PRIPOROČILO o predlogu sklepa Sveta o podpisu sporazuma med Evropsko unijo in Islamsko republiko Pakistan o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo brez dovoljenja
15.7.2010 - (05942/2010 – C7‑0264/2009 – 2009/0036(NLE)) - *
Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Poročevalec: Csaba Sógor
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o predlogu sklepa Sveta o podpisu sporazuma med Evropsko unijo in Islamsko republiko Pakistan o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo brez dovoljenja
(05942/2010 – C7‑0264/2009 – 2009/0036(NLE))
(Postopek odobritve)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju osnutka sporazuma med Evropsko skupnostjo in Islamsko republiko Pakistan o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo brez dovoljenja (8793/2009),
– ob upoštevanju predloga sklepa Sveta (KOM(2009)0106),
– ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (05942/2010),
– ob upoštevanju člena 63(1)(3)(b) in prve povedi člena 300(2)(1) ter člena 300(3)(1) Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C7–264/2009),
– ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom Posledice začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe za še nedokončane medinstitucionalne postopke odločanja (KOM(2009)0665),
– ob upoštevanju členov 79(3) in 218(6)(2)(a)(v) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju členov 81 in 90(8) svojega poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenja Odbora za zunanje zadeve (A7-0231/2010),
1. odobri sklenitev sporazuma;
2. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Islamske republike Pakistan.
OBRAZLOŽITEV
Ozadje
Svet je 18. septembra 2000 Komisijo pooblastil za pogajanja o sporazumu med Evropsko skupnostjo in Pakistanom o ponovnem sprejemu. Po številnih krogih pogajanj so sporazum 9. septembra 2008 parafirali na ravni pogajalcev. Svet je sprejel sklep o podpisu 4. junija 2009, sporazum med Evropsko skupnostjo in Pakistanom pa je bil podpisan 26. oktobra 2009 v Bruslju.
Evropska unija je zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe 1. decembra 2009 nadomestila in nasledila Evropsko skupnost. Postopke, ki ji mora upoštevati Unija za sklenitev sporazuma, ureja člen 218(6)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki določa, da sklep o sklenitvi sporazuma sprejme Svet.
Z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe mora Evropski parlament odobriti sklenitev predlaganega sporazuma. Pristojni odbor je Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, mnenje pa poda Odbor za zunanje zadeve.
Vsebina
Namen sporazuma je okrepiti sodelovanje med upravami držav prosilk in zaprošene države, da bi pospešili postopek ponovnega sprejema. Zato sporazum na popolnoma vzajemni podlagi določa obveznost ponovnega sprejema lastnih državljanov, pod določenimi pogoji pa tudi državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva, ter potrebne tehnične določbe o postopku ponovnega sprejema (prošnja za ponovni sprejem, dokazna sredstva, roki, načini premestitve in vrste prevoza).
Cilj sporazuma je, da postane pomembno orodje v boju proti nezakonitemu priseljevanju v Evropsko unijo ter okrepi varnost na njenem ozemlju. Pakistan je pomembna država izvora in tranzita za migrante, ki ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več veljavnih pogojev za prisotnost na ozemlju države članice Evropske unije ali prebivanje v njej (podatki Komisije za EU-27 za leto 2008: 13348 prijetih oseb, 17016 odločitev o vrnitvi, 4424 odstranitev, od tega je bilo 3667 oseb vrnjenih v tretjo državo).. Sporazum s Pakistanom je pomemben tudi z regionalnega vidika, saj bo podprl prizadevanja Evropske unije, da okrepi sodelovanje z drugimi državami na območju.
Sporazum vsebuje klavzulo o nevplivanju na druga pravila mednarodnega prava in varovanja podatkov. Dejanska fizična vrnitev oseb je popolnoma v pristojnosti organov države članice in Pakistana. Ti morajo izpolnjevati ustrezne zahteve mednarodnega prava, kot so na primer načelo nevračanja, za izgone pa so odgovorne pred svojimi nacionalnimi sodišči. Načelo nevračanja ima tudi postopkovne posledice, saj morajo države pripraviti oceno tveganja, da bo prišlo do grdega ravnanja, in to tudi v primerih posrednih odstranitev v vmesno državo. Vse države članice so podpisnice Konvencije o statusu beguncev in Evropske konvencije o človekovih pravicah in morajo zato te obveznosti izpolnjevati.
S Sporazumom se ustanovi Skupni odbor za ponovni sprejem, ki lahko sprejme svoj poslovnik.
Glede na to, da je Evropska komisija edina evropska institucija, ki sodeluje v tem skupnem odboru, bi jo Evropski parlament moral zaprositi, naj ga redno obvešča o dejavnostih odbora.
Ozemeljska veljavnost
V skladu s členom 3 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, je Združeno kraljestvo podalo uradno obvestilo, da želi sodelovati pri sprejetju in uporabi tega sklepa. Irska se je v skladu s tem Protokolom odločila, da ne bo sodelovala pri sprejetju tega sklepa. V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja.
Začetek veljavnosti, trajanje in prenehanje
Sporazum bo začel veljati prvi dan drugega meseca po datumu, ko se pogodbenici uradno obvestita, da so končani potrebni ratifikacijski postopki.
Člen 20(3) vsebuje klavzulo, ki določa, da se sporazum ne uporablja za nazaj, kar pomeni, da se ne bo uporabljal za pakistanske državljane, ki so na ozemlje držav članic prispeli pred začetkom veljavnosti pogodbe.
Drugi dejavniki
Evropska unija bi morala sprejeti vse ustrezne ukrepe za zagotovitev, da bo pakistanska vlada ratificirala Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966 in Konvencijo OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju iz leta 1984.
MANJŠINSKO MNENJE
v skladu s členom 52(3) poslovnika, ki ga vlagajo
Sylvie Guillaume v imenu skupine S&D,
Hélène Flautre, Franziska Keller, Jean Lambert in Judith Sargentini v imenu skupine Greens/EFA ter
Rui Tavarès, Cornelia Ernst in Marie-Christine Vergiat v imenu skupine GUE/NGL
Sporazum o ponovnem sprejemu med EU in Pakistanom je prvi, ki se sklepa v skladu z Lizbonsko pogodbo. Torej mora Evropski parlament zagotoviti, da je v celoti skladen s pogodbami EU ter z evropskim in mednarodnim pravom o temeljnih pravicah in azilu.
Glasovali smo proti temu sporazumu, ker:
– je njegov cilj vračanje ljudi v državo, ki ne spoštuje pomembnih standardov v zvezi s človekovimi pravicami, ki ni podpisnica ženevske konvencije iz leta 1951 in v kateri sedanje razmere ne omogočajo varne vrnitve. Nadalje ima Pakistan že sedaj težave pri sprejemu velikega števila razseljenih oseb;
– ne vključuje strogih varoval in mehanizmov v zvezi s kršitvijo temeljnih pravic;
– vsebuje številne vrzeli in dvoumnosti, zlasti v zvezi z opredelitvami, potovalnimi dokumenti, rokom za odgovor na zahteve za ponovni sprejem, tranzitom, dokaznim bremenom in možnostjo retroaktivnosti. Te dvoumnosti bo morda pojasnil Skupni odbor za ponovni sprejem, v katerem Evropski parlament žal nima besede, kar bi bilo glede na njegove nove pristojnosti popolnoma legitimno;
– ne zagotavlja ustrezne zaščite osebnih podatkov: podatki se lahko posredujejo „drugim organom“ brez dovoljenja osebe, ki jo podatki zadevajo;
– je pred sklenitvijo novega sporazuma nujno opraviti oceno prejšnjih sporazumov.
MNENJE Odbora za zunanje zadeve (7.6.2010)
za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
o predlogu Sklepa Sveta o podpisu Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Islamsko republiko Pakistan o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo brez dovoljenja
(5942/2010 – C7‑0264/2009 – 2009/0036(NLE))
Poročevalka: Gabriele Albertini
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Po osmih letih pogajanj med Evropsko komisijo in Pakistanom je bil končno dosežen sporazum o postopku za ponovni sprejem oseb, ki prebivajo brez dovoljenja, dogovorjeno besedilo sporazuma pa je bilo s pridržkom poznejše sklenitve sporazuma podpisano oktobra 2009. Z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe bo moral Evropski parlament predlagani sporazum odobriti. Če Parlament glasuje proti sprejetju sporazuma, ta ne more začeti veljati. Pristojni odbor je Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE), Odbor za zunanje zadeve (AFET) pa je zaradi svojega dolgotrajnega zanimanja za Pakistan zaprosil za odobritev priprave mnenja.
Predlagani sklep o sklenitvi sporazuma določa potrebne notranje dogovore za praktično uporabo sporazuma. V obrazložitvenem memorandumu, ki je priložen predlogu, Komisija poudarja, da morajo biti obveznosti glede ponovnega sprejema v celoti vzajemne in zajemati lastne državljane, državljane tretjih držav in osebe brez državljanstva. Dogovorjeno je bilo odstopanje od sklepa za Dansko in nedavno še za Irsko.
V izvirnem osnutku mnenja so bile poudarjene negotove notranje razmere in nenehno kršenje človekovih pravic v Pakistanu ter dejstvo, da Komisija v pogajanjih ne skuša zagotoviti spoštovanja pravic in varnosti vrnjenih oseb (tako Pakistancev in državljanov tretjih držav kot tudi oseb brez državljanstva v tranzitu v končno namembno državo), kar v kontekstu obveznega ponovnega sprejema v Pakistan še zdaleč ni spodbudno, Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve pa je bil kot pristojni odbor pozvan, naj predlog zavrne. Zaradi zaskrbljenosti glede spoštovanja človekovih pravic navaja kot zaskrbljujoče tudi dejstvo, da enajst že veljavnih sporazumov o ponovnem sprejemu še ni bilo ocenjenih.
Člani odbora so se strinjali, da res obstajajo znatni razlogi za zaskrbljenost, vendar so se odločili, da je bolje imeti jasen okvir za sodelovanje pri ponovnem sprejemu v Pakistan kot pa tvegati, da bodo države članice nezakonite priseljence vračale na ad hoc podlagi, ne da bi EU lahko nadzorovala spoštovanje človekovih pravic vrnjenih oseb, bodisi pakistanskega porekla, državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva v tranzitu skozi Pakistan. Člen 16 sporazuma o ponovnem sprejemu bi zagotovil, da se bo mnenje EU pri tem upoštevalo. Odbor je ponovno zahteval oceno sporazumov, ki jih je EU sklenila do zdaj, vendar je menil, da ti splošni pomisleki ne smejo voditi k zavrnitvi tega sporazuma.
*******
Odbor za zunanje zadeve poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve kot pristojni odbor, naj Parlamentu predlaga odobritev sporazuma.
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
Datum sprejetja |
1.6.2010 |
|
|
|
||
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
40 10 0 |
||||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Gabriele Albertini, Sir Robert Atkins, Michael Gahler, Marietta Gianaku (Marietta Giannakou), Andrzej Grzyb, Takis Hadzigeorgiu (Takis Hadjigeorgiou), Ioanis Kasulidis (Ioannis Kasoulides), Tunne Kelam, Nicole Kiil-Nielsen, Maria Eleni Kopa (Maria Eleni Koppa), Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Wolfgang Kreissl-Dörfler, Eduard Kukan, Ryszard Antoni Legutko, Sabine Lösing, Ulrike Lunacek, Barry Madlener, Mario Mauro, Willy Meyer, Francisco José Millán Mon, Alexander Mirsky, Annemie Neyts-Uyttebroeck, Raimon Obiols, Kristiina Ojuland, Pier Antonio Panzeri, Alojz Peterle, Mirosław Piotrowski, Bernd Posselt, Cristian Dan Preda, Fiorello Provera, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Jacek Saryusz-Wolski, Werner Schulz, Ernst Strasser, Charles Tannock, Zoran Thaler, Inese Vaidere, Kristian Vigenin, Boris Zala |
|||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Elena Băsescu, Nikolaos Huntis (Nikolaos Chountis), Hélène Flautre, Kinga Gál, Roberto Gualtieri, Judith Sargentini, György Schöpflin, Alf Svensson, Renate Weber |
|||||
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Jean-Paul Besset, Michèle Striffler |
|||||
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
Datum sprejetja |
13.7.2010 |
|
|
|
||
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
29 22 0 |
||||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Roberta Angelilli, Rita Borsellino, Simon Busuttil, Philip Claeys, Carlos Coelho, Rosario Crocetta, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Cornelia Ernst, Tanja Fajon, Hélène Flautre, Kinga Gál, Nathalie Griesbeck, Sylvie Guillaume, Anna Hedh, Salvatore Iacolino, Sophia in ‘t Veld, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Timothy Kirkhope, baronica Sarah Ludford (Baroness Sarah Ludford), Monica Luisa Macovei, Clemente Mastella, Véronique Mathieu, Louis Michel, Jan Mulder, Georgios Papanikolau (Georgios Papanikolaou), Carmen Romero López, Judith Sargentini, Csaba Sógor, Renate Sommer, Rui Tavares, Wim van de Camp, Daniël van der Stoep, Axel Voss, Renate Weber |
|||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Alexander Alvaro, Edit Bauer, Michael Cashman, Anna Maria Corazza Bildt, Ioan Enciu, Monika Hohlmeier, Ilijana Malinova Jotova (Iliana Malinova Iotova), Franziska Keller, Jean Lambert, Petru Constantin Luhan, Antonio Masip Hidalgo, Marija Nedelčeva (Mariya Nedelcheva), Marie-Christine Vergiat, Cecilia Wikström |
|||||
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Pervenche Berès, Emilio Menéndez del Valle, Catherine Trautmann |
|||||