POROČILO o negotovem položaju delavk

5.10.2010 - (2010/2018(INI))

Odbor za pravice žensk in enakost spolov
Poročevalka: Britta Thomsen

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o negotovem položaju delavk

(2010/2018(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju poročila Komisije z dne 18. decembra 2009 o enakosti žensk in moških – 2010 (KOM(2009)0694),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. novembra 2003 o izboljšanju kakovosti delovnih mest in pregledu novega napredka (KOM(2003)0728),

–   ob upoštevanju poročila Komisije iz leta 2004 z naslovom Nestalno zaposlovanje v Evropi: primerjalna študija tveganj, povezanih s trgom dela, v prožnih gospodarstvih,

–   ob upoštevanju predloga sklepa Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic – Del II integriranih smernic strategije Evropa 2020 (KOM(2010)0193),

–   ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 8. junija 2009 o prožni varnosti v času krize,

–   ob upoštevanju Direktive 2008/104/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela[1],

–   ob upoštevanju Direktive 2006/54/ES z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (preoblikovano)[2],

–   ob upoštevanju Direktive Sveta 1999/70/ES z dne 28. junija 1999 o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP[3],

–   ob upoštevanju Direktive Sveta 1997/81/ES z dne 15. decembra 1997 o okvirnem sporazumu o delu s krajšim delovnim časom, sklenjenim med UNICE, CEEP in ETUC[4],

–   ob upoštevanju dopolnilnega dokumenta Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer iz leta 2010 z naslovom Zelo netipična oblika dela (Very atypical work),

–   ob upoštevanju poročila Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer iz leta 2008 o ukrepih za reševanje problema dela na črno v Evropski uniji,

–   ob upoštevanju poročila Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer iz leta 2007 z naslovom Delovne razmere v Evropski uniji: vidik spola,

–   ob upoštevanju poročila Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer iz leta 1998 z naslovom Negotovo zaposlovanje in delovne razmere v Evropi,

–   ob upoštevanju poročila Evrobarometra iz oktobra 2007 z naslovom Delo na črno v Evropski uniji,

–   ob upoštevanju poročila skupine strokovnjakov Evropske komisije za vidik spola in zaposlovanje iz leta 2009 z naslovom Spolna segregacija na trgu dela,

–   ob upoštevanju poročila skupine strokovnjakov Evropske komisije za vidik spola, socialno vključenost in zaposlovanje iz leta 2006 z naslovom Neenakost med spoloma pri tveganju revščine in družbeni izključenosti prikrajšanih skupin v tridesetih evropskih državah,

–   ob upoštevanju poročila Mednarodnega urada za delo (ILO) z naslovom Dostojno delo za delavce v gospodinjstvih, ki je bilo pripravljeno za 99. zasedanje Mednarodne konference dela junija 2010,

–   ob upoštevanju poročila Mednarodnega urada za delo (ILO) iz leta 2009 z naslovom Razsežnost spola v gospodinjskem delu v zahodni Evropi,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. junija 2010 o vidikih enakosti spolov pri gospodarskem nazadovanju in finančni krizi[5],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. maja 2009 o dejavnem vključevanju oseb, izključenih s trga dela[6],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. novembra 2008 s priporočili Komisiji o uporabi načela enakega plačila za moške in ženske[7],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2006 o prihodnosti Lizbonske strategije z vidika enakosti spolov[8],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. septembra 1998 o vlogi zadrug pri večjem zaposlovanju žensk[9],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. februarja 1998 o spoštovanju človekovih pravic v Evropski uniji (1996)[10],

–   ob upoštevanju mnenja strokovne skupine za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo pri Evropskem ekonomsko-socialnem odboru z dne 12. maja 2010 o profesionalizaciji dela v gospodinjstvih (SOC/372 – CESE 336/2010 končno),

–   ob upoštevanju publikacije Eurostata Statistics in Focus št. 12/2010 z naslovom Labour markets in the EU-27 still in crisis,

–   ob upoštevanju člena 48 poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov in mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A7-0264/2010),

A. ker individualizacija in vse večja prilagodljivost trga dela, zaradi katerih je vse manj kolektivnega pogajanja, postavlja delojemalce, zlasti ženske, ki morajo pogosto usklajevati družinske obveznosti, v ranljivejši položaj, ki nato lahko vodi v negotova delovna mesta, saj delodajalci laže poslabšujejo pogoje zaposlovanja;

B.  ker so delavke pretirano zastopane v negotovih zaposlitvah na trgu dela, ker so nekatere oblike negotovega dela, ki jih opravljajo ženske, na primer plačana gospodinjska pomoč in oskrba, na trgu dela nevidne in ker so v EU kljub obstoječemu zakonodajnemu okviru še vedno precejšnje razlike pri obravnavi žensk glede možnosti zaposlitve, kakovosti dela, minimalnega dohodka ter enakega plačila za enako delo in delo enake vrednosti,

C. ker je prevelika zastopanost žensk v negotovih oblikah zaposlitve glavni dejavnik, ki prispeva k še vedno zelo veliki razliki v plačah med spoloma; ker bodo kakovostnejša delovna mesta za ženske zmanjšala razliko v plačah med spoloma,

D. ker je neprostovoljno delo s krajšim delovnim časom v sektorju storitev razširjeno, zlasti v hotelirstvu in gostinstvu, izobraževanju, zdravstvu, socialnemu delu ter v službah, ki izvajajo storitve na ravni skupnosti, storitve socialnega varstva in osebne storitve, kjer je večina zaposlenih žensk,

E.  ker udeležba žensk na trgu dela odraža njihovo vlogo v gospodinjstvu, ženske pa se raje odločajo za delovna mesta, ki jim omogočajo združevanje plačanega in neplačanega dela,

F.  ker ima gospodarska in finančna kriza dvojni učinek na negotovo zaposlovanje, saj so se številna podjetja najprej odzvala tako, da so zmanjšala začasno zaposlovanje, in tudi ker se je bati, da mnogo stalnih delovnih mest, ki so bila izgubljena med recesijo, ne bo obnovljenih, temveč nadomeščenih z netipičnimi, če že ne negotovimi načrti zaposlovanja,

G. ker negotovo delo pomeni netipično obliko zaposlitve, ki ima lahko katero koli od naslednjih značilnosti:

· pomanjkljiva ali neobstoječa varnost zaposlitve zaradi nestalne, pogosto priložnostne narave dela, s pogodbami, ki vsebujejo slabe pogoje, ali brez pisnih pogodb, na primer v primeru začasnih, neprostovoljnih pogodb o delu za krajši delovni čas, nejasen delovni čas in delovne naloge, ki se spreminjajo glede na voljo delodajalca;

· nizko plačilo, ki je lahko celo neuradno in nejasno,

· nobenih pravic do socialne zaščite oz. dodatkov v zvezi z zaposlitvijo;

· nobene zaščite pred diskriminacijo;

· omejeni ali neobstoječi obeti za napredovanje na trgu dela;

· nobenega kolektivnega zastopanja delavcev;

· delovno okolje, ki ne izpolnjuje minimalnih zdravstvenih in varnostnih standardov,

H. ker imajo pogoji negotove zaposlitve, na primer nenapisane pogodbe, neprostovoljni krajši delovni čas in trajne razlike v plačah med spoloma, dolgotrajen učinek na socialno varnost in zaščito in pokojnine, za delavce pa je večje tudi tveganje revščine,

I.   ker ženske v določenih okoliščinah tvegajo, da bodo morale delati v človeka nevrednih delovnih pogojih, in ker zato zaslužijo posebno pozornost, zlasti nosečnice in doječe matere;

J.   ker so globalizacija in trenutne gospodarske razmere ter tehnološki napredek povzročili spremembe v zaposlitvenih razmerjih in vsebini nalog delavcev,

K. ker so ženske z negotovo zaposlitvijo manjkrat seznanjene s svojimi pravicami in so bolj izpostavljene tveganju, da bodo izključene iz pravnega varstva in/ali nezakonito odpuščene,

L.  ker je treba poudariti pomen pravice vseh delavcev, vključno z ženskami z negotovo zaposlitvijo, do poklicnega izobraževanja in usposabljanja,

M. ker je opredeljevanje žensk kot prinašalk dopolnilnega dohodka v družini nepravično napačno prikazovanje velikega dela zaposlenih žensk, ki so edine zaposlene v družini,

N. ker je število neprijavljenih delavk vse večje, zlasti v sektorju pomoči na domu,

O. ker oskrbo na domu, čiščenje in pripravo hrane večinoma opravljajo ženske; ker predstavlja v industrializiranih državah pomoč na domu od 5 do 9 % vseh zaposlitev; ker je tako delo navadno negotovo, slabo vrednoteno in neformalno in ker ranljivost gospodinjskih pomočnic pomeni, da lahko hitro postanejo žrtev diskriminacije ter neenakega in krivičnega ravnanja ali zlorabe,

P.  ker je pri negotovih zaposlitvah dekvalifikacija visoko usposobljenih delavcev pogost problem, zlasti pri delavcih, ki so odpuščeni, ali delavcih migrantih, ki sprejemajo nizko kvalificirano delo, da ostanejo na trgu dela, in ker take razmere, ki prizadenejo zlasti ženske, ogrozijo poklicni razvoj in doseganje ravni dohodka, primerne za usposobljenost, ki jo oseba osvoji in ima,

Q. ker so delavke migrantke, ki sprejemajo nizko kvalificirano začasno delo na obrobju trga dela ali se zaposlijo kot gospodinjske pomočnice, lahko izpostavljene dvojni diskriminaciji, saj so poleg tega, da pogosto delajo v neurejenih, če ne nezakonitih delovnih razmerah, pogosteje žrtve slabega ravnanja, nasilja ali spolne zlorabe; ker se poleg tega pogosto ne zavedajo svojih pravic, imajo omejen dostop do javnih storitev in slabo poznajo lokalni jezik ter niso sposobne oblikovati mrež; in ker si tiste, ki delajo nezakonito, ne upajo obrniti na javne organe in zahtevati zaščito, saj se bojijo, da bodo vrnjene v matično državo,

R.  ker je sporazum Sveta Evrope z dne 24. novembra 1969 o zaposlitvi au-pair zastarel, zato ne rešuje problemov, ki se danes lahko pojavljajo v številnih državah članicah zaradi uporabe take oblike zaposlitve,

S.  ker EU ostaja zavezana vključevanju načela enakosti spolov; ker je treba v politiki zaposlovanja dejavno spodbujati enake možnosti za ženske in moške,

Na spol vezana narava negotovega dela

1.  opozarja, da je narava negotovega dela vezana na spol in opominja na premik na trgu dela od tipičnih k netipičnim oblikam zaposlitve, zaradi česar je treba preprečiti spreminjanje netipičnih oblik zaposlitev v negotove oblike; za preprečevanje takšnih težav je treba spodbuditi države članice in socialne partnerje, naj se lotijo vsebinskega usklajevanja zakonodajne in pogodbene ureditve tipičnega in netipičnega dela, s čimer bi preprečili, da bi najbolj udobna in najcenejša oblika dela izpodrinila ostale, obenem pa je treba upoštevati tveganje povečanja dela na črno;

2.  poziva Svet in Komisijo, da v smernicah za politike zaposlovanja držav članic in v novi strategij za enakost spolov določijo značilnosti negotovih zaposlitev;

3.  poziva države članice, naj sprejmejo zakonodajne pobude za odpravo pogodb brez določenega delovnega časa, ki so pogoste pri zaposlitvah, ki jih navadno sprejemajo ženske v sektorjih, kot so pomoč na domu, oskrba, gostinstvo in hotelirstvo, obenem pa naj uvedejo obsežne nadzorne instrumente za urejanje vseh oblik navzočnosti v podjetjih in na drugih delovnih mestih, ki so formalno dovoljene zaradi usmerjanja ali usposabljanja, v praksi pa postajajo dodaten vir zlorab, saj se za njimi skrivajo dejanske storitve, ki se opravljajo brez ustreznega plačila in zavarovanja;

4.  poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo strategije glede negotovih oblik zaposlitve, da bi poudarili dostojna in zelena delovna mesta ter vključili načelo uravnotežene zastopanosti spolov;

5.  poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe za zmanjšanje dvojnega delovnega bremena delavk, kar je eden od razlogov za preveliko zastopanost žensk v negotovih oblikah zaposlitve; poziva k izboljšanju uravnoteženosti med delom in zasebnim življenjem v redni zaposlitvi, da bi zmanjšali obseg negotovih oblik zaposlitve;

Socialne razmere

6.  izraža razočaranje, ker sveženj delovne zakonodaje EU in prej omenjene direktive o delu za določen čas, delu za krajši delovni čas in začasno delo ne obravnavajo negotove narave zaposlitve na ustrezen način; zato poziva Komisijo in države članice, da sprejmejo nadaljnje posebne zakonodajne ukrepe, na primer uvedbo zavezujočih minimalnih socialnih standardov za delavce in zagotovitev enakega dostopa do socialnih storitev in ugodnosti za vse delavce, vključno s porodniškim dopustom, zdravstvenimi storitvami, starostnimi pokojninami ter izobraževanjem in usposabljanjem, ne glede na njihove pogoje zaposlitve; poleg tega poziva države članice, naj izvajajo zakonodajo, ki bo delavcem zagotavljala razumne omejitve delovnega časa, počitek in prosti čas;

7.  poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo delodajalci, ki delavke izpostavljajo zlorabam in škodljivemu ravnanju, čim prej privedeni pred sodišče;

8.  poudarja, da bi morale imeti ženske, ki opravljajo negotova dela, možnost, da sindikalno zaščitijo svoje pravice, kot so dostojno plačilo, porodniški dopust, sprejemljiv in urejen delovni čas in nediskriminatorno delovno okolje, ki so zanje bistvenega pomena; poziva države članice, naj kaznujejo oviranje včlanjevanja v sindikate, poleg tega pa na splošno poziva države članice, naj ponudijo osnovne svetovalne storitve za ženske, ki jih svet delavcev ne more podpreti, na primer zaposlene v zasebnem gospodinjstvu; poziva socialne partnerje, naj vplivajo na večjo enakost spolov v vseh svojih telesih na vseh ravneh;

9.  poudarja, da so potrebni zakonodajni ukrepi, da se zagotovi enakost med spoloma in zmanjša spolna segregacija na trgu dela; zato opozarja na zgoraj omenjeno resolucijo z dne 18. novembra 2008 in poziva Komisijo, da predstavi predlog o uporabi načela enakega plačila za moške in ženske, ter poziva države članice k čim prejšnjemu prenosu Direktive št. 2006/54/ES[11];

10. poziva države članice, naj uresničijo barcelonske cilje glede otroškega varstva, da bi izboljšali udeležbo žensk na trgu dela in njihovo finančno neodvisnost; poziva države članice, naj odpravijo ovire, ki ženskam onemogočajo, da bi delale toliko ur, kot želijo, torej ali krajši ali polni delovni čas;

11. poudarja, da je treba premagati strokovno in sektorsko segregacijo na trgu dela, in sicer z boljšo ozaveščenostjo in izobraževanjem že od mladih let, na primer s spodbujanjem moških, da se odločajo za zaposlitve, ki se povezujejo z ženskimi veščinami, in obratno, z usmerjanjem študentk v naravoslovne študijske smeri, z bojem proti dojemanju zaslužka žensk samo kot dodatka k družinskemu proračunu ter z vključitvijo Evropskega inštituta za enakost spolov;

12. poziva Komisijo in države članice, naj načrtujejo in izvedejo ukrepe, ki bodo dekletom in mladim ženskam omogočili zadovoljivo izobrazbo, usposabljanje in študij, pri čemer je treba zlasti podpreti dekleta in mlade ženske iz priseljenskih družin; poleg tega poudarja, da si morajo ženske, ki so prekinile delo zaradi rojstva otroka, dejavno prizadevati za vrnitev na delo;

13. poziva države članice, nas preprečujejo neprijavljeno delo z njegovim spreminjanjem v redno zaposlitev, in sicer s preventivnimi ukrepi, kot je zagotavljanje izvzetosti iz pregona za delavce, ki prijavijo svojo nezakonito zaposlitev, ter sprejemanje odvračalnih ukrepov zoper delodajalce; razen tega poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo zbiranje podatkov in spremljajo napredek na tem področju;

14. poudarja, da je socialna zaščita bistveni sestavni del prožne varnosti; poudarja, da koncept prožne varnosti različno vpliva na moške in ženske ter teži h krepitvi trenutnih vlog glede na spol; opozarja države članice in socialne partnerje na sklepe Sveta z dne 8. junija 2009 o prožni varnosti v času krize, zlasti na vključevanje načela enakosti med spoloma pri izvajanju načel prožne varnosti;

15. meni, da lahko vzdržnost sistemov pokojninskega zavarovanja, možnost posojil za projekte samopomoči ter ustvarjanje delovnih mest in sistemov alternativnih dohodkov izboljšajo pogoje za ženske z negotovo zaposlitvijo;

16. si prizadeva, da bile v prihodnje tipične zaposlitve urejene skladno z načeli „dobrega dela“, ne pa spremenjene v negotova dela; meni, da bi morali biti trgi dela boljše regulirani, in sicer s strožjimi delovnimi inšpekcijami, da bi zmanjšali število negotovih delovnih mest;

17. poziva Evropski svet, naj v okviru strategije EU 2020 sprejme jasne smernice in konkretne ukrepe za ohranjanje delovnih mest in ustvarjanje zaposlitvenih možnosti;

18. v skladu z rezultati, pridobljenimi na terenu, poziva Komisijo, naj za države članice pripravi smernice o najboljših praksah v boju proti neposredni in posredni diskriminaciji, in sicer z vključevanjem enakosti spolov in zmanjševanjem negotovih zaposlitev pri ženskah;

19. poziva Komisijo in države članice, naj zakonsko uredijo socialni in pravni status sezonskih delavcev in jim zagotovijo socialno varnost; za sezonske delavce šteje tiste delavce, ki sklenejo delovne pogodbe za nedoločen ali določen čas, pri katerih sta čas trajanja in nadaljevanje odvisna od sezonskih dejavnikov, kot so vremenski cikel, državni prazniki in/ali žetve v kmetijstvu;

20. opozarja na rezultate študij, ki kažejo, da je negotova zaposlitev, pri kateri ni nujno upoštevanje minimalnih zdravstvenih in varnostnih standardov, povezana z večjim številom poškodb in večjim tveganjem bolezni ter izpostavljenostjo nevarnosti; zato poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo spremljanje minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtev na delovnem mestu, s posebnim poudarkom na specifičnih tveganjih za delavke;

Gospodinjske pomočnice

21. poziva Komisijo, naj spodbuja države članice k izmenjavi najboljših praks in polni uporabi možnosti sofinanciranja, ki jih ponujajo strukturni skladi, zlasti Evropski socialni sklad, in sicer za zagotavljanje večjega dostopa do cenovno sprejemljivih, kakovostnih zmogljivosti za varstvo otrok ter oskrbo starejših, tako da ženskam teh nalog ne bi bilo treba opravljati na neformalni ravni; poleg tega poudarja, da je treba negotovo zagotavljanje oskrbe na domu, če je le mogoče, spremeniti v dostojne, stalne zaposlitve;

22. poziva Komisijo, naj podpre države članice pri razvoju kampanje za postopno spremembo statusa delavcev z negotovo zaposlitvijo v status redno zaposlenih; poziva Komisijo, naj podpre program izobraževanja zaposlenih o vplivih in učinkih negotovih oblik zaposlitve, vključno z varnostjo in zdravjem pri delu;

23. poziva Komisijo, naj predlaga nov evropski dogovor glede zaposlitve au-pair, ki naj zniža starostno mejo, ki je sedaj 30 let, da odrasli vzdrževalci družine v poznih dvajsetih letih ne bodo mogli biti nameščeni na to mesto, in v katerem bo poudarjeno, da je vloga teh oseb pomoč pri vsakdanjih družinskih opravilih in sodelovanje pri družinskih dejavnostih, vendar ne več kot 30 ur na teden, in da je namen takšne zaposlitve razvijanje kulturnega razumevanja in jezikovnega znanja teh oseb;

Delavci migranti

24. poziva Komisijo, naj v okviru svoje strategije za enakost med spoloma okrepi zavezanost spodbujanju enakosti med spoloma v migracijskih politikah in politikah vključevanja, zlasti zato, da bi polno izkoristili zaposlitveno zmožnost preseljenk;

25. opozarja, da je družbeno vključevanje preseljenk še težje kot vključevanje preseljencev, saj so izpostavljene dvojni diskriminaciji; zato spodbuja delodajalce, da sprejmejo posebne ukrepe za omogočanje družbenega vključevanja delavk migrantk, na primer s ponudbo jezikovnega izobraževanja in/ali podpornih storitev, in zagotovijo registracijo delavcev migrantov, da bi bili upravičeni do ugodnosti;

Povezane raziskave

26. opozarja zlasti na pomanjkanje raziskav o negotovem delu; poziva Komisijo in Eurofound, naj sodelujeta z Evropskim inštitutom za enakost spolov in začneta izvajati ciljne raziskave, da bi med drugim ocenili stroške dekvalifikacije in zmanjšanja blaginje, ki sta posledica negotove zaposlitve, pri čemer naj upoštevata vidik spola; poudarja, da bi se morali prihodnji evropski raziskovalni programi bolj osredotočiti na socialne vsebine, na primer na negotovo delo;

27. odobrava splošne cilje pilotskih projektov, s katerimi se spodbuja spreminjanje negotovega dela v delo s pravicami, in poudarja, da je treba pri izvajanju projekta posebno pozornost posvetiti naravi negotovega dela in njegovi vezanosti na spol;

28. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in vladam držav članic.

• [1]  UL L 327, 5. 12. 2008, str. 9.
• [2]  UL L 204, 26. 7. 2006, str. 23.
• [3]  UL L 175, 10. 7. 1999, str. 43.
• [4]  UL L 14, 20. 1. 1998, str. 9.
• [5]  Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0231.
• [6]  Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0371.
• [7]  UL C 16 E, 22.11.2010, str. 21.
• [8]  UL C 287 E, 24. 11. 2006, str. 323.
• [9]  UL C 313, 12. 10. 1998, str. 234.
• [10]  UL C 80, 16. 3. 1998, str. 43.
• [11]  Direktiva 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (preoblikovano) (UL L 204, 26. 7. 2006, str. 23).

OBRAZLOŽITEV

1. Uvod

Čeprav je negotovo delo že nekaj časa pomembna tema, ga je v središče postavila aktualna gospodarska in finančna kriza, še zlasti pomembno pa je postalo vprašanje žensk z negotovo zaposlitvijo. Kriza na pojav negotovega dela učinkuje dvojno:

Prvič, podjetja, ki jih je kriza prizadela, so se odzvala z zmanjšanjem števila začasnih zaposlitev, na primer delavcev z zaposlitvijo za določen čas, najetih delavcev ali delavcev z drugačnimi oblikami nestalne zaposlitve.

Drugič, bolj dolgoročen učinek krize bi lahko bil ta, da številne stalne zaposlitve, ki so bile zgubljene v obdobju recesije, ne bodo obnovljene, temveč jih bodo nadomestile netipične sheme zaposlovanja, kar bo delodajalcem omogočalo, da zaposlitveno tveganje prenesejo na delavca z namenom, da se maksimalno poveča dobiček gospodarskih družb in prožnost.

Ženske so v negotovih oblikah zaposlitve prekomerno zastopane, zato imajo zgoraj opisani negativni učinki nesorazmeren vpliv na položaj delavk z negotovo zaposlitvijo. Negotovo delo ni le eden od glavnih vzrokov za razlike pri plačah med ženskami in moškimi, temveč je tudi ovira pri obetih za napredovanje, ki vodi do boljše zaposlitve in poklicnega razvoja.

Vprašanje negotove zaposlitve se je že pojavilo v številnih resolucijah Evropskega parlamenta in sicer v različnih kontekstih, položaj delavk z negotovo zaposlitvijo pa še ni bil celovito obravnavan.

2. Opredelitev negotovega dela

Negotovo delo je oblika netipičnega dela, za katerega veljajo naslednje značilnosti:

· pomanjkljiva ali neobstoječa varnost zaposlitve zaradi nestalne, pogosto priložnostne oblike zaposlitve, s pogodbami, ki vsebujejo slabe pogoje, ali brez pisnih pogodb, na primer začasna, neprostovoljna pogodba o delu za krajši delovni čas, nejasen delovni čas in naloge, ki se spreminjajo glede na voljo delodajalca,

· nizko plačilo, ki je lahko celo neuradno in negotovo,

· nobenih pravic do socialnega varstva ali dodatkov za zaposlitev,

· nobene zaščite pred diskriminacijo,

· omejeni ali neobstoječi obeti za napredovanje na trgu dela,

· nobenega kolektivnega zastopanja delavcev,

· delovno okolje, ki ne izpolnjuje minimalnih varnostnih in zdravstvenih standardov.

Nestalna zaposlitev združuje elemente, ki povečajo tveganje in negotovost, kot so nizka usposobljenost, obdobja nezaposlenosti, pomanjkanje usposabljanja, zdravstvene težave, dolžnosti oskrbe. Če temu prištejemo pogodbo za zelo kratek čas, krajši delovni čas ali zelo kratka obdobja dela, obstaja tveganje pomanjkljivih pravic do socialnega varstva in nevključenosti v sindikat in kolektivna pogajanja ter izključenost iz socialnih stikov in podpore na delovnem mestu. Poveča se tveganje, da bodo delavci delali v slabih delovnih razmerah ali na črno, kar bo slabo vplivalo na pravice do socialnega varstva in pokojninske pravice.

3. Na spol vezana narava negotovega dela

Panoge gospodarske dejavnosti, v katerih je delo s krajšim delovnim časom najbolj razširjeno na ravni podjetij, so vse v storitvenem sektorju, zlasti gre za hotelirstvo in gostinstvo, izobraževanje, zdravstvo, socialno delo in druge storitve na ravni skupnosti, socialne in osebne storitve, se pravi panoge z največjem deležem žensk med zaposlenimi.

Kot so pokazale pretekle študije, v velikem številu podjetij delajo s skrajšanim delovnim časom izključno ženske, 55 % podjetij s takšno obliko dela pa svojimi zaposlenimi nima niti enega moškega. Glede na najnovejše podatke, ki so na voljo, dela s krajšim delovnim časom 31,5[1] % zaposlenih žensk (30 ali manj ur tedensko) v primerjavi z le 8,3 % zaposlenih moških.

V kmetijskem sektorju je delež žensk, ki delajo s krajšim delovnim časom, še večji, in sicer 86 odstotkov[2].

Poleg negativnih finančnih posledic pri prihodku in pokojnini, zaposleni s krajšim delovnim časom ne prejemajo toliko pomoči in družbene podpore kot zaposleni s polnim delovnim časom in so manj vključeni v timsko delo. Težje tudi dostopajo do nadzornih položajev. Treba je poudariti, da 36 % visoko izobraženih moških (visokošolska diploma ali več) opravlja vodilne funkcije, v primerjavi z le 15 % visoko izobraženih žensk.

Raziskave, ki temeljijo na četrtem pregledu stanja delovnih razmer v Evropi (4th European Working Conditions Survey), so pokazale, da je pri ženskah povprečna zaposljivost nižja. Glede dejavnikov, ki pomagajo ustvarjati razliko pri zaposljivosti, so ugotovitve pokazale, da je dejavnik formalna izobrazba pri ženskah višje zastopan, ostala dva dejavnika – učenje in rotacija delovnih nalog – pa nižje. Ni presenetljivo, da imajo zaposlitve z veliko stopnjo negotovosti tudi slabe rezultate glede zaposljivosti, kar negativno prizadene predvsem ženske in mlajše delavce.

4. Oblika pogodbene zaposlitve

Zelo negotove oblike dela vključujejo nezapisane pogodbe o zaposlitvi, pogodbe za manj kot 10 tedenskih delovnih ur in zelo kratke pogodbe za določen čas (šest mesecev ali manj). Prejšnje raziskave Eurofounda so pokazale, da so nestalne in neprostovoljne zaposlitve za krajši delovni čas pretirano zastopane v obliki organizacije dela, ki se ji reče skrčeno delo (constrained work).’ Pri takem delu delavec nima avtonomije na delovnem mestu, ne more postavljati vprašanj o delovnih pogojih ali delovni organizaciji na splošno in ne more postavljati zahtev. Taka oblika organizacije dela je značilna za nestandardizirana in nekvalificirana ročna dela, v njej pa so najbolj zastopane ženske v najmlajši (pod 25 let) in najstarejši (nad 55 let) starostni skupini. Z vidika spola ima zelo netipične pogodbe ali netipično organizacijo dela podoben delež moških (22 %) in žensk (21 %), starih od 15 do 29 let. Razlike med spoloma pri zelo netipičnem delu so večje v starejših starostnih skupinah in gredo na škodo žensk.

5. Dohodek: diskriminacija pri plači

V Evropi je razlika v plačah med spoloma približno 18 % (raziskava Eurostata iz leta 2008), kar pomeni, da je ura ženskega dela povprečno vredna petino manj od ure moškega dela. Ta številka pa ne upošteva razlike pri številu opravljenih delovnih ur, različne vrste pogodb itd. Razlike med spoloma lahko v glavnem razložimo z dejstvom, da so ženske pogosteje zaposlene s krajšim delovnim časom (glej zgoraj), se večkrat odločijo za prekinitev dela zaradi družinskih obveznosti, kar na splošno skrajša njihovo delovno dobo, delajo v industrijskih panogah ali sektorjih s slabšimi plačami, slabšo kolektivno zastopanostjo in slabšimi pogajalskimi možnostmi. Raziskave so tudi pokazale, da na spol vezana vloga pri vzgoji otrok dodatno prispeva k razlikam v plači.

6. Gospodinjske pomočnice

Zaposlene ženske se pogosto odločijo, da za gospodinjska dela najamejo pomoč, ki jo izvajajo predvsem ženske. S tem si olajšajo breme skrbi za družinske člane in gospodinjskega dela in razrešijo napetosti, do katerih prihaja zaradi delovnih, zasebnih in družinskih obveznosti.

Za delo, ki ga opravljajo gospodinjske pomočnice, je najbolj značilno to, da je negotovo in slabo vrednoteno. Zaradi tega so gospodinjske pomočnice pogosto žrtve neenakega ali krivičnega obravnavanja ali zlorabe.

7. Migrantke

Ženske iz manj razvitih držav pogosto zapustijo svoje otroke in družine, da si poiščejo delo v drugi državi, kjer opravljajo nizko kvalificirano delo, ki pogosto poteka v neurejenih razmerah, ali celo nezakonito delo. Te ženske pogosto ne poznajo svojih pravic in slabo govorijo jezik, zato je njihov položaj še bolj ranljiv. Pogosto postanejo žrtev zlorabe, slabega ravnanja, nasilja, spolne zlorabe, ali pa za svoje delo ne prejmejo plačila. Tiste, ki so nezakonito zaposlene, si pogosto ne upajo obrniti na oblasti in prijaviti primerov zlorabe, saj se bojijo, da bodo nemudoma vrnjene v matično državo.

8. Pomanjkljive raziskave

Negotovo delo in zlasti njegova povezava z ženskami sta zelo slabo raziskana. To pomeni, da bo treba v prihodnosti načrtovati in financirati raziskave o negotovem delu in razsežnosti spola.

• [1] http://epp.eurostat.ec.europa.eu/tgm/refreshTableAction.do?tab=table&plugin=1&pcode=tps00159&language=en
• [2]  http://osha.europa.eu/en/sector/agriculture/index_html/women

MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (14.7.2010)

za Odbor za pravice žensk in enakost spolov

o negotovem položaju delavk
2010/2018(INI)

Pripravljavec mnenja: Thomas Händel

POBUDE

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za pravice žensk in enakost spolov, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker so na negotovih delovnih mestih zaposlene zlasti ženske in ker so v EU kljub obstoječemu zakonodajnemu okviru še vedno precejšnje razlike pri obravnavi žensk, in sicer glede možnosti zaposlitve, kakovosti dela, minimalne plače ter enakega plačila za enako delo in delo enake vrednosti,

B.   ker je prevelika zastopanost žensk v negotovih oblikah zaposlitve glavni dejavnik, ki prispeva k še vedno zelo veliki razliki v plačah med spoloma; ker bodo kakovostnejša delovna mesta za ženske prispevala k manjši razliki v plačah med spoloma,

C.  ker ostaja EU zavezana vključevanju načela enakosti med spoloma; ker je treba v politiki zaposlovanja dejavno spodbujati enake možnosti za ženske in moške,

D.  ker ženske v določenih okoliščinah tvegajo, da bodo morale delati v človeka nevrednih delovnih pogojih, in ker zato zaslužijo posebno pozornost, zlasti nosečnice in doječe matere;

E.   ker so globalizacija in trenutne gospodarske razmere ter tehnološki napredek povzročili spremembe v zaposlitvenih razmerjih in vsebini nalog delavcev,

F.   ker so ženske z negotovo zaposlitvijo manjkrat seznanjene s svojimi pravicami in so bolj izpostavljene tveganju, da bodo izključene iz pravnega varstva in/ali nezakonito odpuščene,

G.  ker je treba poudariti pomen pravice vseh delavcev, vključno z ženskami z negotovo zaposlitvijo, do poklicnega izobraževanja in usposabljanja,

H.  ker vse večje število žensk z negotovo zaposlitvijo povečuje tveganje revščine med ženskami,

1.  poziva države članice, naj učinkoviteje uveljavljajo določbe Direktive št. 2006/54/ES;

2.   poziva Evropski svet, naj v okviru strategije EU 2020 sprejme jasne smernice in konkretne ukrepe za ohranjanje delovnih mest in ustvarjanje zaposlitvenih možnosti;

3.   poziva Komisijo in države članice, naj načrtujejo in izvedejo ukrepe, ki bodo dekletom in mladim ženskam omogočili zadovoljivo izobrazbo, usposabljanje in študij, pri čemer je treba zlasti podpreti dekleta in mlade ženske iz družin migrantov; poleg tega poudarja, da si morajo ženske, ki so prekinile delo zaradi rojstva otroka, dejavno prizadevati za vrnitev na delo;

4.   poziva Komisijo, naj si z novo strategijo zaposlovanja prizadeva za vključevanje delavk z negotovo zaposlitvijo v sisteme socialne varnosti in varnosti zaposlitve, ne glede na status njihovega dela;

meni, da morajo biti ženske z negotovo zaposlitvijo in njihove družine upravičene do nadomestil za brezposelnost in materinstvo; poziva vlade držav članic, naj povečajo obseg in trajanje nadomestil, da bi zagotovili ustrezno mrežo socialne varnosti;

5.   poziva Evropsko komisijo, naj podpre države članice pri razvoju kampanje za postopno spremembo statusa delavcev z negotovo zaposlitvijo v status redno zaposlenih; poziva Evropsko komisijo, naj podpre program izobraževanja zaposlenih o vplivih in učinkih negotovih oblik zaposlitve, vključno z varnostjo in zdravjem pri delu;

6.   poziva Evropsko komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe za zmanjšanje dvojnega delovnega bremena delavk, ki je eden od razlogov za preveliko zastopanost žensk v negotovih oblikah zaposlitve; poziva k izboljšanju uravnoteženosti med delom in zasebnim življenjem v redni zaposlitvi, da bi zmanjšali obseg negotovih oblik zaposlitve;

7.   poziva države članice, naj omogočijo vzpostavitev mrež otroškega varstva in oskrbe in uresničijo barcelonske cilje glede otroškega varstva, da bi zagotovili alternativne rešitve, kadar pomanjkanje otroškega varstva ovira zaželeno zaposlitev s polnim delovnim časom, omogočili delo s polnim delovnim časom ženskam, ki se zanj odločijo, in izboljšali udeležbo žensk na trgu dela ter njihovo ekonomsko neodvisnost; poziva države članice, naj odpravijo ovire, ki ženskam onemogočajo, da bi delale toliko ur, kot želijo, naj gre za zaposlitev s krajšim ali polnim delovnim časom; spodbuja, da se zagotovi minimalni dohodek in dostop do polne socialne varnosti ne glede na to, ali delavec dela s polnim ali krajšim delovnim časom; opozarja na nevarnost, ki se je pokazala nedavno, da so bile zaradi negotovih oblik zaposlitve v nekaterih državah članicah pahnjene v revščino zlasti ženske z majhnimi otroki;

8.   poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo pokojninski sistemi vključevali tudi delavce, ki delajo s krajšim delovnim časom;

9.  poziva države članice, naj zakonodajo na področju pokojnin, davkov in socialnega varstva ter socialno in družinsko zakonodajo prilagodijo samostojnemu življenju žensk in moških v zakonski zvezi in zunaj nje;

10. meni, da lahko vzdržnost sistemov pokojninskega zavarovanja, možnost posojil za projekte samopomoči ter ustvarjanje delovnih mest in sistemov alternativnih dohodkov izboljšajo pogoje za ženske z negotovo zaposlitvijo;

11. znova poziva Evropsko komisijo in države članice, naj okrepijo instrumente in izboljšajo pravni okvir za odpravo razlike v plačah med spoloma;

12. si prizadeva, da bile v prihodnje tipične zaposlitve urejene skladno z načeli „dobrega dela“, ne pa spremenjene v negotova dela; meni, da bi morali biti trgi dela boljše regulirani, in sicer s strožjimi delovnimi inšpekcijami, da bi zmanjšali število negotovih delovnih mest;

13. poziva Evropsko komisijo in države članice, naj razvijejo strategije glede negotovih oblik zaposlitve, da bi poudarili dostojna in zelena delovna mesta ter vključili načelo uravnotežene zastopanosti spolov;

14. vztraja, naj države članice uvedejo jasne ukrepe za zmanjšanje razlike v plačah med spoloma za 10 % do leta 2020 v vseh državah članicah, da bi zmanjšali povprečno razliko v plačah med spoloma v EU, tudi razliko v pokojninah, saj je to bistveno za izboljšanje življenjskega standarda, boj proti revščini in večjo gospodarsko rast;

15. poziva Komisijo, države članice in socialne partnerje, naj omogočijo članstvo v sindikatih in sodelovanje v delavskih svetih ter soodločanje delavcev vseh kategorij, ne glede na vrsto njihove pogodbe, delavcem pa naj omogočijo tudi dostop do informacij o njihovih pravicah in odstranijo prepreke glede članstva v sindikatih; poziva socialne partnerje, naj vplivajo na večjo udeležbo žensk v njihovih organih, in sicer na vseh stopnjah; poleg tega poziva države članice, naj zagotovijo nizkopražne svetovalne storitve za ženske, ki ne morejo dobiti podpore v svetu delavcev, na primer za zaposlene v zasebnih gospodinjstvih;

16. v skladu z rezultati, pridobljenimi na terenu, poziva Komisijo, naj za države članice pripravi smernice o najboljših praksah v boju proti neposredni in posredni diskriminaciji, in sicer z vključevanjem enakosti spolov in zmanjševanjem negotovih zaposlitev pri ženskah;

17. poziva Komisijo in države članice, naj zakonsko uredijo socialni in pravni status sezonskih delavcev in jim zagotovijo socialno varnost; razume, da so sezonski delavci tisti delavci, ki sklenejo delovne pogodbe za nedoločen ali določen čas, pri katerih sta čas trajanja in nadaljevanje odvisna od sezonskih dejavnikov, kot so vremenski cikel, državni prazniki in/ali žetve v kmetijstvu.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	14.7.2010
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	41 6 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Regina Bastos, Jean-Luc Bennahmias, Pervenche Berès, Mara Bizzotto, Milan Cabrnoch, Ole Christensen, Derek Roland Clark, Sergio Gaetano Cofferati, Marije Cornelissen, Tadeusz Cymański, Frédéric Daerden, Karima Delli, Proinsias De Rossa, Sari Essayah, Ilda Figueiredo, Pascale Gruny, Thomas Händel, Marian Harkin, Roger Helmer, Vincenzo Iovine, Liisa Jaakonsaari, Danuta Jazłowiecka, Martin Kastler, Ádám Kósa, Patrick Le Hyaric, Veronica Lope Fontagné, Olle Ludvigsson, Elizabeth Lynne, Thomas Mann, Elisabeth Morin-Chartier, Csaba Őry, Siiri Oviir, Rovana Plumb, Silvana Rapti (Sylvana Rapti), Licia Ronzulli, Elisabeth Schroedter, Joanna Katarzyna Skrzydlewska, Jutta Steinruck, Traian Ungureanu
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Georges Bach, Raffaele Baldassarre, Françoise Castex, Jelko Kacin, Ria Oomen-Ruijten, Antigoni Papadopulu (Antigoni Papadopoulou), Csaba Sógor, Emilie Turunen

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	29.9.2010
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	21 4 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Edit Bauer, Emine Bozkurt, Andrea Češková, Silvia Costa, Tadeusz Cymański, Edite Estrela, Ilda Figueiredo, Iratxe García Pérez, Sophia in ‘t Veld, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Nicole Kiil-Nielsen, Astrid Lulling, Barbara Matera, Elisabeth Morin-Chartier, Siiri Oviir, Antonija Prvanova (Antonyia Parvanova), Raül Romeva i Rueda, Joanna Katarzyna Skrzydlewska, Britta Thomsen, Marina Yannakoudakis, Anna Záborská
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Vilija Blinkevičiūtė, Anne Delvaux, Antigoni Papadopulu (Antigoni Papadopoulou), Joanna Senyszyn