavnosti, varnost preskrbe s hrano in suverenost ter poudarja, da se je treba odzvati na ta izziv in na druge izzive v okviru prilagajanja podnebnim spremembam in zmanjšanju njihovih negativnih posledic;

40. poudarja pomen javnih raziskav in razvoja pri preprečevanju in ravnanju v primeru nesreč ter poziva k večjemu usklajevanju in sodelovanju med ustanovami za raziskave in razvoj držav članic, še zlasti tistih, ki se spopadajo s podobnimi nevarnostmi; poziva h krepitvi sistemov za zgodnje obveščanje v državah članicah ter vzpostavitvi in krepitvi obstoječih povezav med različnimi sistemi zgodnjega obveščanja; priporoča Komisiji, naj na primeren način upošteva te potrebe in potrebne vire financiranja;

41. poudarja potrebo po pripravi zdravstvenih sistemov držav članic z vidika strukture kadrov, dobrih praks in osveščenosti o tveganju, tako da bodo zmožni soočanja z razmerami ob nesrečah;

42. poudarja pomen celovite zbirke podatkov in informacij o tveganjih in stroških nesreč ter skupne uporabe takšne zbirke na ravni EU zaradi izvajanja primerjalnih študij in določanja verjetnih čezmejnih učinkov nesreč, s čimer bi državam članicam omogočili zbiranje in izmenjavo informacij o nacionalnih civilnih zmožnostih in medicinskih sredstvih, ter potrebo, da se uporabljajo in razvijajo obstoječe strukture, na primer Center za spremljanje in informiranje, namesto da se gradijo nove;

43. obžaluje dejstvo, da Komisija še vedno ni izvedla študije praks določanja območij nevarnosti in tveganja v državah članicah, kot je predvideno v njenem sporočilu z dne 23. februarja 2009 o „pristopu Skupnosti k preprečevanju naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek“; poziva Komisijo, naj učinkovito izpolni to zavezo v prvi polovici leta 2010;

44. meni, da je treba na ravni EU vzpostaviti skupno metodologijo in minimalne zahteve za določanje območij nevarnosti in tveganj;

45. poudarja pomen priprave standardov za analizo in izražanje družbeno-gospodarskega vpliva nesreč na skupnosti;

46. priporoča, naj se pri pregledu direktive EIA celoviteje vključijo vprašanja v zvezi s preprečevanjem nesreč, še zlasti kar zadeva oceno, sporočanje in obveščanje javnosti o nevarnostih;

47. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in vladam držav članic.

(1)

SEC(2009)0202.

(2)

SEC(2007)1721.

(3)

Sprejeta besedila, P7_TA(2009)0013.

(4)

Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0362.

(5)

Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0349.

(6)

UL C 272 E, 13.11.2003, str. 471.

(7)

Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0139.

(8)

Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0187.

(9)

Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0334.

(10)

Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0222.

(11)

Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0223.

(12)

Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0224.

(13)

Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0065.

(14)

Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0218.

(15)

10128/08.

(16)

10633/1/06.

(17)

UL L 71, 10. 3. 2007, str. 9.

(18)

UL L 10, 14. 1. 1997, str. 13.

(19)

UL L 288, 6. 11 20.07, str. 27.

(20)

UL L 175, 5. 7. 1985, str. 40.

(21)

A/CONF.206/6.

(22)

           To je neizčrpen seznam naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, zato se lahko v seznam vključijo druge vrste naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, ki niso navedene v tem poročilu.


OBRAZLOŽITEV

V zadnjih letih je države članice EU prizadelo veliko število nesreč. To je mogoče ponazoriti s podatkom, da je v prvih šestih letih obstoja Solidarnostnega sklada EU Komisija prejela 62 vlog za denarno pomoč iz 21 različnih držav(1). Približno tretjina teh vlog zadeva nesreče iz kategorije „večjih nesreč“. Ob drugih nesrečah prošnje za črpanje 1sredstev iz sklada niso bile vložene, pa čeprav so imele hude in v številnih primerih tudi dolgotrajne posledice za prizadeto prebivalstvo, okolje in gospodarstvo.

Škodo je pogosto težko ovrednotiti, predvsem zaradi izgube človeških življenj. V vsakem primeru pa imajo nesreče visoko ekonomsko in družbeno ceno.

V tem okviru mora preprečevanje pridobiti večji družbeni pomen in postati vse pomembnejša faza v ciklusu upravljanja nesreč.

Ker je jasno, da so države članice prve in glavne odgovorne za zaščito svojih državljanov in preprečevanje nesreč, so krepitev sodelovanja na področju preprečevanja, boljša koordinacija prizadevanj ter krepitev solidarnosti in medsebojne pomoči popolnoma upravičeni.

Da bi ta cilj lahko uresničili, predlagamo sodelovanje med nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi, pristojnimi za ravnanje v primeru nesreč, za urejanje prostora ter kartiranje in ukrepanje v primeru nevarnosti. Zaželena je tudi vzpostavitev mreže, ki bi delovala kot forum za izmenjavo izkušenj in preventivnih ukrepov, pri čemer bi na določen način sodelovale tudi družbene organizacije, ki delujejo na tem področju. Pri tem se poudarja vloga regionalnih in lokalnih organov, ki natančno poznajo lokalne značilnosti in razmere.

Na pogostost in razsežnost nesreč vplivajo številni dejavniki, pogosto pa jih še dodatno okrepijo politike, ki ustvarjajo neprimeren odnos med človekom in njegovim okoljem. Zaradi dejavnikov, kot so intenzivno izkoriščanje tal, neurejeno širjenje industrije in mestnega okolja, zapuščanje podeželja, dezertifikacija, vse večja pogostost ekstremnih podnebnih pojavov in drugi, postajajo države članice ranljivejše tako za naravne nesreče kot za nesreče, ki jih povzroči človek. Ta splošna ranljivost pride še bolj do izraza v konvergenčnih regijah. Zato je pomembno, da se za preprečevanje uporabi prečni pristop ter da se ga vključi v ustrezne sektorske politike za spodbujanje uravnotežene rabe prostora in kohezivnega gospodarskega in družbenega razvoja v ravnovesju z naravo. Poleg tega pa je treba priznati, do so nekatere sektorske politike (npr. SKP) povzročile večjo izpostavljenost nevarnostim nekaterih regij in njihovega prebivalstva, zato je to treba popraviti.

Treba se je tudi zavedati, da nesreče ponavadi prizadenejo tiste, ki imajo manj sredstev, da bi zaščitili sebe, svoje bližnje in svoje premoženje.

Menimo, da bi bilo koristno in potrebno na ravni EU ustvariti primeren finančni okvir za preprečevanje naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek. Tako bi okrepili in uskladili že obstoječe instrumente na različnih področjih, tudi na področju kohezijske politike, regionalne politike, politike razvoja podeželja in drugih. Financiranje s strani EU bi namenili celi vrsti preventivnih ukrepov, ki jih bodo države članice uresničevale za splošno odpravljanje situacij, v katerih bi lahko prišlo do nevarnosti, za zaščito naseljenih območij, za nadzorovanje varnosti velikih infrastruktur in za pripravo ali revizijo predpisov o varni gradnji in uporabi tal.

Poleg tega je treba preprečevanje nesreč bolje vključiti v nacionalno operativno načrtovanje financiranja EU, Komisija pa mora podpreti potrebo po prenovi operativnih programov, ki so jih države članice pripravile na tem področju. Pri tem bo treba prepoznati in na pravilen način upoštevati značilnosti in naravne omejitve redko naseljenih območij in najbolj oddaljenih regij.

Bistvenega pomena je, da države članice razvijajo svoje zmogljivosti za raziskave in razvoj na področju preprečevanja in ukrepanja ob nesrečah. Hkrati je to področje, na katerem je možno in zaželeno poglobiti usklajevanje in sodelovanje med državami članicami, še zlasti tistimi, ki se soočajo s podobnimi tveganji. Priporočamo, da se ta potreba primerno upošteva in da se za to predvidijo potrebni viri financiranja. Pomembno je tudi krepiti sisteme zgodnjega obveščanja v državah članicah ter obstoječe povezave med različnimi sistemi zgodnjega obveščanja na eni strani, na drugi strani pa tako v mestnem kot v podeželskem okolju proučevati in razvijati ukrepe za prilagajanje na vse večjo pogostost ekstremnih podnebnih pojavov.

Skupnostni pristop za preprečevanje nesreč se mora predvsem osredotočati na zmanjševanje razlik med posameznimi regijami in državami članicami na tem področju, še zlasti tako, da pripomore k boljšemu preprečevanju nesreč v zelo izpostavljenih in gospodarsko šibkejših regijah in državah članicah.

Naj pri tem opozorimo zlasti na nekatere vrste naravnih nesreč, ki se pogosto ponavljajo, še posebej v konvergenčnih regijah, in v skladu s predhodnimi resolucijami Evropskega parlamenta predlagamo vzpostavitev Evropskega observatorija za sušo in tudi specifičnih pobud na področju zaščite gozdov in preprečevanja požarov.

(1)

KOM(2009) 193 konč.


MNENJE Odbora za regionalni razvoj (28. 4. 2010)

za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

o sporočilu Komisije: Skupnostni pristop k preprečevanju naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek

(2009/2151(INI))

Pripravljavec mnenja: Viktor Uspaskich

POBUDE

Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. poudarja, da imajo v ciklu obvladovanja nesreč odločilno vlogo regionalni in lokalni organi; je trdno prepričan, da je dejavno vključevanje teh organov v oblikovanje in izvajanje strategij za zmanjševanje tveganja in preprečevanje nesreč najboljši način, da se zagotovi razvoj čim učinkovitejših in funkcionalnih rešitev; poudarja tudi pomen posvetovanja z javnimi in zasebnimi zainteresiranimi stranmi, vključno s prostovoljnimi organizacijami, in njihovega sodelovanja v tem procesu;

2.   poudarja, da je proaktiven pristop učinkovitejši in cenejši od pristopa, ki temelji zgolj na reagiranju na nesreče; meni, da je poznavanje lokalnega geografskega, gospodarskega in socialnega konteksta bistvenega pomena za preprečevanje naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek;

3.   poudarja, da naravne nesreče najmočneje prizadenejo regije in lokalne skupnosti, ki običajno nimajo niti zadostnih materialnih in človeških virov niti zadostnega znanja in finančnih sredstev, da bi se lahko spoprijela s temi nesrečami v okviru zgolj nacionalnega in/ali regionalnega pristopa, ter da te nesreče zahtevajo učinkovit in solidaren odziv na evropski ravni;

4.   meni, da lahko samo skupna strategija in usklajeno delovanje različnih sektorjev in akterjev, udeleženih v ciklu obvladovanja nesreč, privedeta do resničnega napredka pri preprečevanju nesreč, pripravljenosti in odzivanju nanje ter obnovi; poudarja vlogo, ki jo lahko v skupni strategiji odigra prostovoljno delo, in predlaga, da ukrepi vključujejo to sestavino; poziva države članice, naj v ta namen spodbujajo sodelovanje na nacionalni, regionalni in lokalni ravni; predlaga, da se v okviru evropskega leta prostovoljstva 2011 oceni možnost, da bi na ravni držav članic organizirali partnerstva za prostovoljno delo z namenom preprečevanja in obvladovanja nesreč;

5.   se zavzema za globalno strategijo za celotno EU, v okviru katere bi bil uveden protokol za enotno delovanje za vsako vrsto nesreče, vključno z gozdnimi požari; izpostavlja največjo odgovornost držav članic pri preprečevanju in upravljanju nesreč; meni, da mora ta strategija zagotavljati popolno solidarnost med državami in posvetiti posebno pozornost regijam, ki so najbolj izolirane, najredkeje poseljene in zelo oddaljene, ter določenim drugim regijam ali otokom v Evropski uniji, ki imajo posebne značilnosti in posebne potrebe, povezane z njihovimi geografskimi in topografskimi lastnostmi ter gospodarskimi in socialnimi pogoji, v katerih živijo prebivalci; poudarja pa, da pri tem ni nobenih namer, da bi z evropskimi smernicami nadomestili ali oslabili obstoječe nacionalne pristojnosti glede civilne zaščite in preprečevanja naravnih nesreč;

6.   poudarja, da so ukrepi za ozaveščanje in informiranje javnosti bistvenega pomena za reševanje življenj, tako v smislu preprečevanja nesreč kot tudi v smislu odzivanja javnosti v času krize in po njej; zato poziva Komisijo, naj nadalje razvije vrednotenje mehanizma civilne zaščite in usposabljanje v okviru programa civilne zaščite ter pripravi smernice Skupnosti za različne možne nesreče; prav tako izpostavlja potrebo po dodatnem informiranju o evropski enotni telefonski številki za klic v sili „112“;

7.  poudarja, da posledice nesreč presegajo uradne in upravne meje regij in držav članic; zato meni, da mora prepoznavanje območij s še posebej velikim tveganjem, vključno z določitvijo vrste tveganja, potekati vzporedno z vzpostavljanjem prednostnih ciljev in mehanizmov sodelovanja na takšnih območjih; poziva regije, naj nadgrajujejo obstoječa omrežja ozemeljskega in čezmejnega usklajevanja, da bi razvili sodelovanje, ki bi bilo posebej usmerjeno v preprečevanje nesreč; meni, da lahko čezmejne strukture za sodelovanje, kot so makroregije, postanejo učinkovita izhodišča za sodelovanje na področju preprečevanja nesreč, saj je pri njih sodelovanje funkcionalno usmerjeno in neodvisno od upravnih meja;

8.   se zavzema za uporabo dragocenih izkušenj, pridobljenih na tem področju v projektih, ki so bili v preteklosti izvedeni v okviru pobude Skupnosti INTERREG, in meni, da je ključnega pomena izkoristiti priložnosti, ki so na voljo v okviru cilja evropskega ozemeljskega sodelovanja; v zvezi s tem verjame, da lahko evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (EZTS) predstavlja pomemben instrument za nadaljnje utrjevanje medvladnega, čezmejnega in medregijskega sodelovanja, tudi z državami, ki niso članice EU, ter stabilno ogrodje za izmenjavo in prenos tehnološkega znanja in najboljših praks na področju preprečevanja nesreč in za vzpostavitev baz podatkov in sistemov zgodnjega opozarjanja med njegovimi članicami;

9.   izpostavlja, da je kohezijska politika bistveno orodje za preprečevanje tveganja naravnih nesreč; meni, da je treba različnim skladom in instrumentom omogočiti prilagodljivo in usklajeno delovanje, da se lahko izboljša delovanje in učinkovitost te politike; poudarja, da mora biti preprečevanje tveganja usklajeno z drugimi načeli, ki se upoštevajo na področju preprečevanja, da ne pride do drobljenja ukrepov in da se poveča njihova učinkovitost ter dodana vrednost;

10. pozdravlja predlog Komisije za razširitev uporabe pridobljenih izkušenj na področju preprečevanja nesreč, posebna pozornost pa naj se nameni tistim delom Evrope, kjer se soočajo s kombinacijo tveganj, kot so poplave, cikloni, vulkanski izbruhi in potresi; poziva Komisijo, naj oblikuje pregled virov informacij in širi najboljše prakse pri obvladovanju tveganja; podpira usklajevanje raziskovalnih dejavnosti na tem področju in meni, da je potrebno okrepiti povezave med sistemi za odkrivanje in zgodnje opozarjanje;

11. podpira pobudo Komisije, katere namen je ovrednotiti možnost, da bi izboljšali vključenost preprečevanja nesreč v operativne programe za obdobje 2007–2013 in poziva države članice, naj izkoristijo sredstva strukturnih skladov, ki so namenjena neposredno za preprečevanje nesreč, tako da se bodo ukrepi na tem področju brez odlašanja izvedli že v sedanjem programskem obdobju; opozarja pa, da mora biti tovrstno delovanje usklajeno; predlaga, da Komisija v strategiji za naslednje programsko obdobje upošteva, da je treba vpeljati finančne ukrepe EU za preprečevanje nesreč, ki pokrivajo vsa področja delovanja;

12. ugotavlja, da so zaradi podnebnih sprememb naravne nesreče čedalje hujše, vključno s poplavami in nesrečami, povezanimi s hidrologijo, za katere je bistvenega pomena ustrezno in dobro usklajeno preprečevanje in poziva Komisijo, naj v sklopu tekočega pregleda proračuna razišče vse možnosti za izboljšanje obstoječih sistemov preprečevanja nesreč, vključno z možnostjo uporabe sredstev za zgodnje opozarjanje in satelitsko opazovanje, ki so trenutno na voljo, da oceni tveganje suš in dezertifikacije;

13. poziva Komisijo, naj zagotovi, da trenutni proračunski pritiski zaradi krize ne bodo privedli do zmanjšanja sredstev, ki so dodeljena obstoječim politikam za preprečevanje nesreč, in naj v sklopu tekočega pregleda proračuna natančno oceni morebitne vrzeli na področju preprečevanja ter preuči, ali instrumenti, ki so na voljo, pokrivajo vse vrste nesreč;

14. poziva Komisijo, naj ne pozabi, da je boljše upravljanje in ohranjanje gozdov ključna med njenimi prednostnimi nalogami na področju boja proti podnebnim spremembam; meni, da bi bila priprava resnične gozdarske politike velik prispevek ne samo v boju proti podnebnim spremembam, ampak tudi pri preprečevanju naravnih nesreč;

15. poziva Komisijo, naj sestavi evropski akcijski načrt izmenjave najboljših praks na področju preprečevanja nesreč ter usklajene načrte ukrepov ob nesrečah, ki bi združevali nacionalne sile za čezmejno sodelovanje v nujnih primerih;

16. meni, da se lahko v naslednjem programskem obdobju infrastruktura financira iz strukturnih skladov samo pod pogojem, da bodo predhodno izvedeni posebni ukrepi v skladu s standardi preprečevanja nesreč;

17. poziva Komisijo, naj nemudoma nadaljuje s pripravo novega predloga za nadaljnjo poenostavitev upravnih predpisov in povečanje prožnosti Solidarnostnega sklada EU;

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

27.4.2010

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

37

1

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

François Alfonsi, Charalampos Angourakis, Jean-Paul Besset, Victor Boştinaru, Zuzana Brzobohatá, John Bufton, Alain Cadec, Salvatore Caronna, Ricardo Cortés Lastra, Tamás Deutsch, Rosa Estaràs Ferragut, Danuta Maria Hübner, Filiz Hakaeva Hyusmenova, Seán Kelly, Evgeni Kirilov, Constanze Angela Krehl, Petru Constantin Luhan, Ramona Nicole Mănescu, Riikka Manner, Iosif Matula, Erminia Mazzoni, Jan Olbrycht, Wojciech Michał Olejniczak, Markus Pieper, Monika Smolková, Nuno Teixeira, Michael Theurer, Mihailis Tremopulos (Michail Tremopoulos), Viktor Uspaskich, Lambert van Nistelrooij, Oldřich Vlasák, Kerstin Westphal, Hermann Winkler, Joachim Zeller, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Vasilica Viorica Dăncilă, Ivars Godmanis, Catherine Grèze, Veronica Lope Fontagné, Marie-Thérèse Sanchez-Schmid


MNENJE Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (8. 4. 2010)

za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

o sporočilu Komisije: Skupnostni pristop k preprečevanju naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek

(2009/2151(INI))

Poročevalec: Maria do Céu Patrão Neves

POBUDE

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  pozdravlja sporočilo Komisije o preprečevanju naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek(1); podpira stališče, da je preprečevanje nesreč neločljivo povezano intervencijami; ponovno opozarja na prejšnje delo Parlamenta(2) na to temo in obžaluje, da Komisija še ni pripravila zakonodajnih predlogov v skladu s njegovimi predlogi; poudarja, da je treba vzpostaviti obsežno zakonodajo in smernice z minimalnimi standardi, ki bodo odražali celosten pristop k učinkovitejši politiki EU o kriznem upravljanju; poudarja, da sicer Lizbonska pogodba dopušča okrepljeno sodelovanje med državami članicami in da se zato lahko tem okviru obravnava tudi to področje;

2.  poziva Komisijo, naj se pri naravnih nesrečah in nesrečah, ki jih povzroči človek, tesno povežejo vse stopnje, preprečevanje, priprava, takojšnje odzivanje in reševanje, ki bodo v tesni povezavi s politiko hitrega in učinkovitega upravljanja; prizadevati si je treba za hitro odzivanje na vse vrste nesreč (znotraj in zunaj EU, naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek), vključevanje vseh instrumentov EU in medinstitucionalnega usklajevanja;

3.  se zavzema za enotno strategijo na ravni EU z uvedbo enotnega akcijskega načrta za posamezne vrste nesreč, ki bi zagotovila popolno solidarnost med državami pri soočanju z nesrečami; poziva, da je v tej strategiji treba posvetiti posebno pozornost izoliranim in redko naseljenim regijam, gorskim in mejnim regijam ter gospodarsko najmanj razvitim regijam Evrope;

4.  podpira ključne elemente pristopa Skupnosti, vendar meni, da za kmetijski sektor ne zadostujejo; meni, da je ključnega pomena preprečevanje nesreč, ki bo temeljilo na znanju; poudarja, da je treba vzpostaviti zbirko ekonomskih in socialnih podatkov o nesrečah z namenom učinkovitega spremljanja, vključno z določanjem območij, ki so posebno izpostavljena tveganjem, pa tudi oblikovati ustrezne ukrepe za poseben značaj glavnih nevarnosti v posamezni regiji;

5.  spodbuja povezovanje akterjev in politik v celotnem ciklusu upravljanja nesreč, pri čemer poudarja prednosti vzpostavitve enote za hitro posredovanje, ki bi okrepila sodelovanje in solidarnost med državami članicami, saj nobena država nima potrebnih in zadostnih virov, da bi sama obvladala velike naravne nesreče; podpira pobudo za ustanovitev skupine udeleženih strani in poziva, naj se v predlagani mehanizem za obvladovanje kriznih razmer vključijo predstavniki kmetijstva, da bi med drugim uresničili načelo večfunkcionalnosti;

6.   poudarja, da posledice naravnih nesreč presegajo upravne meje regij in držav članic, kar pomeni, da je treba ob določanju območij nevarnosti in tveganj tudi izvajati široko ozemeljsko sodelovanje med mehanizmi, ki na makroregionalni ravni delujejo neodvisno od teh meja, da bi se s preprečevanjem in ukrepanjem učinkoviteje spopadli z naravnimi nesrečami in z nesrečami, ki jih povzroči človek;

7.  spodbuja sodelovanje držav članic, držav, ki mejijo na EU ter držav v razvoju pri čezmejnih projektih, v kateri se izmenjujejo najboljše prakse in širi praktično znanje prek programov sosedske in razvojne politike EU;

8.  meni, da nedavne izkušnje in izkušnje zadnjih let kažejo, da je nujno potrebno nadaljnje utrjevanje varstvenih, pripravljenosti na preprečevanje in odzivnih zmogljivosti civilne zaščite Skupnosti tako ob naravnih nesrečah kot tudi pri nesrečah, ki jih povzroči človek, ter poziva Komisijo, naj sprejme te ukrepe kot viden izraz solidarnosti Evrope do držav, ki jih je prizadela višja sila; podpira dejavnosti, katerih cilj je izboljšati pripravljenost civilne zaščite držav članic zlasti z izmenjavo izvedencev, najboljših praks, vaj in projektov pripravljenosti;

9.  globoko obžaluje hude izgube in številne žrtve naravnih nesreč, ki so nedavno prizadele nekatere države članice, ter meni, da je treba čim prej preveriti, ali so preprečevalni in pripravljalni ukrepi primerni za upoštevanje pridobljenih izkušenj, da bi se lahko v prihodnje v državah članicah izognili uničujočim učinkom takšnih nesreč in omejili njihovo razsežnost; poziva Komisijo, naj od držav članic zahteva podrobnosti o njihovih operativnih programih za ukrepanje ob naravnih nesrečah, da bi se omogočila izmenjava izkušenj in na njeni osnovi sprejeli zaključki o hitrih ukrepih, usklajevanju upravnih in operativnih organov ter razpoložljivosti potrebnih človeških in materialnih virov;

10. poziva države članice in lokalne organe, naj olajšajo krepitev ozaveščanja zlasti v šolah in v podeželskih skupnostih;

11. opozarja, da lahko naložbe v trajnostno upravljanje ekosistema ali razumno okoljsko upravljanje ponudita stroškovno učinkovite rešitve za zmanjševanje splošne ranljivosti ob nesrečah; zdravi ekosistemi že po naravi blažijo nevarne dogodke, njihovo vzpostavljanje in vzdrževanje sta pogosto cenejša in so pogosto učinkovitejši od umetno zgrajenih struktur; po navedbah Svetovne banke (2004) so vlaganja v preventivne ukrepe, vključno z vlaganji v ohranjanje zdravih ekosistemov, sedemkrat cenejša od stroškov, nastalih zaradi nesreč;

12. opozarja na potrebo, da se v mehanizem upravljanja naravnih in drugih nesreč vključijo zastopniki kmetijstva, da bi zagotovili učinkovitejše usklajevanje in blažilne ukrepe v skladu z dejanskim stanjem v tem sektorju, boljšo uskladitev razpoložljivih sredstev in posledično večjo usklajenost v EU glede zmogljivosti za hitro odzivanje;

13. meni, da sta kmetijska in gozdarska proizvodnja izpostavljeni podnebnim pojavom, kot so suša, pozeba, led, toča, gozdni požari, nevihte, poplave in močan dež, zdravstvenim tveganjem, kot so napad škodljivcev, epidemije in epidemije živalskih bolezni, ter posledicam človeških dejavnosti, kot so podnebne spremembe, onesnaževanje, kisel dež in nenamerni genski prenos, plazovom zaradi težav v zvezi z urbanističnim in prostorskim načrtovanjem ter nevarnostim, povezanim s prometom, dezertifikaciji gorskih območij ter gozdnim požarom zaradi neprimernega vzdrževanja gozdov in kaznivim dejanjem ter onesnaževanju rek zaradi izpustov kemikalij iz tovarn, izpustom hranil in nemarnosti obiskovalcev gozdov;

14. izpostavlja, da naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, ogrožajo ekonomsko upravičenost farm in vodijo k upadanju števila prebivalcev na podeželju, zaostrujejo problema erozije in dezertifikacije, škodujejo ekosistemom, ogrožajo biotsko raznovrstnost in močno vplivajo na kakovost življenja preostalega podeželskega prebivalstva; meni, da so posledice bolj kritične na območjih, kjer so naravne ovire in ni možnosti za gospodarsko diverzifikacijo, kmetijstvo pa predstavlja vir preživetja oziroma je največja ali edina gospodarska panoga, to pa na teh območjih povzroča pomanjkanje živil in delovnih mest ter izseljevanje prebivalstva v mestna območja;

15. poudarja vlogo, ki jo igrajo kmetje kot skrbniki podeželja v Evropski uniji; zato meni, da je treba spodbujati ohranjanje kmetijske dejavnosti na izvedljiv način, z namenom zajezitve pojavov opuščanja proizvodnje in praznjenja podeželskih območij, ki še povečujeta tveganje gozdnih požarov in širjenja puščav;

16. opozarja, da je kmetijstvo v tem pogledu bistvenega pomena, saj zagotavlja obstoj gospodarstva na podeželju in zavira preseljevanje na mestna območja ter omogoča dobre okoljske razmere za zemljo, zmanjšuje emisije ogljika in prispeva k njegovemu skladiščenju, izboljšuje ohranjanje tal, vrača sisteme rek in obalnih morij v njihovo naravno stanje in spodbuja obnovitev naravnih površin;

17. opozarja, da rastline s fotosintezo srkajo CO2 iz ozračja in proizvajajo biomaso, ki se lahko predela v bioplin, biogoriva in industrijske proizvode; da porast uporabe kmetijskih proizvodov v proizvodnji industrijskih proizvodov, kot so polimeri, mazila, površinski agenti, topila in vlakna lahko pripomore k zmanjšanju odvisnosti od neobnovljivih virov energije;

18. meni, da obstaja cela skupina kmetijskih energetskih pridelkov, ki lahko skupaj z energijo vetra in sonca močno prispevajo k varni oskrbi z energijo v EU;

19. meni, da bodo predvidljivi negativni vplivi podnebnih sprememb na kmetijsko proizvodnjo dodatno povzročili, da bo pritisk na potrebo po varnosti oskrbe s hrano še večji, kar bo dodatno poslabšal porast svetovnega prebivalca na 9 milijard ljudi do leta 2050, za kar bo potrebno povečati proizvodnjo za 70 %; vsi ti vidiki kažejo, da so varnost oskrbe s hrano ter blaženje posledic podnebnih sprememb, naravnih nesreč in revščine neločljivo povezani;

20. opozarja, da bo treba v prihodnje zagotoviti sredstva v skupni kmetijski politiki, s katerimi se bo lahko nadaljevalo zagotavljanje varne oskrbe s hrano Evropejcem in soočanje z novimi izzivi, s katerimi se bodo morda srečali pri prilagajanju podnebnimi spremembam in zmanjšanju njihovih negativnih posledic, zlasti s preprečevanjem posledic naravnih nesreč;

21. poziva Evropsko komisijo, naj preuči izvedljivost ustanovitve sklada za prilagajanje podnebnim spremembam v okviru naslednje finančne perspektive z namenom prispevati k financiranju preventivnih ukrepov, povezanih z naravnimi nesrečami v določenih gospodarskih sektorjih;

22. opozarja, da so gozdovi primarno pomembni za proizvajanje lesa, pa tudi za ohranjanje biotske raznovrstnosti, preprečevanje požarov, poplav, plazov in erozije, gospodarjenje s podtalnico, upravljanje krajine in zajemanje ogljika; nujno je treba oblikovati politiko EU za gozdove, ki bo ustrezno upoštevala raznolikost evropskih gozdov in ki bo temeljila na znanstvenih dognanjih za ohranitev, zaščito in prilagoditev gozdov boju proti nevarnostim, ki prežijo nanje;

23. poudarja dejstvo, da so dolgotrajne suše v zadnjih letih spodbudile širjenje gozdnih požarov v Evropi in hkrati v številnih regijah povečale dezertifikacijo;

24. poziva Evropsko komisijo, naj s smernicami obstoječe direktive o poplavah pripravi predlog direktive za boj proti suši, s katero se bo doseglo boljše usklajevanje med politikami držav članic na to temo, in kar najbolje uporabili instrumente Skupnosti, ki so na voljo;

25. meni, da so gozdni požari resen problem v številnih delih Evrope in da je treba sprejeti ukrepe, s katerimi bi preprečili močno pogozdovanje in spreminjanje sestave gozda; meni, da morajo imeti prednost avtohtone vrste in mešani gozdovi, saj so ti odpornejši na požare, neurja in škodo, ki jo povzročajo škodljivci, ob upoštevanju različnih naravnih pogojev v nordijskih borealnih gozdovih v primerjavi z gozdovi na jugu Evrope; poziva Komisijo, naj spodbuja države članice, da bodo vključile zakonske določbe o civilni in kazenski odgovornosti za požigalce, vključno s kaznimi, ter uskladi skupine za oceno stanja, s katerimi se je treba posvetovati o obnavljanju prizadetih območij, da bi preprečili špekuliranje;

26. se zavzema za oblikovanje dejanske gozdne politike za izboljšanje upravljanja in ohranjanja gozdov ob upoštevanju temeljne vloge, ki jo lahko igrajo v boju proti podnebnim spremembam, ki imajo vse večji vpliv pri naravnih nesrečah;

27. poziva Komisijo in države članice, naj v izračun podeželskih okoljevarstvenih premij vključijo dodatne stroške, ki jih imajo kmeti zaradi uvedbe preventivnih protipožarnih ukrepov (kot so čiščenje protipožarnih presek, odstranjevanje odmrlih dreves, obdelovanje tal ob robu zemljišč itd.) ter ukrepov za odvajanje vode (čiščenje odtočnih jarkov in kanalov);

28. poziva, naj se Komisija in države članice zavzamejo za uporabo dobrih kmetijskih praks, ki so v nekaterih državah članicah že privedle do prepolovitve porabljene količine gnojil, ki vsebujejo dušik, brez posledičnega zmanjšanja količine kmetijskih pridelkov;

29. opozarja, da so naravne nesreče pogosto povezane z vodo, ne samo v primeru poplav, za katere je pogosto vzrok neustrezno načrtovanje, pozebe, toče in onesnaženosti povodij, ampak tudi zaradi pomanjkanja vode, ki lahko povzroči velike spremembe, kot je dezertifikacija obsežnih območij v južni in jugovzhodni Evropi;

30. poziva Komisijo, naj poroča o tem, kako države članice izvajajo člena 70 in 71 določb o zdravstvenem pregledu v zvezi s shemami zavarovanja tveganja in vzajemnih skladov; poziva Komisijo, naj pripravi predlog za skupni evropski sistem, s katerim bi bolje obravnavali tveganje in nestabilnost dohodkov kmetov zaradi naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek; poudarja, da bo moral biti ta sistem bolj ambiciozen od sedanjega modela, da bi preprečili množico različnih sistemov zavarovanja v EU, kar bi povzročilo velika neskladja v dohodkih kmetov;

31. meni, da je treba nujno pripraviti shemo za minimalna vračila za naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, ki bo dostopna vsem evropskim kmetom, ki bodo dokazali, da zanje ne velja člen 11(8) Uredbe (ES) št. 1857/2006(3) zaradi različnih zavarovalnih shem po državah članicah ter priporoča, naj se pri izračunu zavarovalnih premij za kmete da prednost spodbujanju preprečevalnih ukrepov;

32. opozarja, da so sistemi zavarovanja sprejeti v skladu s t.i. oranžno škatlo Svetovne trgovinske organizacije in da jih trgovinski partnerji EU, na primer ZDA (proticiklični program in programi pomoči pri nesrečah), sistematično uporabljajo za zagotavljanje dohodkov kmetijskih in gozdarskih gospodarstev kot nadomestilo za posledice naravnih nesreč, pa tudi za izgubo dohodkov zaradi nestabilnosti trga;

33. opozarja ne obstoječe strategije ravnanja za minimaliziranje tveganja na ravni obratov, kot so notranje ali tržno usmerjene strategije; potrjuje, da je tovrstnim strategijam za diverzifikacijo, prilagojeno proizvodnjo, spremembo kolobarjenja, metode pridelave, ki ne preobremenjujejo tal in varčujejo z vodo, terminske trge, zavarovanja in pogodbe namenjena osrednja pozornost, ki bi jih bilo treba dopolniti s spremljevalnimi instrumenti;

34. poziva Komisijo, naj spodbuja izmenjavo dobre prakse pri preprečevanju nesreč, ki jih povzroči človek med državami članicami in slednje poziva, naj zagotovijo, da bodo regionalni organi deležni usposabljanja o upravljanju v primeru nesreč;

35. meni, da je treba zagotoviti ustrezen finančni okvir za odzivanje na nesreče, ki bi ga bilo najbolje oblikovati v okviru solidarnostnega sklada, politike razvoja podeželja, regionalne politike, sedmega okvirnega programa, državne pomoči, programa Forest Focus in programov Life+; poziva, naj se posebni skladi izven skupne kmetijske politike delno uporabljajo za zasebne preprečevalne ukrepe, kot so ukrepi za prilagoditev gozdov na podnebne spremembe ter ustrezne raziskovalne dejavnosti, ponovno pogozditev, varovanje mokrišč in podobnih ekosistemov, spremljanje erozije in sedimentacije v vodotokih ter alternativno uporabo za obnavljanje močno ogroženih zemljišč; nadalje poziva, naj se v naslednjo finančno perspektivo ustrezno vključita preprečevanje, intervencija in obveščanje prebivalstva;

36. poudarja potrebo po krepitvi preprečevalnih ukrepov proti naravnim nesrečam vseh vrst z izdelavo skupne zasnove za boljše usklajevanje držav članic ter za večjo učinkovitost in usklajenost različnih instrumentov Skupnosti (strukturni skladi, solidarnostni skladi, mehanizmi za hitro ukrepanje in instrumenti za preventivo proti nesrečam);

37. poziva Komisijo, naj obstoječi strukturni sklad EU nemudoma uporabi kar se da prilagodljivo, da bi pomagala žrtvam naravnih nesreč in poziva k sprejetju preglednejših meril;

38. poziva Komisijo, naj poenostavi in pospeši postopek, ob tem pa upošteva začetne ocene neposredne škode v državi, ki jo je prizadela nesreča, da bi bil solidarnostni sklad EU kar najučinkovitejši;

39. poziva, naj se razširi področje uporabe Evropskega socialnega sklada, tako da bo „nesreča“ opredeljena kot velik uničujoč dogodek, ki povzroči resno škodo prebivalstvu in okolju, vključno z nesrečami, ki se razvijajo počasi, na primer suša; v takšnih razmerah bi morali ukrepi za omejeno porabo vode v izrednih razmerah, ki jih sprejmejo centralne ali regionalne vlade, sprožiti ukrepe Evropskega socialnega sklada;

40. priporoča širitev področja uporabe Evropskega solidarnostnega sklada, da bi se pokrila škoda v kmetijstvu in gozdovih;

41. meni, da so ukrepi iz člena 4 Solidarnostnega sklada Evropske unije prestrogi in ne predvidevajo drugih razmer istega tipa, kot je suša; zato bi bilo treba, čeprav neposredna pomoč za glavne žrtve (fizične in pravne osebe) ni možna, v Solidarnostni sklad Evropske unije vključiti novo, prožnejšo klavzulo, ki omogoča dodelitev posrednih pomoči;

42. poziva, naj se uvede nova kategorija v Solidarnostnem skladu Evropske unije, ki se bo nanašala na druge operacije v javnem interesu, namenjene obnovitvi socialnega in ekonomskega življenja pri prizadetem prebivalstvu in/ali območjih, tako da se bodo vključili dogodki, ki vplivajo na zasebno lastnino, ki bi bili zaradi njenega nedvomnega pomena za splošno dobrobit obravnavana kot javna lastnina;

43. meni, da je treba pri določanju pragov upravičenosti upoštevati regionalno razsežnost, saj bi bile drugače lahko izključene regije, ki se soočajo z zelo hudimi nesrečami, ker ne bi bili doseženi pragovi, določeni za celotno državo članico; pozornost je treba nameniti tudi posebnim razmeram v oddaljenih in osamljenih regijah, kot so otoške ter najbolj oddaljene regije.

44. meni, da je treba pri določanju pragov, omenjenih v odstavku 15, upoštevati tudi vsa podeželska območja s posebnimi naravno pogojenimi slabostmi in vsa opuščena območja, da bi tako ustvarili spodbude proti begu s podeželja;

45. odločno poziva Komisijo, naj podpira obnovo kmetijskih regij, ki so utrpele hudo škodo, poskuša spodbuditi ustvarjanje novih delovnih mest ter sprejme potrebne ukrepe za poravnavo socialnih stroškov, povezanih z izgubo delovnih mest in drugih virov prihodkov v kmetijstvu;

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

17.3.2010

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

34

6

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

John Stuart Agnew, Richard Ashworth, José Bové, Luis Manuel Capoulas Santos, Vasilica Viorica Dăncilă, Michel Dantin, Paolo De Castro, Albert Deß, Diane Dodds, Herbert Dorfmann, Hynek Fajmon, Lorenzo Fontana, Iratxe García Pérez, Béla Glattfelder, Martin Häusling, Esther Herranz García, Peter Jahr, Elisabeth Jeggle, Jarosław Kalinowski, Elisabeth Köstinger, Giovanni La Via, George Lyon, Gabriel Mato Adrover, Mairead McGuinness, Krisztina Morvai, James Nicholson, Rareş-Lucian Niculescu, Wojciech Michał Olejniczak, Georgios Papastamkos, Marit Paulsen, Britta Reimers, Ulrike Rodust, Giancarlo Scotta’, Czesław Adam Siekierski, Alyn Smith, Csaba Sándor Tabajdi, Janusz Wojciechowski

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Luís Paulo Alves, Spyros Danellis, Lena Ek, Véronique Mathieu, Maria do Céu Patrão Neves, Daciana Octavia Sârbu

(1)

KOM(2009)0082.

(2)

Poročilo z dne 18. maja 2006 o naravnih nesrečah (gozdnih požarih, sušah in poplavah) – kmetijski vidiki (C 297 E, 7.12.2006, str. 363); resolucija z dne 16. februarja 2006 o obvladovanju tveganj in kriznem upravljanju v kmetijstvu (C 290 E, 29.11.2006, str. 407); resolucija z dne 19. junija 2008 o krepitvi zmogljivosti odzivanja Unije na nesreče (C 286 E, 14.8.2008, str. 15)

(3)

UL L 358, 16.12.2006, str. 3.


MNENJE Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (28.4.2010)

za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

o sporočilu Komisije: Skupnostni pristop k preprečevanju naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek

(2009/2151(INI))

Pripravljavka mnenja: Antigoni Papadopulu (Antigoni Papadopoulou)

POBUDE

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.   pozdravlja sporočilo Komisije o preprečevanju naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek; opozarja, da naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, vplivajo na vse države članice in države kandidatke ter med drugimi nevarnostmi(1) vključujejo tudi poplave, nevihte, suše, cunamije, potrese(2), gozdne požare, ekstremne temperature, vulkanske izbruhe, snežne in zemeljske plazove, tehnološke in industrijske nesreče, erozijo zemlje, onesnaženje podzemlja in podtalnice ter onesnaženje morja, jezer in rek;

2.   poudarja, da je treba poleg krepitve pristopa Unije upoštevati, da različne države članice prizadenejo različne vrste nesreč, zato so potrebni različni ukrepi;

3.   poudarja, da imajo lahko nesreče veliko vzrokov, vendar jih ni mogoče vedno pripisati samo ekstremnim naravnim pojavom, ampak so pogosto posledica neustreznega odnosa, ki ga ima človeštvo do svojega fizičnega okolja, ter tehnoloških in industrijskih nesreč, pri katerih lahko pride do sprostitve nevarnih kemičnih, bioloških, radioloških ali jedrskih (CMBN) sredstev, ki močno vplivajo na zdravje, poljščine, infrastrukturo ali živino;

4.  podpira ključne elemente pristopa Unije, vendar obžaluje, da prejšnji predlogi Evropskega parlamenta niso še v celoti izvedeni, kar ovira izvajanje utrjene strategije Unije za preprečevanje naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek;

5.  meni, da bo sporočilo Komisije o preprečevanju naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, sprožilo politične razprave med institucijami EU in različnimi zainteresiranimi stranmi, vključno z nevladnimi organizacijami in drugimi člani civilne družbe;

6.  ugotavlja, da imajo naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, zelo resne posledice za gospodarstvo regij, saj negativno vplivajo na infrastrukturo, zaposlovanje, naravno in kulturno dediščino, okolje, turizem ter gospodarski in družbeni razvoj države; predlaga, da prednostne naloge usklajene zunanje varnostne politike pri oblikovanju nove Evropske službe za zunanje delovanje in finančnega okvira za 2014–2020 vključujejo pristop Unije glede naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, vključno z ustreznim mehanizmom za dodeljevanje humanitarne pomoči v kriznih časih tako znotraj EU kot tudi v tretjih državah;

7.  poudarja pomembnost nove solidarnostne klavzule, ki je omenjena v členu 222 Pogodbe o delovanju Evropske unije, za zagotavljanje pomoči z vsemi sredstvi in učinkovitega usklajevanja med državami članicami v primeru naravne nesreče ali nesreče, ki jo povzroči človek;

8.  v povezavi s tem poudarja pomembnost vključevanja Stalnega odbora za operativno sodelovanje na področju notranje varnosti (COSI), kot je omenjeno v členu 71 PDEU in kot je določeno v Sklepu Sveta 2010/131/EU z dne 25. februarja 2010 o ustanovitvi Stalnega odbora za operativno sodelovanje na področju notranje varnosti(3); vendar opozarja, da COSI ni zakonodajno telo in ne bi smelo imeti zakonodajnih ali zakonodajnim podobnih posebnih pravic; je zelo zaskrbljen zaradi odsotnosti nadzora Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov ter zahteva, da so Evropski parlament in nacionalni parlamenti ustrezno in pravočasno obveščeni o dejavnostih odbora COSI, s čimer je omogočen potreben demokratični nadzor;

9.  meni, da bi moral odbor COSI nuditi interoperabilno podporo na vseh stopnjah (pripravljenost, odziv in obnova) uporabe instrumentov v povezavi z naravnimi nesrečami in nesrečami, ki jih povzroči človek, njegov operativni okvir pa odražati vsa področja, ki bi jih moral odbor pokrivati (policijsko in carinsko sodelovanje, zunanje meje, notranja varnost in nesreče) v skladu s strategijo notranje varnosti EU;

10. poudarja, da mora biti v zagotavljanje pomoči vključeno načelo nediskriminacije; ugotavlja, da bi bilo treba pomoč zagotavljati glede na potrebe in brez diskriminacije na podlagi rase, barve, spola, jezika, verskega, političnega ali drugega prepričanja, nacionalnega ali socialnega izvora, premoženja, rojstva ali kakšnega drugega statusa prejemnika pomoči;

11. opozarja, da so v nesrečah in izrednih razmerah osnovne človekove pravice zapostavljene; poziva k učinkovitemu nadziranju pomoči, da se zagotovi spoštovanje temeljnih človekovih pravic, vključno s paleto preventivnih ukrepov v zvezi s fizičnim in spolnim nasiljem, duševno zlorabo, trgovanjem z ljudmi, prisilnim priseljevanjem in kaznivim ravnanjem;

12. poudarja, da so neposredno po naravnih nesrečah in nesrečah, ki jih povzroči človek, pogosto najbolj prizadete ženske, ker je njihovo preživljanje bolj kot pri moških odvisno od naravnih virov, ki jih ogrozijo nesreče; poziva Komisijo, naj sprejme strategije, ki upoštevajo razlike med spoloma, za odzivanje na potrebe varnosti ljudi ter okoljske in humanitarne krize, ki so posledica naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek;

13. poudarja, da lahko naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, povzročijo ogromno škodo v gospodarstvu in ključni infrastrukturi, tudi za osnovne javne storitve, komunikacijske in prometne storitve, kot se je zgodilo nazadnje ob izbruhu vulkana na Islandiji; poziva Komisijo, naj določi jasne prednostne cilje za pomoč državam, ki so jih prizadele nesreče, kot je načrtovanje zatočišč in lokacij ali nudenje zadostne količine varne vode in zdravstvene oskrbe;

14. poudarja, da učinkovito delovanje civilne zaščite temelji na posebnih ključnih mehanizmih, kot so preprečevanje, dejavno sodelovanje in vključevanje vseh, pripravljenost, odzivnost, obnova in rehabilitacija;

15. opozarja na vzpostavitev sistemov zgodnjega opozarjanja in ustanovitev sil za hitro odzivanje, ki bi jih morali spremljati programi usposabljanja in projekti za osveščanje javnosti;

16. poudarja pomen celovite zbirke podatkov in informacij o tveganjih in stroških nesreč ter skupne uporabe takšne zbirke na ravni EU zaradi izvajanja primerjalnih študij in določanja verjetnih čezmejnih učinkov nesreč, s čimer bi državam članicam omogočili zbiranje in izmenjavo informacij o nacionalnih civilnih zmožnostih in medicinskih sredstvih, ter potrebo, da se uporabljajo in razvijajo obstoječe strukture, na primer Center za spremljanje in informiranje, namesto da se gradijo nove;

17. poudarja, da so okoljske težave, ki jih povzročajo in povečujejo podnebne spremembe, krive za sedanje naraščanje prisilnega preseljevanja, zato želi izpostaviti vse večjo povezanost med prosilci za azil in območji s propadajočim okoljem; poziva k boljši zaščiti in ponovni naselitvi „podnebnih beguncev“;

18. meni, da bi moral obstajati močan medsektorski mehanizem usklajevanja za zagotavljanje širjenja zgledov najboljše prakse, s katerim bi izboljšali sodelovanje z vidika pripravljenosti na nesreče, odzivanja in obnove;

19. opozarja, da je takoj po nesreči kritičnega pomena dostop do zdravstvene oskrbe; meni, da morajo imeti prednost nujna zdravniška in kirurška oskrba ranjenih preživelih, zmanjševanje tveganja nalezljivih bolezni, psihosocialna podpora osebam, ki trpijo zaradi hudih izgub, travm in omejenih socialnih in bivanjskih pogojev, ter podpora za ustrezno hranjenje dojenčkov in majhnih otrok ter ukrepanje proti podhranjenosti;

20. meni, da bi se morali pomembni finančni mehanizmi EU, kot je finančni instrument za civilno zaščito, glede na vse pogostejše in hujše nesreče v večjem obsegu osredotočiti na preventivne ukrepe in da je treba nemudoma in brez birokratskih postopkov povečati možnosti financiranja ukrepov znotraj EU in v tretjih državah;

21. meni, da bi bilo treba financiranje, ki bi dopolnjevalo nacionalna prizadevanja v prvi vrsti za zaščito ljudi, vendar tudi za zaščito okolja in premoženja, vključno s kulturno dediščino, v primeru naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, upravljati z obstoječimi finančnimi instrumenti;

22. meni, da ima skupno delo v primeru naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, očitne prednosti; zato poziva države članice in institucije EU, naj razvijajo in krepijo medsebojno sodelovanje na področju preprečevanja nesreč in celosten pristop za učinkovitejšo politiko EU glede upravljanja nesreč; zato pozdravlja ukrepe glede oblikovanja okvira Unije za preprečevanje nesreč in gozdnih požarov, ki jih je že sprejel Svet;

23. ugotavlja, da je pomembno zagotavljati učinkovit in demokratičen nadzor nad dejavnostmi v zvezi z varnostjo; poudarja vse večje vključevanje Evropskega parlamenta v razvijanje varnostnih politik po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe, zato je bistvenega pomena učinkovito posvetovanje na vseh stopnjah;

24. opozarja na preprečevanje in predvidevanje naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, ter na blažitev njihovih potencialnih posledic, da bi bila sprejeta strategija, ki bi temeljila na proaktivnem pristopu na podlagi obveščevalnih podatkov; zato meni, da je bistveno zagotoviti skladnost nacionalne zakonodaje držav članic z osnovnimi varnostnimi pravili, ki jih je treba upoštevati, na primer na področju gradbeništva.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

27.4.2010

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

41

1

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Roberta Angelilli, Vilija Blinkevičiūtė, Rita Borsellino, Emine Bozkurt, Simon Busuttil, Philip Claeys, Carlos Coelho, Cornelis de Jong, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Cornelia Ernst, Hélène Flautre, Kinga Gál, Kinga Göncz, Sylvie Guillaume, Ágnes Hankiss, Anna Hedh, Sophia in ‘t Veld, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Clemente Mastella, Louis Michel, Claude Moraes, Antigoni Papadopulu (Antigoni Papadopoulou), Georgios Papanikolau (Georgios Papanikolaou), Carmen Romero López, Judith Sargentini, Birgit Sippel, Csaba Sógor, Renate Sommer, Rui Tavares, Wim van de Camp, Axel Voss, Tatjana Ždanoka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Alexander Alvaro, Edit Bauer, Anna Maria Corazza Bildt, Ioan Enciu, Ana Gomes, Nadja Hirsch, Franziska Keller, Petru Constantin Luhan, Marija Nedelčeva (Mariya Nedelcheva), Norica Nicolai, Cecilia Wikström

(1)

To je neizčrpen seznam naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, zato se lahko v seznam vključijo druge vrste naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, ki niso navedene v tem mnenju.

(2)

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. novembra 2007 o regionalnem vplivu potresov (UL C 282 E, 6.11.2008, str. 269).

(3)

UL L 52, 3.3.2010, str. 50.


IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

22.6.2010

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

42

6

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

János Áder, Elena Oana Antonescu, Pilar Ayuso, Paolo Bartolozzi, Sandrine Bélier, Milan Cabrnoch, Martin Callanan, Nessa Childers, Esther de Lange, Anne Delvaux, Edite Estrela, Elisabetta Gardini, Gerben-Jan Gerbrandy, Julie Girling, Nick Griffin, Françoise Grossetête, Cristina Gutiérrez-Cortines, Satu Hassi, Dan Jørgensen, Karin Kadenbach, Christa Klaß, Jo Leinen, Corinne Lepage, Peter Liese, Linda McAvan, Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė, Gilles Pargneaux, Andres Perello Rodriguez, Mario Pirillo, Pavel Poc, Vittorio Prodi, Frédérique Ries, Richard Seeber, Teodoros Skilakakis (Theodoros Skylakakis), Bogusław Sonik, Catherine Soullie, Salvatore Tatarella, Glenis Willmott, Sabine Wils, Marina Yannakoudakis

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Margrete Auken, João Ferreira, Christofer Fjellner, Marisa Matias, Bill Newton Dunn, Rovana Plumb, Mihailis Tremopulos (Michail Tremopoulos), Giommaria Uggias, Thomas Ulmer, Anna Záborská

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov