Postopek : 2010/2010(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0234/2010

Predložena besedila :

A7-0234/2010

Razprave :

Glasovanja :

PV 07/09/2010 - 6.9
CRE 07/09/2010 - 6.9
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2010)0299

POROČILO     
PDF 273kWORD 324k
20.7.2010
PE 439.396v04-00 A7-0234/2010

o razvijanju zaposlitvenih možnosti novega trajnostnega gospodarstva

(2010/2010(INI))

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

Poročevalka: Elisabeth Schroedter

NAPAKE/DODATKI
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za ekonomske in monetarne zadeve
 MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane
 MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko
 MNENJE Odbora za regionalni razvoj
 MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov
 IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o razvijanju zaposlitvenih možnosti novega trajnostnega gospodarstva

(2010/2010(INI))

Evropski parlament,

–    ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (KOM(2010)2020),

–    ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Vključitev trajnostnega razvoja v politike EU: pregled strategije Evropske unije za trajnostni razvoj v letu 2009“ (KOM(2009)0400),

–   ob upoštevanju predloga Komisije za sklep Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic, del II integriranih smernic strategije Evropa 2020 (KOM(2010)0193),

–    ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 106/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o programu Skupnosti za označevanje energetske učinkovitosti pisarniške opreme (prenovitev)(1),

–   ob upoštevanju Direktive 2010/31/EU(2) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb (prenovitev),

–    ob upoštevanju Direktive 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov energije, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES(3),

–    ob upoštevanju bele knjige Komisije z naslovom „Prilagajanje podnebnim spremembam: evropskemu okviru za ukrepanje naproti“ (KOM(2009)0147) in svoje resolucije z dne 6. maja 2010(4),

–    ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Okolju prijaznejši promet“ (KOM(2008)0433),

–    ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Strategija za izvajanje interiorizacije zunanjih stroškov“ (KOM(2008)0435),

–    ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Energetska politika za Evropo“ (KOM(2007)0001),

–    ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta 10. in 11. decembra 2009, zlasti točk 21 do 24,

–    ob upoštevanju poročila predsedstva Sveta o pregledu strategije trajnostnega razvoja EU v letu 2009(5),

–    ob upoštevanju Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah (UNFCCC) ter kjotskega protokola h konvenciji,

–    ob upoštevanju dokumenta medvladnega foruma o podnebnih spremembah iz leta 2007 z naslovom „Podnebne spremembe 2007: zbirno poročilo, prispevek delovnih skupin I, II in III k četrtemu ocenjevalnemu poročilu medvladnega foruma o podnebnih spremembah“,

–    ob upoštevanju Sternovega poročila o pregledu iz leta 2006 o ekonomiki podnebnih sprememb,

–    ob upoštevanju pobude okoljskega programa Združenih narodov, Mednarodne organizacije dela, Mednarodne organizacije delodajalcev in Mednarodne konfederacije sindikatov za zelena delovna mesta z naslovom „Zelena delovna mesta: na poti k dostojnemu delu v trajnostnem svetu z nizkimi emisijami ogljikovega dioksida“.

–    ob upoštevanju obrazložitve Mednarodne organizacije dela z naslovom „Globalni izzivi za trajnostni razvoj: strategije za zelena delovna mesta“, ki jih je posredovala konferenca ministrov za delo in zaposlovanje držav G8 v Niigati na Japonskem med 11. in 13. majem 2008,

–    ob upoštevanju deklaracije Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) o zeleni rasti, sprejete na zasedanju sveta na ministrski ravni dne 25. junija 2009, in njene trenutne strategije za zeleno rast,

–    ob upoštevanju poročila organizacije Greenpeace in Evropskega sveta za obnovljive vire energije iz leta 2009 z naslovom „Delo za podnebje: obnovljivi viri energije in revolucija zelenih delovnih mest“,

–    ob upoštevanju poročila Evropske konfederacije sindikatov in Agencije za socialni razvoj z naslovom „Podnebne spremembe in zaposlovanje: vpliv ukrepov za zmanjšanje podnebnih sprememb in izpustov CO2 do leta 2030 na zaposlovanje v državah EU-25“,

–   ob upoštevanju publikacije Ruhr Economic Papers 156 z naslovom "Economic impacts from the Promotion of Renewable Energy Technologies, The German Experience" („Gospodarski vplivi spodbujanja tehnologij za obnovljivo energijo, izkušnja Nemčije“),

–   ob upoštevanju objave danskega centra za politične študije CEPOS z naslovom "Wind Energy, the case of Denmark" („Vetrna energija, primer Danske“),

–   ob upoštevanju objave univerze Universidad Rey Juan Carlos z naslovom "Study of the effects on employment of public aid to renewable energy sources" („Študija učinkov javne pomoči obnovljivim virom energije na zaposlovanje“,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. decembra 2007 o predkomercialnih naročilih (KOM(2007)799),

–    ob upoštevanju poročila Komisije z naslovom „Zaposlovanje v Evropi 2009“, zlasti poglavja 3: Podnebne spremembe in rezultati trgov dela,

–    ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „¸Evropski načrt za oživitev gospodarstva“ (KOM(2008)0800) in svoje resolucije z dne 11. marca 2009(6),

–    ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Spodbujanje okrevanja evropskega gospodarstva“ (KOM(2009)0114),

–        ob upoštevanju skupne analize evropskih socialnih partnerjev z naslovom „Ključni izzivi za evropski trg dela“ z dne 18. oktobra 2007,

–    ob upoštevanju „Okvira ukrepov za vseživljenjski razvoj sposobnosti in kvalifikacij“ evropskih socialnih partnerjev iz leta 2002,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Nova znanja in spretnosti za nova delovna mesta – napovedovanje in usklajevanje potreb trga dela ter znanja in spretnosti“ (KOM(2008)0868) in poročila skupine strokovnjakov iz februarja 2010 z naslovom „Nova znanja in spretnosti za nova delovna mesta: takojšnji ukrepi“,

–    ob upoštevanju študije Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja iz leta 2009 z naslovom „Prihodnja znanja in spretnosti, potrebna za zeleno gospodarstvo“,

–    ob upoštevanju člena 48 svojega poslovnika,

–    ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenj Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za regionalni razvoj ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A7-0234/2010),

A.  ker je Evropski svet leta 2009 potrdil trajnostni razvoj kot ključni cilj Lizbonske pogodbe; ker med smernice strategije EU za trajnostni razvoj sodijo celostna obravnava gospodarskih, socialnih in okoljskih interesov, krepitev socialnega dialoga in socialne odgovornosti podjetij ter previdnostno načelo in načelo „onesnaževalec plača“,

B.  ker je poudarek strategije Evropa 2020 na spodbujanju socialnega, okolju prijaznega in konkurenčnega gospodarstva, ki porabi malo virov,

C. ker morajo industrijske države v skladu s köbenhavenskim sporazumom do leta 2050 zmanjšati izpust CO2 za 80–90 % v primerjavi z letom 1990,

D. ker se vpliv podnebnih sprememb v Evropi razlikuje od regije do regije; ker so v skladu s študijo Komisije(7) regije južne in vzhodne Evrope, kjer živi več kot tretjina prebivalstva EU, najbolj izpostavljene posledicam podnebnih sprememb, ker so najbolj prizadete najšibkejše skupine prebivalstva in ker bi to lahko privedlo do še večjih regionalnih in socialnih neravnovesij;

E.  ker ima prehod v bolj trajnostno usmerjeno gospodarstvo v različnih sektorjih različne pozitivne učinke, ker se namreč delovna mesta na novo odpirajo, obnavljajo ali deloma ukinjajo; ker je treba vsa delovna mesta prilagoditi trajnostni proizvodnji in delu, ki učinkovito razpolagata z viri, ker se največja potreba po prilagoditvi pojavlja v obstoječih delovnih razmerjih, zaželena pa so prožna zaposlitvena razmerja,

F.  ker se bo po podatkih iz zelene knjige o demografskih spremembah (KOM(2005)94) delovno sposobno prebivalstvo med letoma 2005 in 2030 zmanjšalo za 20,8 milijona (6,8 %), število oseb nad 60 let starosti pa se sedaj v primerjavi z obdobjem pred letom 2007 povečuje z dvakratno hitrostjo – za približno dva milijona vsako leto v primerjavi z enim milijonom prej,

G.  ker ta sprememba lahko stabilizira zaposlenost in poveča število delovnih mest, z znatnimi posrednimi pozitivnimi učinki; ker je mogoče tam, kjer so bili uvedeni zanesljivi okvirni pogoji, zaznati stalno rast možnosti in varnosti zaposlitve, ki jo stabilizira povečevanje izvoza,

H.  poudarja, da nujne gospodarske rasti in posledičnega večjega zaposlovanja v gospodarstvu, ki bi temeljilo na inovacijah, ni mogoče doseči, razen če bodo evropski raziskovalci in podjetja zmožni pretvoriti rezultate raziskav v tržne proizvode; ker pregled stanja na področju inovacij, ki ga je opravila Komisija, kaže, da je inovacijska vrzel med EU in ZDA 30 %, med EU in Japonsko pa 40 %,

I.   ker v nekaterih novih sektorjih strukture socialnega dialoga še ne obstajajo; ker v primeru nekaterih novih sektorjev kolektivne pogodbe ne obstajajo, če pa že, se ne uporabljajo, in tudi ni kodeksov, specifičnih za posamezen sektor; ker so vsi sektorji izpostavljeni velikim pritiskom pri povečevanju konkurenčnosti; ker je v regijah z visoko stopnjo brezposelnosti pritisk, da se sprejmejo slabi delovni pogoji, velik,

J.   ker se je v zadnjih dveh desetletjih na trgu dela v EU razvila dolgoročna negotovost v zvezi z delovnimi mesti, pri čemer vedno več mladih dela na podlagi kratkoročnih pogodb in v slabših delovnih pogojih, ker v takšnih okoliščinah novonastalih delovnih mest ni mogoče obravnavati kot trajnostnih, ker je treba te strukturne pomanjkljivosti reševati v okviru prizadevanj za razvoj zaposlitvenih možnosti v trajnostnem gospodarstvu,

K. ker prehod v novo trajnostno gospodarstvo ne sme biti razlog za izključitev najšibkejših in najmanj izobraženih delavcev s trga dela, zato je treba preprečiti pojav "pobiranja smetane", katerega prve žrtve so najmanj izobraženi delavci,

L.  ker je enakost spolov cilj Lizbonske pogodbe in eden razvojnih ciljev tisočletja; ker so ženske premalo zastopane v različnih sektorjih in tako nimajo enakih koristi od povečevanja zaposlenosti v trajnostnem gospodarstvu,

M. ker se bo novo gospodarstvo oblikovalo v starajoči se družbi z vedno manj delovne sile, zato bo treba k opravljanju plačanega dela pritegniti več žensk ter tako prilagoditi organizacijo dela ter pripraviti delodajalce v vseh sektorjih na bolj raznoliko delovno silo;

N. ker nedavne študije kažejo, da sodelovanje žensk na vseh ravneh odgovornosti zagotavlja podjetjem dodano vrednost, zlasti kar zadeva njihovo gospodarsko uspešnost,

O. ker ženske pridobijo večino univerzitetnih diplom v Uniji, največ s področja ekonomije, poslovodenja in prava, pa vendar ostajajo pri zasedanju odgovornih položajev v podjetjih in upravah v manjšini,

P.  ker so ženske, zlasti zaradi spolnih stereotipov v izobraževanju in družbi, premalo zastopane na področjih, ki zmotno veljajo za moška, kot so informatika, inženirstvo, fizika in tehnični poklici, na primer strojništvo in zidarstvo,

Q. ker brezposelnost narašča med starejšimi delavci, ki se soočajo s posebej resno težavo socialne izključenosti po 55. letu, kljub napredku v zadnjem desetletju pa je bila le malo več kot tretjina žensk med 55. in 64. letom v letu 2008 zaposlena, medtem ko je bilo v isti starostni skupini zaposleno 55 % moških,

Zaposlitvena strategija za novo trajnostno gospodarstvo

1.  meni, da trajnostni razvoj temelji na dolgoročni viziji, pri kateri se gospodarska rast, socialna kohezija in varstvo okolja dopolnjujejo in medsebojno podpirajo; poudarja zmožnost ustvarjanja zelenih delovnih mest v trajnostnem gospodarstvu;

2.  meni, da je gospodarstvo v obdobju po krizi odlična priložnost za trajnostno rast, ki temelji na socialni pravičnosti in okoljski učinkovitosti; poudarja, da bo preoblikovanje evropskih gospodarstev iz onesnažujočih v okoljsko učinkovita temeljito spremenilo proizvodnjo, distribucijo in potrošnjo, kar bi bilo treba izkoristiti za uresničevanje resnične trajnosti brez ogrožanja blaginje ali delovnih mest; je prepričan, da je treba prehod v gospodarstvo, temelječe na čistih virih energije, razumeti kot priložnost za vlaganja v trajnostni razvoj, ne pa samo kot breme za javne in zasebne proračune;

3.  poudarja pomen ukrepov za spodbujanje rasti in zaposlovanja na podeželju, da bi preprečili odseljevanje prebivalstva s teh območij;

4.  ugotavlja, da je treba zagotoviti bolj trajnostno proizvodnjo blaga in storitev; ugotavlja, da vlaganja v novo trajnostno gospodarstvo odpirajo možnosti za rast trga dela in nove vire dohodkov; ugotavlja, da se za pozitivno bilanco v nekaterih sektorjih skrivajo izgube, in da je treba okrepiti prekvalificiranje in preusposabljanje;

5.  meni, da sedanja globalna gospodarska in socialna kriza, ki je upočasnila spremembe pri uporabi energije in zmanjševanju izpustov ogljika, ne bi smela odvrniti držav članic od prehoda na konkurenčno, trajnejše nizkoogljično gospodarstvo, ki bo učinkovito uporabljalo vire, saj bodo tako odpornejše, manj odvisne od vse dražjega uvoza in bolj konkurenčne;

6.  meni, da bi bilo treba storiti več za internalizacijo zunanjih stroškov; poziva Komisijo, naj za dodelitev stroškov uporabi obstoječa orodja politike – ali po potrebi razvije nova –, ter zagotovi, da prihodnji predlogi politike upoštevajo te ugotovitve;

7.  meni, da mora novo trajnostno gospodarstvo EU zagotoviti uravnotežen gospodarski in družbeni razvoj; poziva k ambiciozni trajnostni industrijski politiki s poudarkom na učinkovitosti virov; poudarja, da mora zeleno gospodarstvo omogočati dostojna, dobro plačana delovna mesta s poudarkom na varstvu okolja;

8.  je trdno prepričan, da lahko postane okoljska politika, ki temelji na tržnem gospodarstvu, gonilo rasti in razvoja v vseh gospodarskih panogah, ter poudarja, da so predvidljivi, naložbam prijazni okvirni pogoji podlaga, ki bo inovativnim podjetjem omogočila, da čim bolje izkoristijo te priložnosti v korist okolja in zaposlenih;

9.  poziva k vključitvi industrije v okoljske inovacije, saj imajo podjetniki zelo pomembno vlogo pri širjenju tovrstnih inovacij; v zvezi s tem opozarja, da je obveščanje podjetnikov s predstavljanjem novih poslovnih priložnosti odločilno za uspešnost strategije, namenjene razvoju gospodarstva, ki bo učinkovito uporabljalo vire, in trajnostnih panog;

10. podpira vodilno pobudo Komisije v strategiji EVROPA 2020, naj se prehod v trajnostno gospodarstvo izvrši sedaj, da se zmanjša odvisnost gospodarske rasti od porabe virov in energije, zmanjšajo podnebju škodljivi izpusti ter tako prepreči globalno segrevanje ozračja; pozdravlja namero, da se temu cilju prilagodijo zakonsko okolje, spodbude za tržno gospodarstvo, subvencije in javna naročila; vendar obžaluje, da Komisija s strategijo 2020 EU zamuja priložnost, da bi pozornost usmerila v potencial trga dela v trajnostnem gospodarstvu;

11. ugotavlja, da je treba za izpolnitev ciljev zaposlovanja v strategiji EU 2020, izkoristek zaposlitvenega potenciala novega trajnostnega gospodarstva ter za izboljšanje trajnosti proizvodnje blaga in storitev povečati energetsko učinkovitost stanovanj in zgradb, delež obnovljivih virov energije, okoljske tehnologije, trajnostni promet in mobilnost, trajnostno kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo ter svetovanje z okoljskimi storitvami in recikliranje, proizvodne postopke z majhno porabo virov in materiale s sklenjenim ciklom porabe; ugotavlja, da se tudi v storitvenem sektorju ter socialnoekonomskem sektorju skrivajo velike zelene zaposlitvene možnosti;

12. poudarja, da je javni sektor z dajanjem zgleda pomemben za ustvarjanje delovnih mest s pravicami, s tem ko sprejema progresivne standarde javnih naročil, zagotavlja spodbude in informacije, zlasti na področju energije, izgradnje infrastrukture in objektov, prometa in komunikacij; poziva Komisijo in države članice, naj zlasti v primeru predkomercialnih naročil spodbujajo vključitev okoljskih in socialnih standardov, poleg spodbujanja določb z lokalno vsebino ter podjetij, ki delujejo v trajnostnem in vključujočem gospodarstvu, zlasti malih in srednjih podjetij;

13. odločno poziva države članice, naj pri obravnavi gospodarskega, socialnega in okoljskega vpliva podnebnih sprememb izmenjujejo izkušnje in najboljše prakse na področju zaposlitvenih možnosti;

14. je prepričan, da zelena trajnostna delovna mesta ne smejo biti zgolj privesek, temveč morata biti gospodarstvo in družba kot celota trajnostno organizirana; se zaveda, da ni gospodarske panoge, ki bi jo lahko ločili in poimenovali „varstvo okolja“ ali „okoljska industrija“, saj so dejavnosti varstva okolja povezane s številnimi tradicionalnimi panogami, kot so predelovalna industrija, gradbeništvo in storitveni sektor; zato poziva, naj se kot začasna opredelitev sprejme opredelitev Mednarodne organizacije dela, v skladu s katero so vsa delovna mesta, ki pospešujejo trajnostni razvoj, zelena trajnostna delovna mesta; pojasnjuje, da opredelitev vključuje tako delovna mesta, ki neposredno zmanjšujejo porabo energije in surovin, varujejo ekosisteme in biotsko raznovrstnost ter v čim večji možni meri zmanjšujejo nastajanje odpadkov in onesnaževanje zraka, kot tudi vsa delovna mesta, ki zmanjšujejo ekološko sled; priznava, da zaradi relativnih vidikov opredelitve zaposlitvenih možnosti ni mogoče dokončno določiti;

15. meni, da je potrebno veliko več raziskovanja za ugotovitev vpliva okoljske in podnebne politike na neto ustvarjena delovna mesta; poziva Komisijo, naj to področje opredeli kot prednostno nalogo osmega okvirnega programa;

16. poudarja, da so vsa delovna mesta zavezana cilju spodbujanja trajnostnega razvoja ter da je treba proizvodnjo in delo organizirati čim bolj učinkovito, tako z vidika virov kot tudi materialov in energije; poudarja, da mora ta pristop veljati za celotno dobavno verigo in da ni smiselno razlikovati med dobrimi in slabimi panogami, temveč lahko postanejo vse panoge bolj trajnostne;

17. meni, da je zelo pomembno, da ima novi okvir Skupnosti zadosten proračun za podporo javnih raziskav, katerih rezultati morajo biti dostopni na preprost in nebirokratski način, da bodo lahko vsa podjetja, tudi mikropodjetja, mala in srednja podjetja uvedla spremembe na področju energetske učinkovitosti, uporabe novih virov energije, novih proizvodnih postopkov in recikliranja ter boljše uporabe virov, pa tudi ustvarila delovna mesta s pravicami;

Optimiziranje zaposlitvenih možnosti

18. poziva k razvoju evropske zaposlitvene strategije za trajnostno gospodarstvo v sklopu strategije EU 2020 s ciljem optimizacije zaposlitvenih možnosti, pri čemer se posebna pozornost nameni dostojnemu delu, zdravju in varnosti zaposlenih, potrebnemu znanju in spretnostim ter socialno pravičnemu prehodu; poudarja, da mora trajnostno gospodarstvo združevati socialno, tehnološko, ekonomsko in okoljsko trajnost; poudarja, da bi morala biti takšna strategija trajnostnega zaposlovanja eden od osrednjih elementov smernic za politiko zaposlovanja;

19. priporoča, naj regionalni organi sprejmejo razvojne strategije v skladu s cilji strategije EU 2020, da bi ustvarili nova delovna mesta v trajnostnem gospodarstvu.

20. poziva Komisijo, naj do leta 2011 predloži strategijo z zakonodajnimi in nezakonodajnimi ukrepi za spodbujanje zelenih delovnih mest, ki bodo vir rasti in blaginje za vse;

21. poudarja, da so evropska podjetja zaradi inovativne sposobnosti postala vodilna v svetu na področju varstva okolja; vendar je zaskrbljen nad še vedno obsežno selitvijo proizvodnje iz EU v tretje države s precej nižjimi okoljskimi standardi; poziva Komisijo in države članice, naj se nemudoma in učinkovito borijo proti temu pojavu z uporabo večstranskega pristopa na svetovni ravni, s katerim bodo zagotovile, da bo svetovna konkurenca temeljila na primerljivih zahtevah;

22. poudarja, da je stabilen, dolgoročen in ambiciozen regulativni okvir predpogoj za to, da se v celoti izkoristi potencial zelenega zaposlovanja; poziva Komisijo in države članice, naj določijo okoljske standarde in finančne spodbude, ki bodo za najmanj 10 let ustvarile zanesljivo okolje ter s tem pravno varnost in varnost načrtovanja; zahteva, da bi bilo treba obstoječe finančne instrumente uporabiti za spodbujanje trajnosti in vedno večjo trajnost gospodarske aktivnosti in proizvodnje kot enega od prednostnih ciljev vključiti v finančni okvir različnih skladov, vključno s strukturnim in kohezijskim skladom;

23. v zvezi s tem poudarja pomen zamisli o celostnem razvoju mest in da bi trajnostna preureditev prikrajšanih mestnih četrti lahko postala vzorčen primer; meni, da je pogoj za to jasen politični okvir, kamor sodi tudi nadaljnje spodbujanje urbane razsežnosti v strukturnih skladih;

24. ugotavlja potrebo po financiranju znotraj obstoječih programov za izvajanje ciljno usmerjenih študij v najbolj prikrajšanih regijah EU, da bi določili strateške cilje in vrsto ukrepov, potrebnih za oblikovanje ugodnega okolja za razvoj trajnostnih lokalnih gospodarstev, s posebnim ciljem zagotoviti nova zelena delovna mesta in celovite ukrepe, da bi privabili nova zelena podjetja in podprli že obstoječa;

25. poudarja, da so ciljno usmerjene naložbe v ekološko preoblikovanje najbolj prikrajšanih regij EU eden najuporabnejših instrumentov za doseganje strateških ciljev regionalne konkurence in ozemeljske kohezije;

26. poudarja pomen Evropskega sklada za regionalni razvoj za regionalno oblikovanje grozdov s povezovanjem raziskav, inovacij in infrastrukture na lokalni ravni v okviru novih tehnologij, na primer pri obnovljivih virih energije in energetski učinkovitosti; poleg tega poudarja, da so zlasti na mestnih območjih regionalni in lokalni organi v najboljšem položaju in imajo največ možnosti za ustvarjanje pogojev, potrebnih za razvoj grozdov inovativnih podjetij; opozarja, da bi lahko povezovanje v grozde bistveno spodbudilo lokalni gospodarski razvoj in omogočilo ustvarjanje novih delovnih mest v regiji;

27. se zaveda dejstva, da so sheme financiranja na ravni EU ter nacionalni in regionalni ravni še vedno zelo neusklajene, zato poudarja, da je treba programe bolje usklajevati na več ravneh ter podpreti večjo sinergijo med različnimi skupnimi politikami z uporabo sredstev iz strukturnih skladov, sredstev za kmetijstvo in razvoj podeželja, okvirnega programa za raziskave ter okvirnega programa za konkurenčnost in inovacije, če naj bi oblikovali trajnostno gospodarstvo z učinkovito izrabo virov; meni, da je treba glede financiranja v okviru skupne kmetijske politike nadalje preučiti možnost večjega premika od neposrednih mehanizmov podpore k razvoju podeželja in trajnostnega kmetijstva;

28. ponovno poziva Komisijo in države članice, naj izrabijo uspeh sklada za obnovo in sprožijo novo pobudo Skupnosti, vključno s pilotnimi projekti, za obnovo v smeri novega trajnostnega gospodarstva;

29. navaja, da Svet v točki 8 svojih sklepov z dne 21. oktobra 2009 poziva Komisijo, naj za vsak posamezen sektor nujno pregleda subvencije, ki imajo negativne posledice na okolje in niso v skladu s trajnostnim razvojem; poziva Komisijo, naj začne te sklepe nemudoma izvajati in preuči možnost proračunske prerazporeditve teh subvencij za podporo novim dejavnostim, povezanim s trajnostnim gospodarstvom;

30. poziva k učinkovitim sistemom financiranja in davčnim spodbudam, ki bi malim in srednjim podjetjem pomagali usmeriti se v zelene politike zaposlovanja ter zagotavljati zelene inovacije in proizvodnjo;

31. meni, da ima sedanja in predlagana okoljska zakonodaja EU velik potencial za ustvarjanje novih delovnih mest na področjih, kot so zrak, tla, voda, energija, javne storitve, kmetijstvo, promet, gozdarstvo in upravljanje okolja; poziva države članice k izvajanju zakonodaje EU, ki bi lahko vodila v nova vlaganja v okolju prijazne tehnologije in delovna mesta;

32. opominja, da javna naročila zavzemajo velik delež trga in bi lahko bila vir pomembnih spodbud za ozelenitev gospodarstva; zato poziva, naj se pri vseh javnih naročilih zahtevajo visoki okoljski standardi;

33. poziva EU in države članice, naj predvidijo spremembe, torej naj odpravijo pomanjkljivosti in negotovosti na področju obveščanja ter spodbujajo ozaveščenost, postopke socialnega učenja in spremembe vzorcev porabe; poudarja, da podjetja potrebujejo spodbude za več naložb v čiste tehnologije in da so delavci v večji meri pripravljeni sprejeti spremembe, če te odpirajo več možnosti za zaposlovanje in če je zaposlenim zagotovljena varnostna mreža;

34. poudarja, da potreba po razvoju možnosti za nastanek kakovostnih delovnih mest, ki jih omogoča novo trajnostno gospodarstvo, pomeni, da morajo biti inovacije usmerjene v iskanje rešitev za pomembne izzive, s katerimi se spoprijema družba, vključno z brezposelnostjo, revščino, podnebnimi spremembami, staranjem prebivalstva in pomanjkanjem virov; opozarja na pomen industrijske in raziskovalne politike, ki temeljita na odprtih inovacijah in grozdih, za spodbujanje združevanja znanja posameznih javnih in zasebnih gospodarskih subjektov ter za spodbujanje inovacij; zato poziva Komisijo, naj razvije evropsko tehnološko platformo za industrije z majhno porabo virov;

35. priporoča, naj raven subvencij temelji na znanstveni oceni empiričnih podatkov in naj subvencije omogočajo razumne perspektive za vlaganje in varnost za morebitne vlagatelje, če se država članica odloči subvencionirati na primer večjo proizvodnjo vetrne, bio- ali sončne energije, ter poziva k natančni obravnavi dejavnikov, kot so na primer povečanje neto števila delovnih mest, ustvarjenih s subvencijami, cena energije, neto vpliv na emisije toplogrednih plinov in drugih onesnaževal, ter s tem k cilju čim bolj optimalnega povečanja trajnosti;

36. ugotavlja, da ni enotnega razumevanja, katere tehnološke izbire so v svetovnih konkurenčnih razmerah okoljsko, ekonomsko ali socialno najbolj trajnostne; ugotavlja, da je treba upoštevati številne spremenljivke pri primerjanju trajnosti na primer proizvodnje energije z uporabo vetrnic, sončnih kolektorjev, premoga z zajemanjem in shranjevanjem ogljika, jedrskih reaktorjev ali nekaterih drugih tehnologij; zato poziva k več znanstvenim študijam v zvezi s primerjanjem celotnih življenjskih ciklov proizvodnje, in poziva, naj se vsi proizvodni postopki organizirajo tako, da bodo učinkoviteje uporabljali vire;

Zaposlitvene možnosti žensk in moških v novem trajnostnem gospodarstvu

37. poudarja, da bomo lahko v novem gospodarstvu v celoti izkoristili možnosti za rast in zaposlovanje samo z večjo udeležbo žensk na evropskem trgu dela, saj je zmanjšanje razlike v stopnji zaposlenosti med moškimi in ženskami predstavljalo polovico rasti splošne stopnje zaposlenosti v Evropi in četrtino letne gospodarske rasti od leta 1995, in ker je to predpogoj za zagotovitev trajnostne rasti in uresničitev zahtev glede ekološke preobrazbe v starajoči se družbi,

38. poziva k oblikovanju pobude EU, da bi pri delodajalcih, zlasti v sektorjih, kjer običajno prevladujejo moški, bolje ozavestili, da je v starajoči se družbi bolj raznolika delovna sila potrebna in koristna, ter da bi delodajalcem zagotovili sredstva, s katerimi bi se pripravili na večjo raznolikost;

39. poziva EU, države članice in socialne partnerje k boju proti diskriminaciji in spodbujanju enakosti med spoloma v trajnostnem gospodarstvu, ustvarjanju delovnih okolij, ki privlačijo in ohranjajo ženske v teh sektorjih, spodbujanju združljivosti poklicnega in zasebnega življenja prek ustreznega kakovostnega otroškega varstva ter družini prijazne ureditve delovnega mesta, ustvarjanju priložnosti in razmer, v katerih bodo lahko moški in ženske enakovredno udeleženi na trgu dela, spodbujanju vključenosti žensk v predstavniške strukture, v katerih prevladujejo moški, zmanjševanju segmentacije delovnih mest in razlik v plačah na podlagi spola;

40. poudarja, da so naložbe v socialno infrastrukturo priložnost za posodobitev Evrope in za spodbuditev enakosti med spoloma ter jih je možno obravnavati kot nekakšno vzporedno strategijo za posodobitev fizične infrastrukture z naložbami v zelene tehnologije; meni, da bi zato morala biti enakost med spoloma politična prednostna naloga in pomembno orodje;

41. poudarja, da so za odpravo razlikovanja po spolu na trgu dela bistvena ciljno usmerjena prizadevanja, da bi ženskam zagotovili dostop do izobrazbe na vseh ravneh, pri čemer se je treba boriti proti spolnim stereotipom, in vseživljenjsko učenje; poziva, naj se zagotovi ustrezno usposabljanje, da bi preprečili premajhno zastopanost delavk na zelenih delovnih mestih, saj se je treba zavedati, da bi bila evropska rast in trajnostni razvoj ovirana, če se ženske ne bi množično odločale za znanost in tehnologijo, številne nadarjene in izobražene mlade ženske pa bi pri zaposlovanju ostale na robu, v negotovem ekonomskem položaju;

42. poziva k oblikovanju posebne pobude EU za pritegnitev deklet v poklice na področju matematike, informatike, naravoslovja in tehnologije ter za boj proti stereotipom, ki v teh poklicih še vedno prevladujejo; poudarja, da je v boju proti takšnim stereotipom bistvenega pomena vloga medijev in izobraževanja;

43. poudarja priložnost, da se mlade ženske na prehodu med šolo in zaposlitvijo usmerijo v vajeništvo, kjer so premalo zastopane, to obliko zaposlitve pa bi spodbujali prek skupnega načrtovanja med šolami, univerzami in ustanovami ali podjetji, tako da bi ženske z delovnimi izkušnjami pri opravljanju rednega in ne negotovega dela z možnostjo poklicne izpolnitve pridobile dejanska znanja in sposobnosti, tudi na visoki in strokovni ravni;

44. poziva EU in države članice, naj v okviru programov Evropskega socialnega sklada dajo večjo prednost okolju prijaznejšim zaposlitvam za ženske, pri tem pa upoštevajo dejstvo, da ta sklad financira projekte usposabljanja na področjih, kot sta obnovljiva energija in ekološki turizem; poudarja, da so potrebna večja prizadevanja za povečanje deleža zastopanosti žensk v projektih, ki jih podpira ta sklad, saj je delež žensk sedaj nižji od 10 %; poziva, naj se v programe Evropskega socialnega sklada, pa tudi v načrte za oživitev gospodarstva in programe za strukturno prilagajanje, vključi priprava proračuna, ki upošteva vidik spola, da bi ti programi enako pritegnili in vključili ženske;

45. poudarja, da prehod na novo gospodarstvo ne sme biti razlog za zmanjševanje ukrepov na področju enakih možnosti, temveč ga je treba obravnavati kot edinstveno priložnost za večjo udeležbo žensk na evropskem trgu dela, ker je to pogoj, da bi zagotovili trajnostno rast, kar najboljši razvoj zaposlitvenih možnosti in večjo konkurenčnost;

Dostojno delo

46. poziva Komisijo, naj poleg zaposlitvenih možnosti za visokokvalificirano delovno silo pozornost predvsem nameni delovnim mestom za srednje- in nizkokvalificirano delovno silo v trajnostnem gospodarstvu, pa tudi za manj kvalificirane, vendar specializirane delavce; poziva Komisijo in države članice, naj to dejstvo posebej upoštevajo v smernicah za politiko zaposlovanja; države članice poziva, naj povečajo vrednost delovnih mest za srednje- in nizko kvalificirano delovno silo in na teh mestih zagotovijo dostojno delo;

47. poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti dostojnemu delu, potrebi po znanju in socialno pravičnemu prenosu; poziva Komisijo, države članice in socialne partnerje, naj zagotovijo, da bodo vsi v EU deležni koristi, ki jih prinaša zaposlovalna strategija za trajnostno gospodarstvo; poudarja, da je treba v to strategijo vključiti vse vrste delovnih mest, tako visokokvalificirana kot srednje- ali nižjekvalificirana; poziva k povečanju možnosti izobraževanja ter raziskav in razvoja; nadalje poziva, naj se v smernicah za politiko zaposlovanja ter v programu Komisije za nova znanja in spretnosti za nova delovna mesta pozornost zlasti usmeri v ljudi, ki so najbolj oddaljeni od trga dela, v najranljivejše, predvsem invalidne osebe, in nizko kvalificirane delavce, pa tudi v njihovo zaščito;

48. meni, da ima politika zaposlovanja osrednjo vlogo v boju proti revščini in socialni izključenosti, zato poziva h kakovostnim delovnim razmeram v skladu s programom Mednarodne organizacije dela za dostojno delo ter k plačilu, ki bo omogočalo preživetje, pa tudi zagotovilo sorazmerno udeležbo v BDP;

49. ugotavlja, da zaradi pogosto nizke stopnje organiziranosti tako zaposlenih kot delodajalcev v nekaterih novih sektorjih obstaja tveganje nestalnih zaposlitev in slabih delovnih pogojev; poziva EU in države članice, naj ustvarijo okolje za vzpostavitev predstavniških struktur v novih sektorjih; poziva socialne partnerje, naj se organizirajo in poziva Komisijo, naj spodbuja izmenjavo najboljših praks v evropskem merilu, zlasti glede boljšega obveščanja in svetovanja delavcem ter ustanavljanja evropskih svetov delavcev;

50. ugotavlja, da si je treba dodatno prizadevati za zagotovitev učinkovite uskladitve minimalnih zahtev EU glede urejanja delovnega časa v povezavi z zdravjem in varnostjo delavcev;

51. poziva države članice, naj v sodelovanju s socialnimi partnerji pripravijo celovite načrte za ocenjevanje operacij ekološkega preoblikovanja na lokalni in na nacionalni ravni; poziva socialne partnerje, naj spremljajo udeležbe zaposlenih pri strategiji trajnostnega razvoja, tako da predlagajo in sprejmejo politike za okrepitev učinkovite udeležbe v zvezi s trajnostno mobilnostjo za delavce in z zeleno rastjo;

52. poziva socialne partnerje, naj se odprejo za nove sektorje ter razvijejo strategije za vključevanje sektorskih združenj v socialno partnerstvo;

53. poziva EU in države članice, naj prihodnje državne subvencije in javna naročila tesneje vežejo na minimalne socialne standarde na ravni države članice in pospešijo vzpostavitev predstavniških struktur socialnih partnerjev;

54. poudarja, da usposabljanje in vseživljenjsko učenje ustvarja tudi nova delovna mesta za zaposlene, na katere so vplivale spremembe v proizvodnem postopku podjetja ali panoge; poziva EU, naj razvije okvir za predvidevanje sprememb in prestrukturiranje, zlasti proizvodnje, ter tako zagotovi pravico vsem prizadetim delavcem do sodelovanja v sistemih usposabljanja in vseživljenjskega učenja; poziva države članice, delodajalce in zaposlene, naj upravljanje znanja in spretnosti, ter usposabljanje in vseživljenjsko učenje priznajo kot skupno odgovornost, ki je priznana v okvirnem sporazumu med socialnimi partnerji iz leta 2002 o vseživljenjskem učenju; poziva Komisijo, naj v ogrodje za vseživljenjsko učenje vključi še deveto ključno kompetenco na področju okolja, podnebnih sprememb in trajnostnega razvoja, ki je v družbi znanja bistvenega pomena; poziva države članice, naj pojem trajnosti vključi v osnovno usposabljanje, izobraževanje in vseživljenjsko učenje;

55. poziva Komisijo, države članice in socialne partnerje, naj okrepijo prizadevanja za učinkovito spoprijemanje z negativnimi učinki prestrukturiranja tako na lokalno gospodarstvo kot na zaposlovanje; poudarja, da je treba smernice razširiti na obvladovanje sprememb in njihovih družbenih posledic;

Priznavanje potreb po znanju in spretnostih

56. poudarja, da morajo države članice prilagoditi svoje sisteme usposabljanja in izobraževanja ter pripraviti in izvesti zadane akcijske načrte za preusposabljanje delavcev v sektorjih, ki jih bo prizadela preobrazba lokalnih gospodarstev v nova trajnostna gospodarstva, da bi zagotovile, da bodo delavci lahko dostopali do zelenih delovnih mest ter da bo delovna sila lahko prilagodila svoja znanja in spretnosti potrebam trga dela v trajnostnejšem gospodarstvu na podlagi usposabljanj, ki temeljijo na kompetencah, s tem v zvezi pozdravlja pobudo Komisije Nova znanja in spretnosti za nova delovna mesta in priznava sodelovanje z državami članicami EU kot prvi korak v pravo smer; vendar poudarja, da mora biti ta pobuda tesneje povezana s cilji sklepa Sveta za trajnostni razvoj in nadgrajena s konkretnimi ukrepi tako na ravni EU kot tudi v državah članicah EU;

57. poudarja, da je treba okrepiti odprto metodo sodelovanja in izmenjave najboljše prakse ob upoštevanju trajnostnega razvoja, zelenih delovnih mest in vseživljenjskega učenja, da bi zagotovili uspešno in učinkovito upravljanje preoblikovanja gospodarstva ter s tem novih potreb po usposabljanju in škodljivih družbenih posledic, ki bi nastale kot posledica takega prehoda;

58. poziva države članice, naj se borijo proti diskriminaciji na podlagi starosti in ponudbo usposabljanj in strategije vseživljenjskega učenja prilagodijo potrebam starejših zaposlenih ter tako zagotovijo visoko stopnjo udeležbe tudi med delavci v starostni skupini nad 55 let, vključno z ženskami, starejšimi od 55 let;

59. poziva EU in države članice, naj sprejmejo podrobno opredeljene politike glede inovacij in ustvarjalnosti, zlasti glede izobraževanja in usposabljanja, vključno s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem, kot osnovo za zeleno gospodarstvo, konkurenčnost in blaginjo;

60. ugotavlja, da je v času krize bistveno nove vrste zelenih delovnih mest narediti privlačne za mlade ljudi in zagotoviti, da programi usposabljanj spodbujajo dostop mladih do trga dela in zaposlitvene možnosti koristijo tudi njim, s čimer se rešuje problem visoke brezposelnosti med državljani do 25. leta starosti in na mlado generacijo prenese znanje o uporabi novih tehnologij; obžaluje dejstvo, da vodilna pobuda EU 2020 „Mladi in mobilnost“ izključuje mlade, ki niso vključeni v visokošolsko izobraževanje; poudarja, da se je treba – če naj bi dosegli dejanske spremembe – osredotočiti na mlade, ki imajo sedaj najmanj možnosti in jih ogroža revščina;

61. poziva države članice, naj v sodelovanju s socialnimi partnerji načrtujejo in izvajajo programe poklicnega usmerjanja za mlade v znanstvenih in tehnoloških disciplinah, da bi spodbudili razvoj uspešnega in trajnostnega gospodarstva ter ukrepov za večjo obveščenost in ozaveščenost o ekoloških in okoljskih vprašanjih, s formalnim izobraževalnim sistemom in v okviru ukrepov lokalnih in regionalnih organov;

62. poziva Komisijo, naj tesneje sodeluje z državami članicami, da bi pripravila srednje- in dolgoročne napovedi v zvezi s kvalifikacijami, po katerih se povprašuje na trgu dela, ter spodbuja partnerstva med univerzami in poslovnim sektorjem, da bi pospešila prehod mladih na trg dela, obenem pa pripomogla k oblikovanju na znanju temelječe družbe, razvila uporabne raziskave in ustvarila boljše možnosti na trgu dela za diplomante;

63. poziva države članice in socialne partnerje, naj določijo cilje pri doseganju enake udeležbe žensk in moških, zagotovijo enake možnosti na področju izobraževanja, usposabljanja, ciljno usmerjenih sistemov zaposlovanja, specializirana pripravništva in pobude za usposabljanje žensk, migrantov, dolgoročno brezposelnih in drugih diskriminiranih skupin na trgu dela;

64. spodbuja države članice, naj za izvajanje evropskih ciljev, za spodbujanje novih veščin, vključno za nova trajnostna zelena visokokakovostna delovna mesta uporabijo evropski sklad za prilagajanje globalizaciji;

65. poziva pristojne zainteresirane strani, naj spremljajo zaposlovanje, da bo osnovno poklicno usposabljanje in vseživljenjsko učenje postalo bolj pomembno; s tem v zvezi poziva države članice, naj ocenijo izvedljivost prehodnih skladov za obvladovanje potreb po strokovnemu znanju;

66. poziva EU in države članice, naj spodbujanje prilagodljivosti trajnostnemu gospodarstvu vključijo v cilje Evropskega socialnega sklada, da bi prispevale k večji trajnosti gospodarskih dejavnosti in razvoja infrastrukture;

67. ponovno opozarja, da trajnostne razsežnosti ne bi smeli omejevati na usposabljanje za z okoljem povezana delovna mesta, ampak jo je treba vključiti v vse programe izobraževanja in usposabljanja, da bi spodbujali kulturo trajnostnega razvoja in okoljsko ozaveščenost;

68. poudarja dodano vrednost ideje o vseživljenjskem učenju ter poziva države članice, naj temeljito opredelijo lokalne možnosti, da bi pripravile potrebam prilagojeno usposabljanje, uskladile razpoložljive vire z dejanskimi potrebami ter povrnile ugled srednješolskemu poklicnemu izobraževanju, tako da bi določile visoke izobraževalne standarde, zlasti v regijah, kjer je zaradi lokalnih možnosti in tradicionalnih delovnih področij treba v celoti razviti posebne veščine in znanja; poziva Komisijo, naj državam članicam zagotovi zadostno tehnično podporo pri opredeljevanju lokalnih potreb, ter ugotavlja, da bi lahko visokokakovostne poklicne srednje šole prispevale k manjši brezposelnosti maturantov ter omogočile trajnostno zaposlitev;

69. poudarja, da je pomembno, da države članice uporabljajo Evropski socialni sklad za naložbe v znanje, zaposlovanje, usposabljanje in prekvalificiranje, da bi prek nacionalnih, regionalnih in lokalnih projektov ustvarili nova in boljša delovna mesta; meni, da so lahko tudi strokovne izkušnje starejših prispevek k tem pobudam, saj starejše osebe predstavljajo vse večji delež prebivalstva EU; priporoča, naj imajo regionalni in lokalni organi ustrezne in stalne stike s poslovnim okoljem, organizacijami delodajalcev, sindikati in nevladnimi organizacijami, da bi lahko srednje- in dolgoročno predvideli potrebe na trgu dela;

70. priznava pomembno vlogo regionalnih in lokalnih oblasti pri izobraževanju, ki je temelj za pridobivanje nadaljnjih znanj, usmerjenih v prihodnost, tudi vseživljenjskega izobraževanja in prekvalificiranja; meni, da so za določanje okvirnih pogojev za izobraževanje in nadaljnje usposabljanje mladih, tudi tistih, ki so opustili šolanje, ne da bi pridobili kakršno koli izobrazbo, v mnogih državah pristojni regionalni in lokalni organi; zato spodbuja regije, naj zlasti v prikrajšanih mestnih četrtih in regijah uporabljajo strukturne sklade za izobraževalno infrastrukturo in s temi spodbudami omogočijo vsestransko in vključujoče šolsko izobraževanje; opozarja na pomembne možnosti (za izobraževanje), ki jih omogoča povezovanje javnih organov ter podjetij in združenj, za ustvarjanje trajnostnih delovnih mest na področju javnega mestnega prevoza, mobilnosti v mestih, izobraževanja, raziskav in razvoja s poudarkom na enakih možnostih;

71. opozarja na potrebo po sodelovanju med državami članicami, socialnimi partnerji in ponudniki terciarnega izobraževanja, da bi oblikovali dodiplomske in podiplomske programe ter ustvarili tematska področja, usmerjena v ekološko preoblikovanje gospodarstev;

72. meni, da zahtevajo demografski izzivi širšo strategijo, ki bo združevala ustvarjanje delovnih mest ter izpolnjevanje novih in nastajajočih potreb na evropskem trgu dela; s tem v zvezi meni, da je treba doseči večji napredek pri izboljšanju mobilnosti delavcev EU, tudi raziskovalcev in drugih strokovnjakov, da bi uresničili Evropo brez meja na notranjem trgu EU;

Socialno pravičen prehod

73. ugotavlja, da lahko večja trajnost gospodarskih dejavnosti prinese spremembe v vsem industrijskem sektorju; poziva EU in države članice, naj se pri prehodu na trajnostno gospodarstvo izogibajo družbenim žrtvam in si prizadevajo ustvariti okolje za socialno pravičen prehod, ki bo za vse delojemalce kar najbolj zmanjšal tveganja ob prehodu in optimiral njegove koristi; poudarja, da je socialno pravičen prehod osnovni element trajnostnega razvoja in bistveni predpogoj za to, da ga ljudje v Evropi podprejo;

74. poudarja, da bi lahko bili stroški pomanjkljivega upravljanja prehoda nekajkrat višji od pričakovanega vložka; poziva Komisijo, države članice in socialne partnerje, naj skupaj sprejmejo odgovornost za preventivno upravljanje prehoda;

75. poudarja, da je treba trajnostno gospodarstvo vključiti v okoljsko obveznost podjetij in družbe, ter možnost spodbujanja kulture trajnostnega razvoja in trajnostnega gospodarstva s programi usposabljanja v okvir družbene odgovornosti podjetij;

76. ponovno opozarja, da sta ključna preventivna ukrepa oblikovanje primernega okolja za delavce, da se bodo lahko dodatno usposabljali, prilagajali novim tehnologijam in ohranili delovna mesta, ter spodbujanje kolektivnih pogodb za predvidevanje sprememb ter preprečevanje brezposelnosti skupaj s krepitvijo socialne varnosti, sistemov za dohodkovno podporo ter proaktivne pobude za sektorsko usposabljanje;

77. poziva Komisijo, naj na ravni EU zagotovi podporo za ugotavljanje poklicnih poti v prihodnosti, da bi preprečili presežno delovno silo in ohranili delovna mesta v Evropski uniji;

78. poudarja potrebo po tesnem in učinkovitem sodelovanju in dopolnjevanju med mednarodnimi organizacijami ter poziva Svetovno trgovinsko organizacijo, naj ukrepa v zvezi z družbeno in okoljsko razsežnostjo naložb in trgovine;

79. priznava, da imajo nevladne organizacije in sindikati pomembno vlogo pri razvoju potenciala za zelena delovna mesta, saj prispevajo k procesu odločanja, zaposlujejo in ozaveščajo javnost.

80. poudarja, da bodo organizacije, ki vlagajo v ekološko učinkovite prakse, pripomogle k vzpostavljanju boljšega delovnega okolja za zaposlene, s tem pa bodo lahko tudi bolj produktivne; poziva države članice, naj promovirajo evropski sistem za ekološko upravljanje in revizijo (EMAS) ter spodbujajo vse gospodarske sektorje, naj si prizadevajo za registracijo v njem; poziva Komisijo, države članice in socialne partnerje, naj vključijo bistvena okoljska vprašanja v socialni dialog na vseh ravneh posvetovanja, s poudarkom na sektorskih pogajanjih; poudarja, da morajo imeti delavci za socialno pravičen prehod dejavno partnersko vlogo v postopku; poziva k vključitvi predstavnikov zaposlenih, pristojnih za ustvarjanje okolju prijaznejših delovnih mest, kot jih opredeljuje Mednarodna organizacija dela, v skladu z nacionalnimi praksami z namenom ustvarjanja trajnostnejših delovnih mest, podjetij in panog; poziva države članice in socialne partnerje, naj pri upravljanju prehoda strukturirano sodelujejo z zainteresiranimi stranmi in strokovnjaki na področju okolja ter upoštevajo njihove nasvete;

81. poziva države članice in socialne partnerje, naj pri upravljanju prehoda strukturirano sodelujejo z zainteresiranimi stranmi na področju okolja, vključno z nevladnimi organizacijami;

82. poziva EU, naj s pomočjo socialnih partnerjev začne sistematičen dialog v svojih zunanjih odnosih, da bi podoben pristop do trajnostnega razvoja razširila na druge dele sveta ter tako zagotovila enake pogoje za razvoj in preprečila ogrožanje industrijske konkurenčnosti; meni, da bo zagotavljanje pravične konkurence v trajnostnih proizvodnih sektorjih koristno, saj bodo tako delavci bolje zaščiteni in bodo imeli boljše delovne razmere;

83. poziva Komisijo in države članice, naj organizirajo kampanje obveščanja in ozaveščanja javnosti o razvoju zelenih delovnih mest in trajnostnega gospodarstva;

84. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1)

UL L 39, 13. 2. 2008, str. 1.

(2)

UL L 153, 18. 6. 2010, str. 13.

(3)

UL L 140, 5. 6. 2009, str. 16.

(4)

Sprejeta besedila, P7_TA-PROV(2010)0154.

(5)

CNS ST16818/09, 1.12.2009.

(6)

Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0123.

(7)

Delovni dokument Komisije z naslovom „Regije 2020 – ocena prihodnjih izzivov EU regij“, november 2008. Na voljo je na naslovu:

http://ec.europa.eu/regional_policy/sources/docoffic/working/regions2020/pdf/regions2020_en.pdf.


OBRAZLOŽITEV

Zavezanost EU trajnostnemu razvoju

Evropski svet je decembra 2009 v svojem sklepu o obnovitvi strategije Evropske unije za trajnostni razvoj“(1) definiral trajnostni razvoj kot razvoj, ki upošteva potrebe današnje generacije na način, da bodo lahko tudi prihodnje generacije zadovoljile svoje potrebe. V sklepu je navedenih sedem osrednjih izzivov: podnebne spremembe in čista energije, trajnostni promet, trajnostna potrošnja in proizvodnja, ohranjanje in gospodarjenje z viri, javno zdravje, socialna vključenost, demografska gibanja ter migracije in revščina v svetu. Vodilna načela strategije so celostna obravnava gospodarskih, socialnih in ekoloških interesov, povečanje socialnega dialoga, krepitev socialne odgovornosti podjetij ter previdnostno načelo in načelo „onesnaževalec plača“. Poleg tega sklep Sveta predvideva vlaganja v človeški, socialni in okoljski kapital ter tehnološke inovacije in nove ekološke storitve z dolgoročnim ciljem, da se ustvarijo pogoji za konkurenčnost, blaginjo, socialno kohezijo, visokokakovostna delovna mesta in boljšo okoljsko zaščito.

Svet je leta 2009 tudi potrdil zavezo EU, da prevzame vodilno vlogo v mednarodnem boju proti globalnemu segrevanju. V svojih sklepih se je EU zavezala, da bo do leta 2020 svoje izpuste toplogrednih plinov v primerjavi z letom 1990 zmanjšala vsaj za 20 % ter da bo do leta 2020 20 % svojih energijskih potreb pokrivala z obnovljivimi viri energije. V skladu z raziskavo medvladnega foruma o podnebnih spremembah je globalno segrevanje mogoče omejiti na 2° C samo, če industrijske države svoje izpuste toplogrednih plinov do leta 2050 zmanjšajo za 80–90 % v primerjavi z letom 1990(2). To za Evropsko unijo pomeni, da mora prizadevanja na področju obnovljivih virov energije in energijske učinkovitosti občutno pospešiti.

Kaj so zelena delovna mesta?

Že opredelitev trajnostnega razvoja, ki jo je podal Svet, kaže, da so vključeni skoraj vsi ustrezni industrijski in storitveni sektorji. Zato to poročilo sledi obsežni definiciji zelenih delovnih mest, ki jo je podala Mednarodna organizacija dela(3). Zelenih delovnih mest ni mogoče omejiti samo na tista področja zaposlovanja, ki so neposredno povezana z varstvom okolja. Nasprotno, delovno mesto je zeleno, če prispeva k prehodu v trajnostno gospodarstvo ali k varčevanju z energijo, če uporablja obnovljive vire energije, če ohranja naravne vire ter če ohranja in obnavlja biotsko raznovrstnost, pa tudi če preprečuje onesnaževanje z odpadki in onesnaževanje zraka.

Na podlagi te opredelitve se poročevalka ne strinja z mnenjem Komisije, da se zelena delovna mesta pojavljajo predvsem v najsodobnejši tehnologiji, temveč sledi sklepom Mednarodne organizacije dela, da prehod na večjo trajnost pomembno vpliva na vsa področja kvalificiranosti, kar vodi do drugačne analize potreb po poklicnem izobraževanju in usposabljanju in potreb po splošnem okoljskem izobraževanju.

Optimiziranje zaposlitvenih možnosti

Pozitivni stranski učinek izgradnje in spodbujanja področja obnovljivih virov energije in energijske učinkovitosti je ogromen. Tako študija(4) nevladne organizacije Greenpeace za zaposlitvene možnosti na področju obnovljivih virov energije in energijske učinkovitosti po celem svetu navaja številko več kot 8 milijonov.

Izkušnje v Nemčiji te napovedi potrjujejo in jasno kažejo, da ima močan razvoj sektorja obnovljivih virov energije neposredne učinke na delovna mesta. V Nemčiji je na podlagi zakona o obnovljivih virih energije nastalo 250.000 novih delovnih mest; Nemčija tako prevzema vodilno vlogo v mednarodnem merilu. Če upoštevamo tudi posredne učinke na zaposlovanje, zakon vse od uveljavitve leta 2000 skrbi za stalno povečevanje zaposlenosti. Glede na napovedi naj bi se število zaposlenih do leta 2020 povečalo za 400.000. V modelih za neto izračune Evropske komisije v njeni študiji(5) stanja zaposlenosti v Evropi v letu 2009 ni bilo upoštevano dejstvo, da se povečevanje zaposlenosti v novih trajnostnih sektorjih, kot je v Nemčiji sektor obnovljivih virov energije, dodatno stabilizira z rastjo izvoza. Komisija ugotavlja le neto vrednosti rasti na notranjem evropskem trgu in pozablja na možnosti, ki jih EU ponuja vodilna globalna vloga pri prehodu v trajnostno gospodarstvo.

Za uspeh nemškega primera je seveda odločilnega pomena to, da zakon o obnovljivih virih energije, zakon o energetski izkaznici in kreditni programi, ki se financirajo iz javnih sredstev, vlagateljem nudijo dolgoročno in zanesljivo okolje. Brez teh jasnih političnih in finančnih usmeritev ni mogoče ustvariti možnosti na trgu dela.

Druge države članice EU medtem že sledijo nemškemu zgledu. Evropska unija mora zato vključiti zavezanost k ustvarjanju zanesljivega okolja v strategijo Evropa 2020 in čim prej sprejeti zakonodajne pobude. Države članice ji morajo v okviru svojega področja pristojnosti hitro slediti. To pomeni tudi, da mora biti prehod v trajnostno gospodarstvo osrednji cilj vseh postopkov financiranja, zlasti strukturnih skladov. V naslednjih desetih letih moramo sistematično sprožiti potrebne investicije.

Dejanske zaposlitvene možnosti novega trajnostnega razvoja so težko izmerljive, v preambuli navedene študije k temu poročilu pa so glede konkretnih številk temu primerno nedoločne in si deloma nasprotujejo. Preveč se razlikujejo preračuni glede na spremljajoče pogoje. To se kaže tudi na primeru prometnega sektorja.

Študija(6) Okoljskega programa Združenih narodov preučuje prehod mestne mobilnosti od motoriziranega zasebnega prometa na učinkovite sisteme javnega lokalnega prometa in določa faktor zaposlitvene možnosti 2,5 do 4,1. Z uporabo scenarija sedanjega financiranja s strani Komisije je sektor javnega lokalnega prometa pod velikim pritiskom. Medtem ko so za razvoj električnega avtomobila na voljo ogromna sredstva za raziskave in industrijo, so sektor javnega lokalnega prometa in prevozna sredstva izvzeti iz programa financiranja. V mestnem okolju sta ti dve obliki mobilnosti v neposrednem konkurenčnem odnosu. Zaposlitvene možnosti na podlagi trajnostne mobilnosti bi se zares razvile šele, če bi jih spodbudili s političnim okoljem in finančnimi odločitvami. Podobno kot v javnem prometu obstajajo možnosti tudi na področju prodaje in servisnih storitev v kolesarskem prometu. V ekološki oceni sta obe obliki mobilnosti pred električnim avtomobilom.

Novo trajnostno gospodarstvo za socialno in vključujočo Evropo

Prehod v trajnostno gospodarstvo ni le nujen za okolje, temveč mora biti tudi del naše strategije za socialno Evropo. Za uspešen prehod je odločilnega pomena sprejemanje med ljudmi v Evropi, takšno sprejemanje pa je mogoče zagotoviti le, če lahko pokažemo, da so naše strategije za prehod v trajnostno gospodarstvo oblikovane socialno pravično in dolgoročno vodijo v višje stopnje zaposlenosti, boljše delovne pogoje ter okrepljeno socialno varnost. Cilj novega trajnostnega gospodarstva mora biti socialna in ekološka trajnost, socialno pravično upravljanje prehoda pa je temeljni kamen take strategije.

Dobro delo

Vprašanje kakovosti delovnega mesta je še posebej pomembno. Nestalne pogodbe o zaposlitvi so vedno bolj značilne za delovna mesta z nizko kvalificirano delovno silo. Na podlagi obsežne definicije trajnostnega razvoja, ki jo je podal Evropski svet, poročevalka meni, da cilj poročila ni samo v tem, da se potencial zelenih delovnih mest opredeli s številkami, temveč je namen poročila tudi obravnavati vprašanje, kako bi bilo mogoče zagotoviti dobre delovne pogoje za zelena delovna mesta in zagotoviti socialno pravičen prehod v trajnostno gospodarstvo.

Med potekom raziskave za namen priprave tega poročila je postalo hitro jasno, da so delovni pogoji osrednji vidik v novih sektorjih. Tako zaposleni v sektorju sončne energije, na primer v vzhodni Nemčiji, kot tudi predstavniki sektorja vetrne energije kritizirajo veliki pritisk na produktivnost, kar v kombinaciji s pritiski mednarodne konkurence vodi v nizke plače in slabe delovne pogoje. V takih pogojih je delojemalce zelo težko prepričati v menjavo sektorja, na primer iz premogovnega gospodarstva, ki si je po dolgih letih zagotovilo dobre delovne pogoje in socialno varnost. V pogovorih z združenji delodajalcev in sindikati je postalo jasno, da največjo težavo v novih sektorjih predstavlja pomanjkanje predstavniških struktur na obeh straneh. Nastali so prvi projekti, ki poskušajo spodbujati vzpostavitev takih struktur, in to poročilo jasno podpira takšna prizadevanja.

Zahtevane kvalifikacije

Socialno pravičen prehod pomeni tudi ukvarjanje z izobraževanjem in usposabljanjem ljudi. Prvič, to pomeni zagotavljanje dejanskega izkoriščanja zaposlitvenih možnosti v zelenem gospodarstvu. Možnosti za rast v določenih sektorjih je mogoče izkoristiti samo, če so na voljo zaposleni, ki so ustrezno usposobljeni. Drugič, treba je zagotoviti, da prehod daje priložnost vsem – mladim in starejšim, ženskam, tistim, ki so že na trgu dela in tistim, ki niso. Danes še ni mogoče zagotovo napovedati, katere kvalifikacije bodo potrebne in v kakšnem obsegu. Jasno pa je, da moramo na podlagi predvidevanj ponudbo izobraževanj in usposabljanj ter strategije vseživljenjskega učenja usmeriti v trajnost. Programi po meri so nujni, če želimo zagotoviti, da bo na primer tudi delavka, ki je 30 let delala v premogovnem gospodarstvu, imela možnost za spremembo. Za uspešno obvladovanje obsežnih potreb po novih kvalifikacijah, prekvalifikacijah in nadaljnjem izobraževanju je treba analizirati, katere skupine zaposlenih in iskalcev zaposlitve potrebujejo posebno zaščito, in načrtovati ustrezne ukrepe.

Socialno pravičen prehod

Prehod zahteva veliko mero prilagodljivosti, v nekaterih primerih pa celo mobilnosti. Pogosto omenjen primer Danske kaže, da ljudje veliko mero prilagodljivosti na trgu dela razumejo kot priložnost in ne kot nevarnost, če je z državnimi sistemi in trdnimi socialnimi partnerstvi zagotovljena socialna varnost in če upravljanje kvalifikacij na podlagi predvidevanj nudi določeno perspektivo. Pogoj za uspešen prehod na trajnostno gospodarstvo je, da so zaposleni v potrebnih fazah prehoda socialno zavarovani.

(1)

Sklepi Evropskega sveta 10. in 11. decembra 2009.

(2)

Medvladni forum o podnebnih spremembah: Podnebne spremembe 2007: zbirno poročilo. Prispevek delovnih skupin I, II in III k četrtemu ocenjevalnemu poročilu medvladnega foruma o podnebnih spremembah, osrednja skupina za pisanje, Pachauri, R.K. in Reisinger, A. (ur.), Medvladni forum o podnebnih spremembah, Ženeva, Švica.

(3)

Obrazložitev Mednarodne organizacije dela z naslovom „Globalni izzivi za trajnostni razvoj: strategije za zelena delovna mesta“, konferenca ministrov za delo in zaposlovanje držav G8, Niigata, Japonska, 11.–13. maj 2008.

(4)

Poročilo organizacije Greenpeace in Evropskega sveta za obnovljive vire energije iz leta 2009 z naslovom „Delo za podnebje: obnovljivi viri energije in revolucija zelenih delovnih mest“

(5)

Evropska komisija: „Zaposlovanje v Evropi 2009“.

(6)

Pobuda Okoljskega programa Združenih narodov, Mednarodne organizacije dela, Mednarodne organizacije delodajalcev in Mednarodne konfederacije sindikatov iz leta 2008 za zelena delovna mesta z naslovom „Zelena delovna mesta: na poti k dostojnemu delu v trajnostnem svetu z nizkimi emisijami ogljikovega dioksida“.


MNENJE Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (25.6.2010)

za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

o razvijanju zaposlitvenih možnosti novega trajnostnega gospodarstva

(2010/2010(INI)

Pripravljavec mnenja: Edward Scicluna

POBUDE

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  meni, da sedanja globalna gospodarska in socialna kriza, ki je upočasnila spremembe pri uporabi energije in zmanjševanju izpustov ogljika, ne bi smela odvračati držav članic od tega, da preidejo na konkurenčnejše, trajnejše nizkoogljično gospodarstvo, ki bo učinkovito uporabljajo vire, saj bodo tako odpornejše, manj odvisne od vse dražjega uvoza in bolj konkurenčne;

2.  meni, da je treba v evropski strategiji zaposlovanja obravnavati tudi gospodarske posledice podnebnih sprememb na evropske trge dela, gospodarske dejavnosti, namenjene prilagajanju tem spremembam in druge dejavnosti, ki izhajajo iz sprememb politik, usmerjenih v blaženje podnebnih sprememb;

3.  poudarja, da se lahko ekološko učinkovito gospodarstvo in zelena delovna mesta spodbujajo tako, da se davčna obremenitev prenese z delovne sile in podjetij na rabo neobnovljivih virov energije, s čimer bomo tudi preprečili negativne vplive na okolje;

4.  poudarja, da bi morala Komisija izkoristiti pripravo prihodnjega večletnega finančnega okvira za spodbujanje trajnostnega trga dela s posebnim poudarkom na zelenih delovnih mestih;

5.  poziva Eurostat, Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) ter statistične agencije, naj premislijo o možnosti, da se z uvedbo posebne kode Splošne industrijske klasifikacije gospodarskih dejavnosti v Evropskih skupnostih (NACE) prestrukturira statistična razvrstitev gospodarskih dejavnosti, da bo bolje odražala nove okoljske industrije, ki sedaj niso vidne, saj so vključene v standardno industrijsko klasifikacijo;

6.  ugotavlja, da ima po mnenju OECD panoga okoljskega blaga in storitev možnosti, da zagotovi delovna mesta za široko paleto spretnosti in usposobljenosti, vključno z nekvalificiranimi delavci, ter poziva Komisijo, naj bo še posebej pozorna na to občutljivo skupino;

7.  meni, da je glede na demografski razvoj na področju socialnih in zdravstvenih storitev velik potencial za trajnostno razvijanje novih delovnih mest, kar je treba izkoristiti za učinkovito politiko zaposlovanja;

8.  meni, da ima politika zaposlovanja osrednjo vlogo v boju proti revščini in socialni izključenosti, zato poziva h kakovostnim delovnim razmeram v skladu s programom Mednarodne organizacije dela za dostojno delo ter k plačilu, ki bo omogočalo preživetje, pa tudi zagotovilo sorazmerno udeležbo v BDP;

9.  poudarja, da bodo za prehod na zeleno gospodarstvo potrebni ustrezni programi usposabljanja in izobraževanja, v nekaterih primerih bodo morale univerze preučiti, ali bodo ponudile povsem nova študijska področja in smeri, ter poziva države članice, naj nujno obravnavajo razkorak v znanjih, ki že obstaja med sedanjimi delavci in potrebami zelenih panog;

10. poziva k učinkovitemu sistemu financiranja in davčnim spodbudam, ki bi malim in srednjim podjetjem pomagali, da bi se usmerila proti zelenim politikam zaposlovanja ter zagotovila zelene inovacije in proizvodnjo;

11. poziva k spodbuditvi industrije k ekološkim inovacijam, saj imajo podjetniki zelo pomembno vlogo v širjenju tovrstnih inovacij; v zvezi s tem opozarja, da je obveščanje podjetnikov s predstavljanjem novih poslovnih priložnosti odločilno za uspešnost strategije, namenjene razvoju gospodarstva, ki bo učinkovito uporabljalo vire, in trajnostnih panog;

12. meni, da bi morale države članice glede na pospešeno prestrukturiranje, predvideno kot odziv na globalno krizo in podnebne spremembe pripraviti okvir, v katerem bi bilo jasno določeno, kako naj bi se prilagodile vlade, delodajalci in delavci;

13. meni, da bi bilo treba razlikovati med nadzorom nad onesnaževanjem, recikliranjem, ravnanjem z odpadki, gospodarjenjem z vodnimi viri, dejavnostmi čiščenja vode, ohranjanjem narave, proizvodnjo okoljskih tehnologij, proizvodnjo obnovljive energije in s tem povezano opremo ter okoljskimi raziskavami in razvojem, čeprav se strinja, da mora evropska strategija zaposlovanja kar najširše opredeliti zelena delovna mesta;

14. izraža zaskrbljenost zaradi premajhne mobilnosti delovne sile na notranjem trgu EU; poudarja, da še vedno obstajajo omejitve za prosti pretok delovne sile iz novih držav članic in da je omejena tudi prenosljivost socialnih pravic;

15. izraža zaskrbljenost zaradi dolgoročne negotovosti delovnih mest, do katere je prišlo na trgu delovne sile EU v zadnjih dveh desetletjih, ko so predvsem mladi čedalje pogosteje zaposleni s kratkotrajnimi pogodbami in v slabih delovnih razmerah; meni, da nova delovna mesta, ki nastanejo v takih okoliščinah, ne morejo veljati za trajnostna; meni, da je treba te strukturne pomanjkljivosti obravnavati pri razvijanju zaposlitvenega potenciala novega trajnostnega gospodarstva.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

22.6.2010

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

41

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Burkhard Balz, Sharon Bowles, Udo Bullmann, Pascal Canfin, Nikolaos Huntis (Nikolaos Chountis), George Sabin Cutaş, Leonardo Domenici, Diogo Feio, Elisa Ferreira, Vicky Ford, José Manuel García-Margallo y Marfil, Jean-Paul Gauzès, Sven Giegold, Sylvie Goulard, Enikő Győri, Liem Hoang Ngoc, Othmar Karas, Wolf Klinz, Jürgen Klute, Rodi Kraca-Cagaropulu (Rodi Kratsa-Tsagaropoulou), Astrid Lulling, Hans-Peter Martin, Arlene McCarthy, Íñigo Méndez de Vigo, Sławomir Witold Nitras, Ivari Padar, Alfredo Pallone, Ani Podimata (Anni Podimata), Antolín Sánchez Presedo, Olle Schmidt, Edward Scicluna, Peter Simon, Theodor Dumitru Stolojan, Ivo Strejček, Kay Swinburne, Ramon Tremosa i Balcells, Corien Wortmann-Kool

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Elena Băsescu, David Casa, Iliana Ivanova, Syed Kamall, Philippe Lamberts


MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (8.6.2010)

za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

o razvijanju zaposlitvenih možnosti novega trajnostnega gospodarstva

(2010/2010(INI))

Pripravljavka mnenja: Rovana Plumb

POBUDE

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  meni, da se po krizi v gospodarstvu ponuja velika možnost za trajnostno rast, ki bi temeljila na družbeni pravičnosti in ekološki učinkovitosti; poudarja, da bo preoblikovanje evropskih gospodarstev iz onesnažujočih v ekološko učinkovita temeljito spremenilo proizvodnjo, distribucijo in potrošnjo, kar bi bilo treba izkoristiti kot možnost za uresničevanje resnične trajnosti brez ogrožanja blaginje ali delovnih mest; je prepričan, da je treba prehod v gospodarstvo, temelječe na čistih virih energije, razumeti kot priložnost za vlaganja v trajnostni razvoj, ne pa samo kot breme za javne in zasebne proračune;

2.  poziva Komisijo, naj razvije statistična orodja za oceno neto bilance delovnih mest, ustvarjenih v „zelenem“ gospodarstvu;

3.  meni, da trajnostni razvoj temelji na dolgoročni viziji, pri kateri so gospodarska rast, socialna kohezija in varstvo okolja med seboj povezani in se medsebojno podpirajo; poudarja zmožnost ustvarjanja zelenih delovnih mest v trajnostnem gospodarstvu in sprejema opredelitev Mednarodne organizacije dela, po kateri so vsa delovna mesta, ki pospešujejo trajnostni razvoj, zelena; vendar poudarja, da morajo biti na vseh delovnih mestih v zelenih sektorjih dobre delovne razmere;

4.  ugotavlja, da je bilo po ocenah leta 2009 zelenih delovnih mest 3,4 milijona;

5.  poudarja, da se je treba nujno spopasti s podnebnimi spremembami, da bi jih omejili na 2 °C v primerjavi s predindustrijskimi ravnmi; meni, da sedanje 20-odstotno ciljno zmanjšanje do leta 2020 ni v skladu s splošnim ciljem, tako da pričakuje predlog, da bi ciljno zmanjšanje čim prej pomaknili na vsaj 30 %; zato Komisijo odločno poziva k razvoju posebnih politik, da bi zagotovila prehod na zeleno gospodarstvo, zlasti v zvezi s prekvalifikacijo delavcev za zelena delovna mesta ter pomočjo za ozelenitev evropske industrije v sklopu svetovnih trgov, pa tudi s spodbujanjem zasebnega sektorja k vlaganju v nizkoemisijske tehnologije, ki bodo v korist inovacijam in ustvarjanju delovnih mest;

6.  poudarja, da je stabilen, dolgoročen in ambiciozen regulativni okvir predpogoj za to, da se v celoti izkoristi potencial zelenega zaposlovanja; meni, da so za izpolnitev ciljev zaposlovanja glede zelenih delovnih mestih v strategiji EU 2020 potrebni oprijemljivi zakonsko obvezujoči ukrepi, s katerimi bi dosegli absolutno manjšo porabo naravnih virov in druge okoljske cilje;

7.  meni, da ima sedanja in novopredlagana okoljska zakonodaja EU velik potencial za ustvarjanje novih delovnih mest na področjih, kot so zrak, tla, voda, energija, javne storitve, kmetijstvo, promet, gozdarstvo in upravljanje okolja; poziva države članice k izvajanju zakonodaje EU, ki bi lahko vodila v nova vlaganja v okolju prijazne tehnologije in delovna mesta;

8.  poudarja, da bi zahteva po okolju prijaznih kmetijskih praksah znatno povečala zaposlovanje in prihodke v kmetijskem sektorju;

9.  poudarja pomen ovrednotenja biotske raznovrstnosti pri ustvarjanju zelenih delovnih mest po Evropi, zlasti z vzpostavitvijo omrežij Natura 2000; poudarja, da je ekološki turizem s približno 20-odstotno letno rastjo eno vodilnih področij pri ustvarjanju zelenih delovnih mest; poudariti želi tudi potencialna delovna mesta, ki izhajajo iz prostočasnih dejavnosti, povezanih z naravo;

10. poudarja, da bi subvencije za ozelenitev sektorja mestnega prometa prinesle največjo korist zaposlovanju, če bi vlagali v javni promet;

11. poziva Komisijo, naj opredeli „zeleno delovno mesto“; spodbuja jo tudi, naj pri oblikovanju politik na področju obnovljivih virov energije, energetske učinkovitosti, ravnanja z odpadki in recikliranja ter obnove stavb daje prednost zelenim delovnim mestom;

12. poziva Komisijo, naj do leta 2011 predloži strategijo z zakonodajnimi in nezakonodajnimi ukrepi za spodbujanje zelenih delovnih mest, ki bodo vir rasti in blaginje za vse; poziva Komisijo in države članice, naj politiko preusposabljanja in prekvalificiranja delavcev za zelena delovna mesta vključijo v vse druge politike EU; poudarja, da je treba v to strategijo vključiti vse vrste delovnih mest, tako visokokvalificirana kot srednje- ali nižjekvalificirana;

13. navaja, da Svet v točki 8 svojih sklepov z dne 21. oktobra 2009 poziva Komisijo, naj za vsak posamezen sektor nujno pregleda subvencije, ki imajo negativne posledice za okolje in niso v skladu s trajnostnim razvojem; poziva Komisijo, naj začne te sklepe nemudoma izvajati in preuči možnost proračunske prerazporeditve teh subvencij za podporo novim dejavnostim, povezanim s trajnostnim gospodarstvom;

14. poziva Komisijo, naj v ogrodje za vseživljenjsko učenje vključi še deveto ključno kompetenco na področju okolja, podnebnih sprememb in trajnostnega razvoja, kar je v družbi znanja bistvenega pomena;

15. poziva države članice, naj sisteme izobraževanja in usposabljanja prilagodijo potrebam novega trajnostnega gospodarstva;

16. je prepričan, da morata biti okoljska in socialna politika zaradi blaginje evropskih državljanov povezani na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni; poudarja, da bodo organizacije, ki vlagajo v ekološko učinkovite prakse, pripomogle k vzpostavljanju boljšega delovnega okolja za zaposlene, s tem pa bodo lahko tudi bolj produktivne; poziva države članice, naj promovirajo evropski sistem za ekološko upravljanje in revizijo (EMAS) ter spodbujajo vse gospodarske sektorje, naj si prizadevajo za registracijo v njem;

17. opominja, da javna naročila zajemajo velik delež trga in bi bila lahko vir pomembnih spodbud za ozelenitev gospodarstva; zato poziva, naj se pri vseh javnih naročilih zahtevajo visoki okoljski standardi;

18. je prepričan, da uvedba zelene tehnologije, ki učinkovito porablja vire, ne bo zadostovala za trajnostni razvoj, vse dokler večja produktivnost pomeni večji dohodek; poleg tega meni, da bi bilo z okoljskega vidika smiselno preusmeriti prihodke iz produktivnosti v več prostega časa in krajše delavnike, ne pa v večje plače in naraščajočo potrošnjo;

19. odločno poziva države članice, naj pri obravnavanju gospodarskega, socialnega in okoljskega vpliva podnebnih sprememb med seboj izmenjujejo izkušnje in zglede najboljše prakse na področju zaposlitvenih možnosti;

20. meni, da je potrebno veliko več raziskovanja za ugotovitev vpliva okoljske in podnebne politike na neto ustvarjena delovna mesta; poziva Komisijo, naj to področje opredeli kot prednostno nalogo osmega okvirnega programa;

21. meni, da bi bilo treba storiti več za upoštevanje zunanjih stroškov; poziva Komisijo, naj uporabi sedanja orodja politike – ali po potrebi razvije nova –, da bi v prihodnjih predlogih politike upoštevala ugotovitve in ustrezno opredelila stroške;

22. poziva Komisijo in države članice, naj organizirajo kampanje obveščanja in ozaveščanja javnosti o razvoju zelenih delovnih mest in trajnostnega gospodarstva;

23. priznava, da imajo nevladne organizacije in sindikati pomembno vlogo pri razvoju potenciala za zelena delovna mesta, saj prispevajo k procesu odločanja, zaposlujejo in ozaveščajo javnost.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

2.6.2010

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

53

1

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

János Áder, Elena Oana Antonescu, Kriton Arsenis, Pilar Ayuso, Paolo Bartolozzi, Sandrine Bélier, Martin Callanan, Nessa Childers, Chris Davies, Bairbre de Brún, Esther de Lange, Anne Delvaux, Bas Eickhout, Edite Estrela, Jill Evans, Elisabetta Gardini, Gerben-Jan Gerbrandy, Julie Girling, Françoise Grossetête, Dan Jørgensen, Karin Kadenbach, Christa Klaß, Jo Leinen, Corinne Lepage, Peter Liese, Linda McAvan, Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė, Vladko Todorov Panajotov (Vladko Todorov Panayotov), Gilles Pargneaux, Antonija Prvanova (Antonyia Parvanova), Andres Perello Rodriguez, Sirpa Pietikäinen, Mario Pirillo, Pavel Poc, Vittorio Prodi, Frédérique Ries, Oreste Rossi, Daciana Octavia Sârbu, Carl Schlyter, Horst Schnellhardt, Teodoros Skilakakis (Theodoros Skylakakis), Bogusław Sonik, Catherine Soullie, Salvatore Tatarella, Anja Weisgerber, Glenis Willmott, Sabine Wils, Marina Yannakoudakis

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Christofer Fjellner, Gaston Franco, Mairead McGuinness, Rovana Plumb, Bart Staes, Kathleen Van Brempt, Anna Záborská


MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (24.6.2010)

za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

o razvijanju zaposlitvenih možnosti novega trajnostnega gospodarstva

(2010/2010(INI)

Poročevalka: Ilda Figueiredo

POBUDE

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. decembra 2007 o predkomercialnih naročilih (KOM(2007)799),

–   ob upoštevanju Direktive 2010/31/EU(1) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb (prenovitev),

–   ob upoštevanju sklepov Sveta z 22. in 23. novembra 2007 o znanstvenih informacijah v digitalni dobi: dostop, razširjanje in arhiviranje,

A. ker je gospodarska in finančna kriza hudo prizadela nacionalne javne proračune,

B.  ker se bo po podatkih iz zelene knjige o demografskih spremembah (KOM(2005)94) delovno sposobno prebivalstvo med letoma 2005 in 2030 zmanjšalo za 20,8 milijona (6,8 %), število oseb nad 60 let starosti pa se sedaj v primerjavi z obdobjem pred letom 2007 povečuje z dvakratno hitrostjo – za približno dva milijona vsako leto v primerjavi z enim milijonom prej,

1.  meni, da mora novo trajnostno gospodarstvo EU zagotoviti uravnotežen gospodarski in družbeni razvoj; poziva k ambiciozni trajnostni industrijski politiki s poudarkom na učinkovitosti virov; poudarja, da mora zeleno gospodarstvo omogočati dostojna, dobro plačana delovna mesta s poudarkom na varstvu okolja;

2.  meni, da je bistveno izvajati verodostojne, predvidljive in stabilne politike z visoko zastavljenimi cilji, zlasti na področju energetike in podnebja; zato poziva Komisijo in države članice, naj sredstva usmerijo v dvojni cilj spoprijemanja s podnebnimi spremembami ter ustvarjanja delovnih mest in trajnostne rasti ob upoštevanju načel dobrega upravljanja proračuna; poudarja, da mora postati evropski cilj zmanjšanja porabe energije za 20 % do leta 2020 zavezujoč, in ponovno izraža podporo zavezi Sveta za 80 do 95-odstotno zmanjšanje evropskih emisij toplogrednih plinov do leta 2050;

3.  vendar meni, da je bilo spregledano, da se države članice EU soočajo s številnimi skupnimi izzivi, kjer so skupne evropske pobude edina smiselna rešitev;

4.  poudarja, da mora biti razvijanje možnosti za kakovostna delovna mesta, ki jih omogoča novo trajnostno gospodarstvo, usmerjeno v iskanje rešitev za pomembne izzive, s katerimi se spoprijema družba, vključno z brezposelnostjo, revščino, podnebnimi spremembami, staranjem prebivalstva in pomanjkanjem virov; opozarja na pomen industrijske in raziskovalne politike, ki temeljita na odprtih inovacijah in grozdenju, za spodbujanje združevanja znanja posameznih javnih in zasebnih gospodarskih subjektov ter za spodbujanje inovacij;

5.  poudarja, da je pomembno vzpostaviti skladno strategijo EU, ki bo zajemala ekološke inovacije ter se bo osredinila na zmanjšanje onesnaževanja in učinkovito uporabo virov v proizvodnih postopkih; zato poziva Komisijo, naj razvije evropsko tehnološko platformo za industrije z majhno porabo virov;

6.  poziva Komisijo in države članice, naj napredujejo pri reformiranju finančnih instrumentov, da bodo okolju prijaznejši in dolgoročno usmerjeni, kar bo pritegnilo zasebne naložbe in ustvarilo več boljših delovnih mest v prihodnosti;

7.  poudarja, da lahko smiselna uporaba mehanizmov in instrumentov financiranja ter smernic javne politike pomaga pridobiti znatna dodatna sredstva iz zasebnega sektorja za podpiranje naložb in ustvarjanje novih delovnih mest;

8.  je prepričan, da je nujno zagotoviti okvir Skupnosti za raziskave in razvoj z ustreznim in zadostnim proračunom, da bi podprli javne in zasebne raziskave ter njihove rezultate dali na voljo v dostopni in nebirokratski obliki, kar bi mikropodjetja ter mala in srednja podjetja spodbudilo k inovacijam, zlasti na področjih energetske učinkovitosti, energetske infrastrukture, uporabe novih obnovljivih virov energije in nizkoogljičnih proizvodnih postopkov, recikliranja in boljše uporabe virov, pa tudi na področju ustvarjanja dobro plačanih delovnih mest s pravicami; ponovno poudarja, da je treba doseči cilj 3 % naložb v raziskave in razvoj, pri čemer je treba zagotoviti, da bodo raziskave ustvarile dodano vrednost v evropskem gospodarstvu, kar bo lahko pozitivno vplivalo na zadrževanje visokokvalificiranih delavcev na ozemlju EU;

9.  poudarja, da imajo mikropodjetja ter mala in srednja podjetja osrednjo vlogo v razvoju trajnostnega gospodarstva, in obžaluje, da se lahko soočajo s težavami pri predvidevanju novih gospodarskih trendov; poziva Komisijo in države članice, naj tem podjetjem pomagajo opredeliti področja z razvojnim potencialom, povezana s trajnostnim gospodarstvom, zlasti na področju obnovljivih virov energije in energetske varčnosti, ter olajšajo dostop do mikrokreditov, na primer iz evropskega mikrofinančnega instrumenta Progress, in jih ustrezno obvestijo, kako uporabljati to storitev;

10. poudarja, da potrebne gospodarske rasti in posledičnega večjega zaposlovanja v gospodarstvu, ki bi temeljilo na inovacijah, ni mogoče doseči, dokler evropski raziskovalci in podjetja ne bodo zmožni pretvoriti rezultatov raziskav v tržne proizvode; se sklicuje na pregled stanja na področju inovacij, ki ga je opravila Komisija, po katerem je inovacijska vrzel med EU in ZDA 30 %, med EU in Japonsko pa 40 %;

11. poziva Komisijo, naj tesneje sodeluje z državami članicami, da bi pripravila srednje- in dolgoročne napovedi v zvezi s kvalifikacijami, po katerih se povprašuje na trgu dela, ter spodbuja partnerstva med univerzami in poslovnim sektorjem, da bi pospešila prehod mladih na trg dela, obenem pa pripomogla k oblikovanju na znanju temelječe družbe, razvila uporabne raziskave in ustvarila boljše možnosti na trgu dela za diplomante;

12. se zaveda dejstva, da so sheme financiranja na ravni EU ter nacionalni in regionalni ravni še vedno zelo neusklajene, zato poudarja, da je treba programe bolje usklajevati na več ravneh ter podpreti večjo sinergijo med različnimi skupnimi politikami, ki uporabljajo sredstva iz strukturnih skladov, sredstva za kmetijstvo in razvoj podeželja, okvirni program za raziskave ter okvirni program za konkurenčnost in inovacije, če naj bi oblikovali trajnostno gospodarstvo z učinkovito izrabo virov; meni, da je treba glede financiranja v okviru skupne kmetijske politike nadalje preučiti možnost večjega prehoda od neposrednih podpornih mehanizmov k razvoju podeželja in okoljsko trajnostnega kmetijstva;

13. poudarja, da je prehod na novo trajnostno gospodarstvo zapleten pojav, ki zahteva, da je treba posebno pozornost nameniti tistim, ki jih je prizadelo krčenje industrijske dejavnosti, in uvesti ustrezno finančno podporo in mehanizme ter celostne posege, usmerjene v trajnosti razvoj in gospodarstvo, ki bo temeljilo na inovacijah in bo zmoglo ustvariti dostojna, dobro plačana delovna mesta s pravicami ter zmanjšati družbene neenakosti ter razlike med regijami; pri doseganju teh ciljev daje velik pomen socialnemu partnerstvu;

14. meni, da demografski izzivi zahtevajo širšo strategijo, ki bo združevala ustvarjanje delovnih mest ter izpolnjevanje novih in nastajajočih potreb na evropskem trgu dela; v zvezi s tem meni, da je treba doseči dodaten napredek pri izboljšanju mobilnosti delavcev EU, tudi raziskovalcev in drugih strokovnjakov, da bi dosegli Evropo brez meja na notranjem trgu EU;

15. poziva Komisijo, naj pozove države članice, da pregledajo prehodne določbe o dostopu do njihovih trgov dela, da bi med svetovno gospodarsko krizo ohranile zaposlitve v EU;

16. poudarja, da bo učinkovita raba energije in virov zagotavljala odločilno konkurenčno prednost v prihodnosti; poudarja tudi, da lahko odločitev za energetsko učinkovitost ne le pomaga spodbuditi raznovrstnejšo industrijo in zmanjšati emisije toplogrednih plinov, temveč lahko tudi v velikem obsegu zagotavlja socialne koristi in ustvarja delovna mesta s pravicami, kar bo državam članicam pomagalo, da bodo premostile sedanjo gospodarsko krizo in se podale na pot trajnostne gospodarske rasti; poziva Komisijo in države članice, naj pri oblikovanju energetskih strategij preučijo intenzivnost delovne sile v sektorjih;

17. meni, da morajo hkrati s prehodom na novo trajnostno gospodarstvo in spremembami v proizvodnih postopkih podjetij in sektorjev potekati ustrezna usposabljanja, zlasti poklicno usposabljanje mladih, in programi za vseživljenjsko učenje, zlasti za ranljivejšo starostno skupino nad 50 let, ter da bo to tudi ustvarilo nova delovna mesta; zato poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo zagotavljanje takšnega usposabljanja in programov; poudarja pomen okrepljenega dialoga, kjer so potrebne družbene spremembe, da bi se prilagodili na novo trajnostno gospodarstvo, zlasti v tistih podjetjih, katerih dejavnost temelji na fosilnih gorivih; poziva Komisijo, države članice in socialne partnerje, naj zagotovijo ta socialni dialog, da bi bile ekološke spremembe pravične;

18. poziva k sodelovanju med državami članicami v boju proti neprijavljenemu delu, saj je siva ekonomija zaskrbljujoča v vsej Evropi; meni, da je treba ukrepe proti neprijavljenemu delu okrepiti na ravni držav članic in na ravni EU;

19. poziva Komisijo, naj oblikuje zaposlitvene smernice, ki bodo dejavno spodbujale zaposlovanje delavcev pod 25 in nad 50 let starosti ter bodo ustrezno pozornost namenile posebnim izzivom, s katerimi se srečujejo mladi in starejši;

20. poziva Komisijo in države članice, naj obravnavajo razkorak v znanjih, ki že obstaja med razpoložljivo delovno silo in potrebami novih trajnostnih industrij; pri tem poudarja, da je pomembno subvencionirati pripravništvo za mlade kot obliko prehoda iz izobraževanja v poklicno življenje; poleg tega poziva države članice, naj dajo spodbude delodajalcem, ki nudijo nizkokvalificiranim ali nekvalificiranim osebam usposabljanje in možnosti, da pridobijo praktične izkušnje neposredno na delovnem mestu; poudarja tudi, da bi morala politika EU in nacionalne politike močno podpirati digitalno pismenost in kompetence kot del osnovnega znanja in spretnosti, ki povečujejo družbeno vključevanje in konkurenčno prednost evropske delovne sile;

21. poudarja, da je javni sektor s postavljanjem zgleda, sprejemanjem progresivnih standardov javnih naročil, zagotavljanjem spodbud in informacij, zlasti na področju energije, izgradnje infrastrukture in objektov, prometa in komunikacij, pomemben za ustvarjanje delovnih mest s pravicami; poziva Komisijo in države članice, naj v javnih naročilih, zlasti pred komercializacijo, spodbujajo vključitev okoljskih in družbenih norm, pa tudi določbe z „lokalno vsebino“ ter podjetja trajnostnega in vključujočega gospodarstva, zlasti mala in srednja podjetja;

22. vztraja tudi, kako pomembne so zasebne naložbe, pri tem pa poudarja, da je finančnim potrebam mogoče zadostiti le z zasebnimi naložbami; opozarja na velike razlike v naložbah zasebnih podjetij v raziskave in razvoj, saj gredo naložbe od 5–7 % prihodka v informacijske in komunikacijske tehnologije in farmacevtsko industrijo do približno 1 % v energetskih podjetjih; poziva EU, naj ustvari ustrezne okvirne pogoje, da bo podjetja spodbudila k naložbam;

23. poziva Komisijo in države članice, naj izrabijo uspeh sklada za obnovo in določijo novo pobudo Skupnosti, vključno s pilotnimi projekti, za obnovo v smeri novega trajnostnega gospodarstva;

24. ugotavlja, da si je treba dodatno prizadevati, da bi zagotovili učinkovito uskladitev minimalnih zahtev EU o urejanju delovnega časa v zvezi z zdravjem in varnostjo delavcev;

25. poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo poseben podporni instrument za tiste, ki so bili zaposleni v javnem sektorju in so izgubili delo zaradi gospodarske in finančne krize, podoben Evropskemu skladu za prilagoditev globalizaciji v primeru podjetij EU, ki jih prizadene globalizacija ali gospodarska kriza.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

24.6.2010

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

49

4

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Zigmantas Balčytis, Ivo Belet, Bendt Bendtsen, Jan Březina, Reinhard Bütikofer, Maria Da Graça Carvalho, Jorgo Chatzimarkakis, Giles Chichester, Pilar del Castillo Vera, Christian Ehler, Ioan Enciu, Adam Gierek, Norbert Glante, Fiona Hall, Edit Herczog, Lena Kolarska-Bobińska, Béla Kovács, Philippe Lamberts, Judith A. Merkies, Angelika Niebler, Jaroslav Paška, Ani Podemata (Anni Podimata), Miloslav Ransdorf, Herbert Reul, Teresa Riera Madurell, Paul Rübig, Amalia Sartori, Francisco Sosa Wagner, Konrad Szymański, Britta Thomsen, Patrizia Toia, Ioanis A. Cukalas (Ioannis A. Tsoukalas), Claude Turmes, Niki Cavela (Niki Tzavela), Marita Ulvskog, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Adina-Ioana Vălean, Alejo Vidal-Quadras, Henri Weber

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Ilda Figueiredo, Andrzej Grzyb, Jolanta Emilia Hibner, Yannick Jadot, Werner Langen, Marian-Jean Marinescu, Vladko Todorov Panajotov (Vladko Todorov Panayotov), Markus Pieper, Mario Pirillo, Vladimír Remek, Frédérique Ries, Hermann Winkler

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Izaskun Bilbao Barandica, Jan Zahradil

(1)

UL L 153, 18.6.2010, str. 13.


MNENJE Odbora za regionalni razvoj (24. 6. 2010)

za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

o razvijanju zaposlitvenih možnosti novega trajnostnega gospodarstva

(2010/2010(INI))

Pripravljavka mnenja: Kerstin Westphal

POBUDE

Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje predloge:

1.  meni, da ima kohezijska politika EU odločilno vlogo pri razvijanju zaposlitvenih možnosti trajnostnega gospodarstva, saj pomaga pri odpravljanju regionalnih razlik in spodbuja gospodarstvo, da bi se doseglo polno zaposlenost; poudarja vlogo, ki jo bosta imeli regionalna in lokalna raven pri spodbujanju trajnostnega gospodarstva, in da bi morale regije uporabljati evropske strukturne sklade in kohezijski sklad za pobude, s katerimi bi ustvarjali nova, trajnostna in trajna delovna mesta; poudarja, da je pomembno, da države članice uporabljajo Evropski socialni sklad za naložbe v znanje, zaposlovanje, usposabljanje in prekvalificiranje, da bi prek nacionalnih, regionalnih in lokalnih projektov ustvarili nova in boljša delovna mesta; meni, da so lahko tudi strokovne izkušnje starejših prispevek k tem pobudam, saj starejše osebe predstavljajo vse večji delež prebivalstva EU; priporoča, naj imajo regionalni in lokalni organi ustrezne in stalne stike s poslovnim okoljem, organizacijami delodajalcev, sindikati in nevladnimi organizacijami, da bi lahko srednje- in dolgoročno predvideli potrebe na trgu dela;

2.  v zvezi s tem poudarja pomen zamisli o celostnem razvoju mest in da bi trajnostna preureditev prikrajšanih mestnih četrti lahko postala vzorčen primer; meni, da je pogoj za to jasen politični okvir, kamor sodi tudi nadaljnje spodbujanje urbanih razsežnosti v strukturnih skladih;

3.  poudarja, da je glede na sedanjo gospodarsko krizo in vprašanje podnebnih sprememb izredno pomembno podpirati razvoj okolju prijaznega gospodarstva; opozarja, da imajo lokalne in regionalne oblasti pomembno vlogo pri preusmeritvi k večji trajnosti, zlasti zaradi njune zmožnosti spodbujanja povezav med centri za izobraževanje, usposabljanje in raziskave ter malimi in srednjimi podjetji; poudarja, da je za ta namen kohezijska politika EU glavno orodje, ki lahko pripomore tako k boju proti podnebnim spremembam s preudarno energetsko politiko kot k odpiranju novih možnosti zaposlitve za državljane;

4.  opozarja, da podnebne spremembe v Evropi različno vplivajo na regije, da so glede na študijo Komisije(1) regije južne in vzhodne Evrope, kjer živi več kot tretjina prebivalstva EU, najbolj izpostavljene posledicam podnebnih sprememb, da so najbolj prizadete najšibkejše skupine prebivalstva in da bi to lahko privedlo do še večjih regionalnih in socialnih neravnovesij;

5.  priznava pomembno vlogo regionalnih in lokalnih oblasti pri izobraževanju, ki je temelj za pridobivanje nadaljnjih znanj, usmerjenih v prihodnost, tudi vseživljenjskega izobraževanja in prekvalificiranja; meni, da so za določanje okvirnih pogojev za izobraževanje in nadaljnje usposabljanje mladih, tudi tistih, ki so opustili šolanje, ne da bi pridobili kakršno koli izobrazbo, v mnogih državah pristojni regionalni in lokalni organi; zato spodbuja regije, naj zlasti v prikrajšanih mestnih četrtih in regijah uporabljajo strukturne sklade za izobraževalno infrastrukturo in s temi spodbudami omogočijo celostno in obpirno šolsko izobraževanje; opozarja na pomembne možnosti (za izobraževanje), ki jih omogoča povezovanje javnih organov ter podjetij in združenj, za ustvarjanje trajnostnih delovnih mest na področju javnega mestnega prevoza, mobilnosti v mestih, izobraževanja, raziskav in razvoja s poudarkom na enakih možnostih;

6.  poudarja pomen Evropskega sklada za regionalni razvoj za regionalno oblikovanje grozdov s povezovanjem raziskav, inovacij in infrastrukture na lokalni ravni v okviru novih tehnologij, na primer pri obnovljivih virih energije in energetski učinkovitosti; poleg tega poudarja, da so zlasti na mestnih območjih regionalni in lokalni organi v najboljšem položaju in imajo največ možnosti za ustvarjanje pogojev, potrebnih za razvoj grozdov inovativnih podjetij; opozarja, da bi lahko takšno povezovanje v grozde bistveno spodbudilo lokalni gospodarski razvoj in omogočilo ustvarjanje novih delovnih mest v regiji;

7.  se zaveda dejstva, da so EU ter nacionalne in regionalne sheme financiranja še vedno zelo neusklajene, zato poudarja, da je treba programe bolje usklajevati na več ravneh ter bolj podpreti večjo sinergijo med različnimi skupnimi politikami z uporabo sredstev strukturnih skladov, sredstev za kmetijstvo in razvoj podeželja, okvirnega programa za raziskave ter okvirnega programa za konkurenčnost in inovacije, če naj se dosežejo cilji strategije Evropa 2020;

8.  poudarja dodano vrednost ideje o vseživljenjskem učenju ter poziva države članice, naj temeljito opredelijo lokalne možnosti, da bi pripravile potrebam prilagojeno usposabljanje, uskladile razpoložljive vire z dejanskimi potrebami ter povrnile ugled srednješolskemu poklicnemu izobraževanju, tako da bi določile visoke izobraževalne standarde, zlasti v regijah, kjer je zaradi lokalnih možnosti in tradicionalnih delovnih področij treba v celoti razviti posebne veščine in znanja; poziva Komisijo, naj državam članicam zagotovi zadostno tehnično podporo pri opredeljevanju lokalnih potreb, ter ugotavlja, da bi lahko visokokakovostne poklicne srednje šole prispevale k manjši brezposelnosti maturantov ter omogočile trajnostno zaposlitev;

9.  opozarja na osrednjo vlogo malih in srednjih podjetij pri spodbujanju inovacij v Evropi; spodbuja zasebni in javni sektor, naj uporabita Evropski socialni sklad kot sredstvo za spodbujanje podjetniškega odnosa in znanj med mladimi ter za poklicno svetovanje vsem, ki se soočajo z brezposelnostjo;

10. v skladu s pogodbami poudarja pomen geografske mobilnosti delojemalcev; priznava, da povečanje mobilnosti z dobrim mestnim prometom izboljšuje dostop do možnosti zaposlitve in da je posledica multiplikativni učinek, ki je zlasti pomemben v obmejnih regijah z visoko ravnijo brezposelnosti; zato spodbuja regije, lokalne in regionalne uprave, organe in nevladne organizacije na obmejnih območjih, naj uporabijo sredstva iz strukturnih skladov za infrastrukturne ukrepe, ki se izvajajo v okviru programov nacionalnega in medregionalnega sodelovanja, obenem pa naj uporabijo Evropski socialni sklad za pridobivanje boljših možnosti za izobrazbo in zaposlitev mladih na podeželju;

11. poudarja pomen ukrepov za spodbujanje rasti in zaposlovanja na podeželju, da bi preprečili odseljevanje prebivalstva s teh območij;

12. poziva pristojne organe držav članic in Komisijo, naj bolje skrbijo za trajnost sofinanciranih ukrepov, kot je predvideno v Uredbi Sveta št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu(2); poziva pristojne organe, naj zagotovijo, da ostanejo sredstva iz strukturnih skladov dolgoročno vezana in da se sredstva zagotovijo šele, ko se zagotovi trajnost projektov, kot določa člen 57 te uredbe; poziva pristojne organe, naj preprečijo prekupčevanje s subvencijami tako, da uvedejo ustrezen mehanizem kaznovanja;

13. ponavlja svojo podporo pilotnemu projektu „Erasmus za lokalne in regionalne poslance“, ki lahko občinam in regijam pomaga pri izmenjavi modelov najboljše prakse in ima lahko multiplikativni učinek na področju politike trga dela; poudarja, da je treba določiti izvedbene elemente projekta ter tesno sodelovati z Odborom regij in organizacijami predstavnicami mrež regij; poziva Komisijo, naj pospeši postopek za izvajanje tega pilotnega projekta; poziva Komisijo, naj za ta namen izoblikuje idejo za ustanovitev lokalne akademije;

14. priporoča, naj regionalni organi sprejmejo razvojne strategije v skladu s cilji strategije EU 2020, da bi ustvarili nova delovna mesta v trajnostnem gospodarstvu.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

21.6.2010

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

40

2

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Luís Paulo Alves, Haralampos Angurakis (Charalampos Angourakis), Sophie Auconie, Catherine Bearder, Jean-Paul Besset, Victor Boştinaru, Zuzana Brzobohatá, John Bufton, Alain Cadec, Salvatore Caronna, Tamás Deutsch, Rosa Estaràs Ferragut, Danuta Maria Hübner, Ian Hudghton, Evgeni Kirilov (Evgeni Kirilov), Constanze Angela Krehl, Petru Constantin Luhan, Ramona Nicole Mănescu, Iosif Matula, Erminia Mazzoni, Miroslav Mikolášik, Franz Obermayr, Jan Olbrycht, Wojciech Michał Olejniczak, Markus Pieper, Tomasz Piotr Poręba, Monika Smolková, Georgios Stavrakakis (Georgios Stavrakakis), Nuno Teixeira, Lambert van Nistelrooij, Oldřich Vlasák, Kerstin Westphal, Joachim Zeller

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Jens Geier, Catherine Grèze, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Marie-Thérèse Sanchez-Schmid, Elisabeth Schroedter, Richard Seeber, Dimiter Stojanov (Dimitar Stoyanov)

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Marian Harkin, Stanimir Ilčev (Stanimir Ilchev), Alexandra Thein

(1)

Delovni dokument Komisije z naslovom „Regije 2020: regije, ki so najbolj izpostavljene podnebnim spremembam, so na jugu in vzhodu Evrope“, november 2008. Na voljo je na naslovu:

http://ec.europa.eu/regional_policy/sources/docoffic/working/regions2020/pdf/regions2020_en.pdf

(2)

UL L 210, 31.7.2006, str. 25.


MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov (24.6.2010)

za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

o razvijanju zaposlitvenih možnosti novega trajnostnega gospodarstva

(2010/2010(INI))

Pripravljavka mnenja: Britta Thomsen

POBUDE

Odbor za pravice žensk in enakost spolov poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A. ker prehod na novo trajnostno gospodarstvo ne sme biti izgovor za zmanjševanje ukrepov na področju enakosti med spoloma, temveč ga je treba obravnavati kot edinstveno priložnost za večjo udeležbo žensk na evropskem trgu dela, saj je to pogoj za zagotovitev trajnostne rasti in uresničitev zahtev glede ekološke preobrazbe v starajoči se družbi,

B.  ker prehod na novo trajnostno gospodarstvo ne sme biti izgovor za izključitev najranljivejših in najmanj izobraženih delavcev s trga dela, zato je treba preprečiti učinek selektivnega izbiranja, katerega prve žrtve bi bili najmanj izobraženi delavci,

C. ker je po nedavnih študijah udeležba žensk na vseh ravneh odgovornosti dodana vrednost za podjetja, zlasti kar zadeva njihovo gospodarsko uspešnost,

D. ker ženske pridobijo večino univerzitetnih diplom v Uniji, največ s področja ekonomije, poslovodenja in prava, pa vendar ostajajo pri zasedanju odgovornih položajev v podjetjih in upravah v manjšini,

E.  ker so ženske, zlasti zaradi spolnih stereotipov v izobraževanju in družbi, premalo zastopane na področjih, ki zmotno veljajo za moška, kot so informatika, inženirstvo, fizika in tehnični poklici, na primer strojništvo in zidarstvo,

F.  ker se bo novo gospodarstvo oblikovalo v starajoči se družbi z vedno manj delovne sile, tako da bo treba pritegniti več žensk k opravljanju plačanega dela s prilagoditvijo organizacije dela in pripravo delodajalcev v vseh sektorjih na bolj raznoliko delovno silo;

1.  poudarja, da bomo lahko v novem gospodarstvu v celoti izkoristili možnosti za rast in zaposlovanje samo z večjo udeležbo žensk na evropskem trgu dela, saj se je z zmanjšanjem razlike v stopnji zaposlenosti med moškimi in ženskami od leta 1995 splošna stopnja zaposlenosti v Evropi povečala za polovico, kar je četrtina letne gospodarske rasti;

2.  poudarja, da se je pri prehodu na novo trajnostno gospodarstvo pomembno osrediniti na enakost med spoloma, saj je zaradi negotovih zaposlitvenih razmer in stalnih razlik v plačilu glede na spol veliko verjetneje, da se bodo v negotovem položaju znašle ženske; priznava, da je treba dati ženskam, ki želijo delati, možnost, da izberejo, kakšno delo bodo opravljale; poziva k razvoju politik trga dela na ravni držav članic, ki bodo obravnavale razsežnost spola, spremljali pa jih bodo programi za opolnomočenje in povečanje samozavesti žensk; opominja, da je to mogoče doseči z višjim izobraževalnim standardom za dekleta in ženske na področjih, kjer običajno prevladujejo moški;

3.  glede na to, da je glavni vir neenakosti ločevanje po spolu pri zaposlovanju, kadar se vrednost zaposlitev in z njimi povezano plačilo razlikujeta, če gre pretežno za moške ali ženske poklice, meni, da bi lahko bila zelena delovna mesta mehanizem za bolje plačano delo žensk, s čimer bi zaposlenim ženskam zagotovili socialne ugodnosti, s tem pa tudi rešili vprašanja ravnovesja med spoloma in različnega plačila glede na spol;

4.  poziva k oblikovanju pobude EU, da bi pri delodajalcih, zlasti v sektorjih, kjer običajno prevladujejo moški, bolje uzavestili, da je v starajoči se družbi bolj raznolika delovna sila potrebna in koristna, ter da bi delodajalcem zagotovili sredstva, s katerimi bi se pripravili na večjo raznolikost;

5.  poudarja, da lahko „zelena delovna mesta“ postanejo odločilni segment rasti na prihodnjem evropskem trgu dela, da že danes lahko več kot 20 milijonov delovnih mest v Evropski uniji šteje za „zelena“ in da nedavni dokazi kažejo, da se lahko delovna mesta samo v sektorju za obnovljivo energijo do leta 2020 podvojijo na 2,8 milijona; poziva Svet, Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo imele ženske od tega enake koristi;

6.  poudarja, da so lahko naložbe v socialno infrastrukturo priložnost za posodobitev Evrope in za spodbuditev enakosti med spoloma ter da so te naložbe nekakšna vzporedna strategija za posodobitev fizične infrastrukture prek naložb v zelene tehnologije; meni, da bi zato morala biti enakost med spoloma politična prednostna naloga in pomembno orodje;

7.  poudarja, da je treba – glede na to, da je med podjetniki le 30 % žensk, pa tudi samozaposlenih žensk je malo – odstraniti ovire, ki ženskam preprečujejo, da bi postale podjetnice, saj so podjetniki bistveni za produktivnost in rast v trajnostnem gospodarstvu;

8.  poziva države članice, naj sprejmejo učinkovite ukrepe, zlasti po zakonodajni poti, da bi ženske in moški uravnoteženo zasedali odgovorne položaje v podjetjih in političnih organih; pozdravlja odločitev norveške vlade, da za oba spola zahteva najmanj 40-odstotno zastopanost v upravnih odborih zasebnih in javnih družb;

9.  poudarja, da so za odpravo razlikovanja po spolu na trgu dela bistvena ciljno usmerjena prizadevanja, da bi ženskam zagotovili dostop do izobrazbe na vseh ravneh, pri čemer se je treba boriti proti spolnim stereotipom, in vseživljenjsko učenje; poziva, naj se zagotovi ustrezno usposabljanje, da bi preprečili premajhno zastopanost delavk na zelenih delovnih mestih, saj se je treba zavedati, da bi bila evropska rast in trajnostni razvoj ovirana, če se ženske ne bi množično odločale za znanost in tehnologijo, številne nadarjene in izobražene mlade ženske pa bi pri zaposlovanju ostale na robu, v negotovem ekonomskem položaju;

10. poziva države članice, naj zagotovijo politiko enakih zaposlitvenih možnosti in sprejmejo družini prijazno delovno prakso kot pogoj za trajnostno rast v gospodarskem in okoljskem smislu;

11. poziva k oblikovanju posebne pobude EU za pritegnitev deklet v poklice na področju matematike, informatike, naravoslovja in tehnologije ter za boj proti stereotipom, ki v teh poklicih še vedno prevladujejo; poudarja, da je v boju proti takšnim stereotipom bistvenega pomena vloga medijev in izobraževanja;

12. poudarja, da je treba za zagotovitev enake udeležbe v poklicnem usposabljanju in vseživljenjskem učenju bolj več pozornosti nameniti temu, da se moškim in ženskam omogoči izpolnjevanje njihovih družinskih vlog ter vzgojno-varstvenih obveznosti; poziva EU in držav članice, naj zagotovijo dostopne, prožne in visokokakovostne možnosti otroškega varstva;

13. poudarja priložnost, da se mlade ženske na prehodu med šolo in zaposlitvijo usmerijo v vajeništvo, kjer so premalo zastopane, to obliko zaposlitve pa bi spodbujali prek skupnega načrtovanja med šolami, univerzami in ustanovami ali podjetji, tako da bi ženske z delovnimi izkušnjami pri opravljanju rednega in ne negotovega dela z možnostjo poklicne izpolnitve pridobile dejanska znanja in sposobnosti, tudi na visoki in strokovni ravni;

14. poziva EU in države članice, naj v okviru programov Evropskega socialnega sklada dajo večjo prednost okolju prijaznejšim zaposlitvam za ženske, pri tem pa upoštevajo dejstvo, da ta sklad financira projekte usposabljanja na področjih, kot sta obnovljiva energija in ekološki turizem; poudarja, da so potrebna večja prizadevanja, da bi povečali delež zastopanosti žensk, saj je sedaj v projektih, ki jih podpira ta sklad, manj kot desetodstoten; poziva, naj se v programe Evropskega socialnega sklada, pa tudi v načrte za oživitev gospodarstva in programe za strukturno prilagajanje, vključi priprava proračuna ob upoštevanju vidika spola, da bi v te programe enako pritegnili in vključili tudi ženske;

15. poudarja, da bi morala biti institucionalna prizadevanja za ustvarjanje novih delovnih mest v novem trajnostnem gospodarstvu usmerjena tudi h krepitvi poklicnih veščin najrevnejših delavcev, ki so prav tako dejaven člen na trgu dela;

16. poziva Komisijo, naj posebno pozornost nameni najrevnejšim državljanom, zlasti ženskam, ki se v vsakdanjem življenju spoprijemajo s skrajno revščino in za katerih vključevanje na trg dela so potrebni posebni spremljevalni ukrepi;

17. poziva evropske in nacionalne institucije ter podjetja in socialne partnerje, naj posebno pozornost namenijo vključevanju žensk iz marginaliziranih skupin, kot so Rominje;

18. poziva evropske in nacionalne institucije, naj prek evropskih tematskih let, kot so evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti (2010), evropsko leto prostovoljstva (2011) ter predlog za evropsko leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti (2012), opredelijo vprašanja novega trajnostnega gospodarstva, da bi poudarile učinke okrepitve različnih sektorskih politik;

19. poudarja, da je treba povečati udeležbo žensk v sindikatih v „netradicionalnih“ zaposlitvenih sektorjih, saj je zaščita pravic žensk, na primer pravice do enakega plačila, porodniškega dopusta, pravičnega delovnega časa in nediskriminatornega delovnega okolja, bistvena, če naj bi bila delovna mesta v novem gospodarstvu socialno trajnostna;

20. poziva države članice, naj javna in zasebna podjetja obvežejo k oblikovanju načrtov za spodbujanje enakosti med spoloma in sistema poročanja o doseženem napredku.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

23.06.2010

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

30

1

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Edit Bauer, Emine Bozkurt, Andrea Češková, Marije Cornelissen, Silvia Costa, Edite Estrela, Ilda Figueiredo, Iratxe García Pérez, Jolanta Emilia Hibner, Mary Honeyball, Sophia in ‘t Veld, Lívia Járóka, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Philippe Juvin, Nicole Kiil-Nielsen, Rodi Kraca-Cagaropulu (Rodi Kratsa-Tsagaropoulou), Barbara Matera, Antonija Prvanova (Antonyia Parvanova), Frédérique Ries, Raül Romeva i Rueda, Joanna Katarzyna Skrzydlewska, Eva-Britt Svensson, Marc Tarabella, Britta Thomsen, Anna Záborská

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Christa Klaß, Elisabeth Morin-Chartier, Marija Nedelčeva (Mariya Nedelcheva), Hrisula Paliadeli (Chrysoula Paliadeli)

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Julie Girling, Gesine Meissner


IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

14.7.2010

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

43

1

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Regina Bastos, Edit Bauer, Jean-Luc Bennahmias, Pervenche Berès, Mara Bizzotto, Milan Cabrnoch, Ole Christensen, Derek Roland Clark, Sergio Gaetano Cofferati, Marije Cornelissen, Tadeusz Cymański, Frédéric Daerden, Karima Delli, Proinsias De Rossa, Sari Essayah, Richard Falbr, Ilda Figueiredo, Pascale Gruny, Thomas Händel, Marian Harkin, Roger Helmer, Vincenzo Iovine, Liisa Jaakonsaari, Danuta Jazłowiecka, Martin Kastler, Ádám Kósa, Patrick Le Hyaric, Veronica Lope Fontagné, Olle Ludvigsson, Elizabeth Lynne, Thomas Mann, Elisabeth Morin-Chartier, Csaba Őry, Siiri Oviir, Rovana Plumb, Sylvana Rapti, Licia Ronzulli, Elisabeth Schroedter, Joanna Katarzyna Skrzydlewska, Jutta Steinruck, Traian Ungureanu

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Georges Bach, Raffaele Baldassarre, Françoise Castex, Jelko Kacin, Ria Oomen-Ruijten, Antigoni Papadopulu (Antigoni Papadopoulou), Csaba Sógor, Emilie Turunen

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov