POROČILO o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o enotnem postopku obravnavanja vlog za enotno dovoljenje za državljane tretjih držav, da lahko prebivajo in delajo na ozemlju države članice ter o skupnih pravicah za delavce iz tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici
5.10.2010 - (KOM(2007)0638 – C7‑0470/2007 – 2007/0229(COD)) - ***I
Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Poročevalka: Véronique Mathieu
Pripravljavec mnenja (*):
Alejandro Cercas, Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve
(*) Postopek s pridruženimi odbori – člen 47 poslovnika
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o enotnem postopku obravnavanja vlog za enotno dovoljenje za državljane tretjih držav, da lahko prebivajo in delajo na ozemlju države članice ter o skupnih pravicah za delavce iz tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici
(KOM(2007)0638 – C7‑0470/2007 – 2007/0229(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
Evropski parlament
– ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2007)0638),
– ob upoštevanju člena 63, točke 3(a) in člena 67 Pogodbe ES, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6–0470/2007),
– ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom Posledice začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe za še nedokončane medinstitucionalne postopke odločanja (KOM(2009)0665),
– ob upoštevanju člena 294(3) in člena 79(2)(a) in (b) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju člena 55 svojega poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A7–0265/2010),
1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;
2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali ga nadomestiti z drugim besedilom;
3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.
Predlog spremembe 1 Predlog direktive Uvodna izjava 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(2) Evropski svet je na posebnem sestanku v Tampereju 15. in 16. oktobra 1999 potrdil potrebo po uskladitvi nacionalne zakonodaje o pogojih za sprejem in prebivanje državljanov tretjih držav. S tem v zvezi je zlasti navedel, da bi morala Evropska unija zagotoviti pošteno obravnavanje državljanov tretjih držav, ki zakonito prebivajo na ozemlju držav članic, in da bi moral biti cilj odločnejše politike vključevanja tem ljudem zagotoviti pravice in obveznosti, ki bi bile primerljive s pravicami in obveznostmi državljanov Evropske unije. Evropski svet je v skladu s tem zaprosil Svet, naj hitro sprejme pravne instrumente na podlagi predlogov Komisije. Potreba po doseganju ciljev, opredeljenih v Tampereju, je bila potrjena v Haaškem programu z dne 4. in 5. novembra 2004. |
(2) Evropski svet je na posebnem sestanku v Tampereju 15. in 16. oktobra 1999 potrdil potrebo po uskladitvi nacionalne zakonodaje o pogojih za sprejem in prebivanje državljanov tretjih držav. S tem v zvezi je zlasti navedel, da bi morala Evropska unija zagotoviti pošteno obravnavanje državljanov tretjih držav, ki zakonito prebivajo na ozemlju držav članic, in da bi moral biti cilj odločnejše politike vključevanja tem ljudem zagotoviti pravice in obveznosti, ki bi bile primerljive s pravicami in obveznostmi državljanov Evropske unije. Evropski svet je v skladu s tem zaprosil Svet, naj hitro sprejme pravne instrumente na podlagi predlogov Komisije. Potreba po doseganju ciljev, opredeljenih v Tampereju, je bila potrjena v programu iz Stockholma z dne 10. in 11. decembra 2009. |
Predlog spremembe 2 Predlog direktive Uvodna izjava 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(3) Na vedno bolj globalnem trgu dela mora EU postati bolj privlačna, da bi pritegnila delavce iz tretjih držav. To se omogoči z upravno poenostavitvijo in omogočanjem dostopa do zadevnih informacij. Določbe za enoten postopek obravnavanja vlog, s katerim je mogoče pridobiti kombiniran pravni naslov, ki zajema dovoljenje za prebivanje in delo, z enim samim upravnim dejanjem, morajo prispevati k poenostavitvi in uskladitvi različnih pravil, ki so trenutno veljavna v državah članicah. Takšno poenostavitev postopka je večina držav članic že uvedla in prispevala je k učinkovitejšemu postopku za migrante in tudi njihove delodajalce ter omogočila lažji nadzor zakonitosti njihovega prebivanja in zaposlitve. |
(3) Določbe za enoten postopek obravnavanja vlog, s katerim je mogoče pridobiti kombinirano dovoljenje, ki zajema dovoljenje za prebivanje in delo, z enim samim upravnim dejanjem, morajo prispevati k poenostavitvi in uskladitvi pravil, ki so trenutno veljavna v državah članicah. Takšno poenostavitev postopka je več držav članic že uvedlo in prispevala je k učinkovitejšemu postopku za migrante in tudi njihove delodajalce ter omogočila lažji nadzor zakonitosti njihovega prebivanja in zaposlitve. |
Predlog spremembe 3 Predlog direktive Uvodna izjava 6 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(6) Pogoji in merila, na podlagi katerih se lahko vloga za enotno dovoljenje zavrne, so določeni v nacionalnem pravu, vključno z obveznostjo spoštovanja načela prednostne obravnave v Skupnosti, kakor je navedeno zlasti v zadevnih določbah Aktov o pristopu z dne 16. aprila 2003 in 25. aprila 2005. |
(6) Pogoji in merila, na podlagi katerih se lahko vloga za enotno dovoljenje zavrne, bi morali biti objektivni in določeni v nacionalnem pravu. Odločitve o zavrnitvi bi morale biti ustrezno utemeljene. |
Predlog spremembe 4 Predlog direktive Uvodna izjava 7 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(7) Enotno dovoljenje mora biti v usklajeni obliki dovoljenja za prebivanje v skladu z Uredbo (ES) št. 1030/2002 o enotni obliki dovoljenja za prebivanje za državljane tretjih držav, ki državam članicam omogoča vnos podatkov, zlasti ali ima oseba dovoljenje za delo. Države članice morajo navesti – tudi zaradi boljšega nadzora migracij – ne samo v enotnem dovoljenju, ampak tudi v vseh izdanih dovoljenjih za prebivanje podatke v zvezi z dovoljenjem za delo ne glede na vrsto dovoljenja ali pravni naslov za prebivanje, na podlagi katerega je bil državljan tretje države sprejet na ozemlje države članice in mu je bil odobren dostop do trga dela te države članice. |
(7) Enotno dovoljenje mora biti v usklajeni obliki dovoljenja za prebivanje v skladu z Uredbo (ES) št. 1030/2002 o enotni obliki dovoljenja za prebivanje za državljane tretjih držav, ki državam članicam omogoča vnos nadaljnjih podatkov, zlasti ali ima oseba dovoljenje za delo. Države članice morajo navesti – tudi zaradi boljšega nadzora migracij – ne samo v enotnem dovoljenju, ampak tudi v vseh izdanih dovoljenjih za prebivanje podatke v zvezi z dovoljenjem za delo ne glede na vrsto dovoljenja ali pravni naslov za prebivanje, na podlagi katerega je bil državljan tretje države sprejet na ozemlje države članice. |
Predlog spremembe 5 Predlog direktive Uvodna izjava 7 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(7a) Določbe, ki se v tej direktivi nanašajo na enotno dovoljenje in dovoljenje za prebivanje, ki ni izdano zaradi dela, ne bi smele državam članicam onemogočati, da izdajo dodatne dokumente, zlasti zaradi podrobnejših informacij o pravici do dela. Vseeno bi morali biti takšni dodatni dokumenti za države članice neobvezni in ne bi smeli služiti kot nadomestilo za delovno dovoljenje, ker bi sicer odvzeli veljavo konceptu enotnega dovoljenja. |
Predlog spremembe 6 Predlog direktive Uvodna izjava 7 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(7b) Obveznost držav članic, da določijo, ali vlogo predloži državljan tretje države ali njegov delodajalec, ne bi smela posegati v morebitne določbe, po katerih bi morala biti v postopek vključena oba. Države članice določijo, ali je vlogo za enotno dovoljenje možno vložiti v državi članici gostiteljici. Če državljan tretje države vloge ne sme oddati iz tretje države, bi morale države članice zagotoviti, da jo lahko predloži delodajalec v državi članici gostiteljici. |
Predlog spremembe 7 Predlog direktive Uvodna izjava 7 c (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(7c) Določbe, ki se v tej direktivi nanašajo na dovoljenja za prebivanje, ki niso bila izdana zaradi dela, bi morale veljati le za obliko takšnih dovoljenj in ne bi smele posegati v nacionalna pravila in/ali pravila Unije glede postopkov za sprejem in izdajo takšnih dovoljenj. |
Predlog spremembe 8 Predlog direktive Uvodna izjava 7 d (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(7d) Določbe, ki se v tej direktivi nanašajo na postopek o enotnem obravnavanju vlog in enotnem dovoljenju, ne bi smele vplivati na enotne vizume in vizume za daljši čas. |
Predlog spremembe 9 Predlog direktive Uvodna izjava 7 e (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(7e) Rok za sprejetje odločitve o vlogi ne bi smel zajemati časa, potrebnega za priznanje poklicnih kvalifikacij, ali časa, potrebnega za izdajo vizuma. Ta direktiva ne sme posegati v nacionalne postopke priznavanja diplom. |
Predlog spremembe 10 Predlog direktive Uvodna izjava 7 f (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(7f) Imenovanje pristojnega organa v skladu s to direktivo ne bi smelo posegati v vlogo in pristojnosti drugih organov in, kjer je to ustrezno, socialnih partnerjev pri proučitvi vloge in odločitvi o njej. |
Predlog spremembe 11 Predlog direktive Uvodna izjava 7 g (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(7g) Direktiva ne bi smela posegati v pristojnost držav članic za urejanje sprejema državljanov tretjih držav za namene zaposlovanja, vključno s številom teh državljanov. |
Predlog spremembe 12 Predlog direktive Uvodna izjava 9 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(9) Brez horizontalne zakonodaje Skupnosti se pravice državljanov tretjih držav razlikujejo glede na državo članico, v kateri delajo, in glede na njihovo državljanstvo. Nimajo enakih pravic kot državljani države članice ali drugi državljani EU. Da se zagotovi nadaljnji razvoj skladne politike na področju priseljevanja, zmanjša vrzel v pravicah med državljani EU in državljani tretjih držav, ki zakonito delajo, ter dopolni obstoječi pravni red na področju priseljevanja, je treba določiti vrsto pravic, zlasti z navedbo področij politike, na katerih je delavcem iz tretjih držav, ki so zakonito vstopili v državo članico, vendar še niso rezidenti za daljši čas, zagotovljeno enako obravnavanje, kot velja za lastne državljane. Takšne določbe so namenjene vzpostavitvi enakih pogojev znotraj EU, da se prizna, da državljani tretjih držav, ki zakonito delajo v državi članici, s svojim delom in plačevanjem davkov prispevajo k evropskemu gospodarstvu, ter služijo kot zaščitni ukrepi za zmanjšanje nelojalne konkurence med lastnimi državljani in državljani tretjih držav, ki lahko nastane zaradi izkoriščanja slednjih. |
(9) Brez horizontalne zakonodaje Unije se pravice državljanov tretjih držav razlikujejo glede na državo članico, v kateri delajo, in glede na njihovo državljanstvo. Nimajo enakih pravic kot državljani države članice ali drugi državljani Unije. Da se zagotovi nadaljnji razvoj skladne politike na področju priseljevanja, zmanjša vrzel v pravicah med državljani Unije in državljani tretjih držav, ki zakonito delajo, ter dopolni obstoječi pravni red na področju priseljevanja, je treba določiti vrsto socialno-ekonomskih pravic ter pravic iz delovnega razmerja, zlasti z navedbo področij politike, na katerih je delavcem iz tretjih držav, ki so zakonito vstopili v državo članico, vendar še niso rezidenti za daljši čas, zagotovljeno enako obravnavanje, kot velja za lastne državljane. Takšne določbe so namenjene vzpostavitvi minimalne stopnje pravičnosti znotraj Unije, da se prizna, da državljani tretjih držav, ki zakonito delajo v državi članici, s svojim delom in plačevanjem davkov prispevajo k evropskemu gospodarstvu, ter služijo kot zaščitni ukrepi za zmanjšanje nelojalne konkurence med lastnimi državljani in državljani tretjih držav, ki lahko nastane zaradi izkoriščanja slednjih. Brez poseganja v razlago pojma delovnega razmerja v drugih zakonodajah Unije, bi bilo treba delavca iz tretje države opredeliti kot vsakega državljana tretje države, ki je bil sprejet na ozemlje države članice, tam zakonito prebiva in lahko dela po nacionalnem pravu in/ali skladno z nacionalno prakso v tej državi članici. |
Obrazložitev | |
Namen tega predloga je pojasniti, da opredelitev delavca iz tretje države ne vpliva na razumevanje pojma delovnega razmerja v drugih zakonodajnih aktih EU, saj na področju delovnega prava EU ni enotne opredelitve delovnega razmerja. Poleg tega se zdi, da se opredelitev, ki jo predlaga Komisija, razlikuje od opredelitve, ki jo uporabljajo nekatere države članice. | |
Predlog spremembe 13 Predlog direktive Uvodna izjava 12 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(12) Državljani tretjih držav, katerih položaj ureja Direktiva 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev, če so napoteni v državo članico, in državljani tretjih držav, ki vstopijo v državo članico na podlagi zavez iz mednarodnega sporazuma, ki omogoča vstop in začasno bivanje določenih kategorij fizičnih oseb zaradi trgovine ali naložb, ne smejo biti zajeti s to direktivo in ne štejejo za del trga dela v zadevni državi članici. |
(12) Ta direktiva se ne uporablja za državljane tretjih držav, ki so napoteni na delo. Ne glede na to naj bi bili državljani tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici in so v njej zakonito zaposleni, ob napotitvi v drugo državo članico ves čas napotitve še naprej upravičeni do enakega obravnavanja kot državljani države članice izvora glede tistih pogojev zaposlitve, na katere ne vpliva uporaba Direktive Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev1. |
|
|
1 UL L 18, 21. 1. 1997, str. 1. |
Predlog spremembe 14 Predlog direktive Uvodna izjava 16 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(16) Državljani tretjih držav, ki delajo na ozemlju države članice, morajo biti upravičeni do enakega obravnavanja glede socialne varnosti. Področja socialne varnosti so opredeljena v Uredbi Sveta (EGS) št. 1408/1971 z dne 14. junija 1971 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti. Uredba Sveta (ES) št. 859/2003 z dne 14. maja 2003 o razširitvi določb Uredbe (EGS) št. 1408/71 in Uredbe (EGS) št. 574/72 na državljane tretjih držav, za katere navedene določbe ne veljajo le na podlagi njihovega državljanstva, razširja določbe Uredbe (EGS) št. 1408/1971 na državljane tretjih držav, ki zakonito prebivajo v Evropski uniji in so v čezmejnem položaju. Določbe o enakem obravnavanju glede socialne varnosti v tej direktivi se uporabljajo tudi za osebe, ki pridejo v državo članico neposredno iz tretje države. Kljub temu pa Direktiva ne sme priznavati več pravic, kot jih že zagotavlja obstoječa zakonodaja Skupnosti na področju socialne varnosti za državljane tretjih držav, ki imajo čezmejne elemente med državami članicami. |
(16) Državljani tretjih držav, ki delajo na ozemlju države članice, morajo biti upravičeni do enakega obravnavanja glede socialne varnosti. Področja socialne varnosti so opredeljena v Uredbi (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti. Določbe o enakem obravnavanju glede socialne varnosti v tej direktivi se uporabljajo tudi za osebe, ki pridejo v državo članico neposredno iz tretje države. |
Predlog spremembe 15 Predlog direktive Uvodna izjava 16 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(16a) Pravo Unije ne omejuje pristojnosti držav članic, da same urejajo svoje sisteme socialne varnosti. Če ni usklajenosti na ravni Unije, vsaka država članica v svoji zakonodaji določi pogoje za odobritev socialnovarstvenih dajatev, višino teh dajatev in obdobje, za katero so odobrene. Vendar bi morale države članice pri izvajanju te pristojnosti spoštovati pravo EU. |
Predlog spremembe 16 Predlog direktive Uvodna izjava 16 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(16b) Države članice bi morale ratificirati Mednarodne konvencijo o varstvu pravic delavcev migrantov in njihovih družinskih članov, ki jo je 18. decembra 1990 sprejela Generalna skupščina Združenih narodov. |
Predlog spremembe 17 Predlog direktive Uvodna izjava 18 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(18) Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana v Listini Evropske unije o temeljnih človekovih pravicah in Evropski konvenciji o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, ter jo je treba ustrezno izvajati. |
(18) Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana v členu 6 Pogodbe o Evropski uniji ter izražena v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. |
Predlog spremembe 18 Predlog direktive Uvodna izjava 18 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(18a) To direktivo bi bilo treba izvajati brez poseganja v ugodnejše določbe v zakonodaji Unije in mednarodnih instrumentih. |
Predlog spremembe 19 Predlog direktive Uvodna izjava 19 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(19a) V skladu s točko 34 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje1 se države članice poziva, da zase in v interesu Unije pripravijo in objavijo lastne tabele, v katerih bo čim nazorneje prikazana korelacija med to direktivo in ukrepi za prenos v nacionalno pravo. |
|
|
_______ ¹ UL C 321, 31.12.2003, str. 1. |
Predlog spremembe 20 Predlog direktive Člen 1 – točka b | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(b) skupne pravice za delavce iz tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici. |
(b) skupne pravice za delavce iz tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici, ne glede na razlog prvotnega sprejema na ozemlje te države članice, pri čemer pravice temeljijo na načelu enakega obravnavanja z državljani te države članice. |
Predlog spremembe 21 Predlog direktive Člen 1 – pododstavek 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Ta direktiva ne vpliva na pristojnost držav članic v zvezi s sprejemom državljanov tretjih držav na svoje trge dela. |
Predlog spremembe 22 Predlog direktive Člen 2 – točka b | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(b) „delavec iz tretje države“ pomeni vsakega državljana tretje države, ki je bil sprejet na ozemlje države članice in lahko zakonito dela v tej državi članici. |
(b) brez poseganja v razlago pojma delovnega razmerja v drugih zakonodajnih aktih Unije, „delavec iz tretje države“, pomeni vsakega državljana tretje države, ki je bil sprejet na ozemlje države članice, tam zakonito prebiva in lahko dela po nacionalnem pravu in/ali skladno z nacionalno prakso v tej državi članici. |
Predlog spremembe 23 Predlog direktive Člen 2 – točka c | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(c) „enotno dovoljenje“ pomeni vsako dovoljenje, ki ga izdajo organi države članice in državljanom tretjih držav dovoljuje zakonito prebivanje in delo na njenem ozemlju; |
(c) „enotno dovoljenje“ pomeni dovoljenje za prebivanje, ki ga izdajo organi države članice in državljanom tretjih držav dovoljuje zakonito prebivanje na njenem ozemlju zaradi dela; |
Predlog spremembe 24 Predlog direktive Člen 2 – točka d | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(d) „enoten postopek obravnavanja vlog“ pomeni vsak postopek, v skladu s katerim se na podlagi ene vloge za odobritev prebivanja in dela državljanu tretje države na ozemlju države članice izda enotno dovoljenje za tega državljana tretje države. |
(d) „enoten postopek obravnavanja vlog“ pomeni vsak postopek, v skladu s katerim se na podlagi posamične vloge za odobritev prebivanja in dela na ozemlju države članice, ki jo predloži državljan tretje države ali njegov delodajalec, izda odločba o tej vlogi za enotno dovoljenje. |
Predlog spremembe 25 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 1 – točka a | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
a) za državljane tretjih držav, ki želijo prebivati in delati na ozemlju države članice, in |
(a) za državljane tretjih držav, ki želijo prebivati na ozemlju države članice zaradi dela; |
Predlog spremembe 26 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 1 – točka b | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(b) delavce iz tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici. |
(b) državljane tretjih držav, ki so bili v skladu z nacionalnimi predpisi ali predpisi Unije sprejeti za druge namene, kot je delo, ter ki lahko delajo in se jim izda dovoljenje za prebivanje v skladu z Uredbo (ES) št. 1030/2002, in |
Predlog spremembe 27 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 1 – točka b a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(ba) delavce iz tretjih držav, ki so bili v skladu z nacionalnimi predpisi ali predpisi Unije sprejeti zaradi dela. |
Predlog spremembe 28 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 2 – točka a | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(a) ki so družinski člani državljanov Unije in so uveljavili ali uveljavljajo svojo pravico do prostega gibanja znotraj Skupnosti; |
(a) ki so družinski člani državljanov Unije in so uveljavili ali uveljavljajo svojo pravico do prostega gibanja znotraj Unije v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic1; |
|
|
__________ 1 UL L 229, 29. 6. 2004, str. 1. |
Predlog spremembe 29 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 2 – točka a a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(aa) ki imajo tako kot njihovi družinski člani in ne glede na svoje državljanstvo pravico do prostega gibanja, enako pravici državljanov Unije v skladu s sporazumi med Unijo in njenimi državami članicami ter tretjimi državami; |
Predlog spremembe 30 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 2 – točka b | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(b) ki so zajeti z Direktivo 96/71/ES, dokler so napoteni; |
(b) ki so zajeti z Direktivo 96/71/ES za čas njihove napotitve, kar pa ne vpliva na odgovornost držav članic, da državljanom tretjih držav zagotavljajo dostop do svojih trgov dela in njihovo sprejemanje na njih; |
Obrazložitev | |
Zelo pomembno je, da pojasnimo, da predlagana direktiva skupaj z direktivo 96/71/ES ne vpliva na pristojnost držav članic v zvezi s sprejemom državljanov tretjih držav na svoje trge dela. Ne sme se omejevati pravice držav članic, da odločajo o sprejemu na svoj trg dela. | |
Predlog spremembe 31 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 2 – točka c | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(c) ki vstopijo v državo članico v skladu z zavezami iz mednarodnega sporazuma, ki omogočajo vstop in začasno bivanje določenim kategorijam fizičnih oseb zaradi trgovine in naložb, zlasti osebju, premeščenemu znotraj podjetja, ponudnikom pogodbenih storitev in diplomiranim pripravnikom na podlagi obveznosti GATS Evropske skupnosti; |
(c) ki so zaprosili za sprejem ali so bili sprejeti na ozemlje države članice kot delavci, premeščeni znotraj podjetja; |
Predlog spremembe 32 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 2 – točka d | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(d) ki so bili sprejeti na ozemlje države članice za obdobje, ki ni daljše od šestih mesecev v katerem koli dvanajstmesečnem obdobju, zaradi sezonskega dela; |
(d) ki so zaprosili za sprejem ali so bili sprejeti na ozemlje države članice kot sezonski delavci ali kot au-pair; |
Predlog spremembe 33 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 2 – točka d a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(da) ki imajo pravico prebivati v državi članici zaradi začasnega varstva ali so zaprosili za dovoljenje za prebivanje na tej podlagi in čakajo na odločitev o svojem statusu; |
Predlog spremembe 34 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 2 – točka d b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(db) ki uživajo mednarodno zaščito v skladu z Direktivo Sveta 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite1 ali so zaprosili za mednarodno zaščito v skladu z navedeno direktivo, o njihovi vlogi pa še ni bilo dokončno odločeno; |
|
|
__________ 1 UL L 304, 30. 9. 2004, str. 1. |
Predlog spremembe 35 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 2 – točka d c (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(dc) ki uživajo zaščito v skladu z nacionalno zakonodajo, mednarodnimi obveznostmi ali prakso države članice ali so zaprosili za zaščito v skladu z nacionalno zakonodajo, mednarodnimi obveznostmi ali prakso držav članic, o njihovi vlogi pa še ni bilo dokončno odločeno; |
Predlog spremembe 36 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 2 – točka e | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(e) ki so zaprosili za priznanje statusa begunca in o vlogi še ni bilo dokončno odločeno; |
črtano |
Predlog spremembe 37 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 2 – točka f | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(f) ki bivajo v državi članici kot prosilci za mednarodno zaščito ali na podlagi programov začasne zaščite; |
črtano |
Predlog spremembe 38 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 2 – točka h | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(h) katerih izgon je bil odložen zaradi dejanskih ali pravnih razlogov. |
(h) katerih odstavnitev je bila odložena zaradi dejanskih ali pravnih razlogov; |
Predlog spremembe 39 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 2 – točka h a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(ha) ki so zaprosili za sprejem ali so bili sprejeti na ozemlje države članice kot samozaposlene osebe; |
Predlog spremembe 40 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 2 – točka h b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(hb) ki so zaprosili za sprejem ali so bili sprejeti kot pomorščaki zaradi zaposlitve ali dela na katerem koli delovnem mestu na krovu ladje, ki je registrirana v eni od držav članic ali pluje pod zastavo ene od njih. |
Predlog spremembe 41 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 2 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
2a. Države članice lahko sklenejo, da se poglavje II te direktive ne uporablja za državljane tretjih držav, ki imajo dovoljenje za delo na ozemlju države članice za čas, ki ne presega šestih mesecev, in za državljane tretjih držav, ki so bili sprejeti zaradi študija. |
Predlog spremembe 42 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 2 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
2b. Poglavje II te direktive se ne uporablja za državljane tretjih držav, ki lahko delajo na podlagi vizuma. |
Predlog spremembe 43 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Vloga za prebivanje in delo na ozemlju države članice se predloži v enotnem postopku obravnavanja vlog. |
1. Vloga za pridobitev enotnega dovoljenja se predloži v enotnem postopku obravnavanja vlog. Države članice določijo, ali mora vlogo za enotno dovoljenje predložiti državljan tretje države ali njegov delodajalec. Če vlogo predloži državljan tretje države, države članice dovolijo, da se vloga odda iz tretje države ali, če tako določa nacionalno pravo, na ozemlju države članice, kjer državljan zakonito prebiva. |
Predlog spremembe 44 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Države članice obravnavajo vlogo in sprejmejo odločitev, s katero odobrijo, spremenijo ali podaljšajo enotno dovoljenje, če prosilec izpolnjuje zahteve, določene v nacionalnem pravu. Odločitev o odobritvi, spremembi ali podaljšanju enotnega dovoljenja pomeni en kombiniran pravni naslov, ki zajema dovoljenje za prebivanje in delo v okviru enega upravnega dejanja. |
2. Države članice obravnavajo vlogo in sprejmejo odločitev, s katero odobrijo, spremenijo ali podaljšajo enotno dovoljenje, če prosilec izpolnjuje zahteve, določene v nacionalnem pravu ali pravu Unije. Odločitev o odobritvi, spremembi ali podaljšanju enotnega dovoljenja pomeni en upravni akt, ki zajema dovoljenje za prebivanje in delo. |
Predlog spremembe 45 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 2 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
2a. Enoten postopek obravnavanja vlog ne posega v postopek izdaje vizuma, ki je lahko potreben za prvi vstop. |
Predlog spremembe 46 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 2 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
2b. Države članice izdajo enotno dovoljenje, ko so izpolnjeni predpisani pogoji, in sicer državljanom tretjih držav, ki predložijo vlogo za sprejem, in državljanom tretjih držav, ki so že sprejeti in ki vlogo za podaljšanje ali spremembo dovoljenja za prebivanje predložijo po začetku veljavnosti nacionalnih izvedbenih predpisov. |
Predlog spremembe 47 Predlog direktive Člen 5 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Imenovani organ pisno obvesti prosilca o odločitvi v skladu s postopki uradnega obveščanja, določenimi v zadevni zakonodaji. |
3. Pristojni organ pisno obvesti prosilca o odločitvi v skladu s postopki uradnega obveščanja po veljavnem nacionalnem pravu. |
Predlog spremembe 48 Predlog direktive Člen 5 – odstavek 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4. Če so informacije, priložene k vlogi neustrezne, imenovani organ obvesti prosilca o dodatnih informacijah, ki jih je treba posredovati. Rok iz odstavka 2 se prekine, dokler organi ne prejmejo zahtevanih dodatnih informacij. |
4. Če so informacije, priložene k vlogi, po javno določenih merilih nepopolne, pristojni organ pisno obvesti prosilca o dodatnih informacijah ali dokumentih, ki jih je treba posredovati. Rok iz odstavka 2 se prekine, dokler organi ne prejmejo zahtevanih dodatnih informacij. |
Predlog spremembe 49 Predlog direktive Člen 5 – odstavek 4 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
4a. V primeru odložitve ali podaljšanja roka za sprejetje odločitve iz drugega odstavka mora pristojni organ prosilca o tem ustrezno obvestiti. |
Predlog spremembe 50 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Države članice pri izdaji enotnega dovoljenja uporabijo enotno obliko, kakor je določena v Uredbi (ES) št. 1030/2002, in navedejo informacije v zvezi z dovoljenjem za delo v skladu s Prilogo a, 7.5–9, k tej uredbi. |
1. Države članice pri izdaji enotnega dovoljenja uporabijo enotno obliko, kakor je določena v Uredbi (ES) št. 1030/2002, in navedejo informacije v zvezi z dovoljenjem za delo v skladu s Prilogo a, 7.5–9, k tej uredbi. |
|
|
Države članice lahko k enotnemu dovoljenju izdajo poseben dokument kot dopolnilo s specifičnimi informacijami o pravici do dela. |
|
|
Ta dokument je neobvezen in zgolj informativen. Nikakor ne vpliva na veljavnost enotnega dovoljenja. |
|
|
Dokument se lahko posodobi, če se položaj imetnika enotnega dovoljenja na trgu dela spremeni. |
Predlog spremembe 51 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 1 – pododstavka 1a in 1b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Države članice lahko ob dovoljenju za prebivanje izdajo dodaten dokument, v katerem so vse ustrezne informacije glede specifične pravice do dela in pogojev zanj. |
|
|
Ta dodaten dokument dopolnjuje dovoljenje za prebivanje in se lahko posodobi ali umakne, če se spremeni položaj, ki ga ima na trgu dela imetnik dovoljenja za prebivanje. |
Predlog spremembe 52 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Države članice ne izdajo nobenih dodatnih dovoljenj, zlasti delovnih dovoljenj, kot dokaz za odobren dostop do trga dela. |
2. Pri izdajanju dovoljenj za prebivanje v skladu z Uredbo (ES) št. 1030/2002 države članice ne izdajo nobenih dodatnih dovoljenj kot dokaz za dovoljen dostop do trga dela. |
Predlog spremembe 53 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Uradno pisno obvestilo o odločitvi, s katero se vloga zavrne ali enotno dovoljenje ne odobri, spremeni ali podaljša, prekliče ali odvzame na podlagi meril, določenih v nacionalnem pravu ali pravu Skupnosti, se obrazloži. |
1. Uradno pisno obvestilo o odločitvi, s katero se vloga za enotno dovoljenje zavrne ali se enotno dovoljenje spremeni ali podaljša oziroma odvzame na podlagi meril, določenih v nacionalnem pravu ali pravu Unije, se obrazloži. |
Predlog spremembe 54 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Vsako odločitev, s katero se vloga zavrne ali enotno dovoljenje zavrne, spremeni ali obnovi, prekliče ali odvzame, je mogoče izpodbijati na sodiščih zadevne države članice. V pisnem uradnem obvestilu se navedejo možni postopke sodnega varstva, ki so na voljo, in rok za ukrepanje. |
2. Vsako odločitev, s katero se vloga zavrne ali enotno dovoljenje zavrne, spremeni ali obnovi, prekliče ali odvzame, je mogoče pravno izpodbijati v skladu z nacionalnim pravom. V pisnem uradnem obvestilu se navedeta sodišče ali upravni organ, pri katerem lahko oseba vloži pritožbo, in rok zanjo. |
Predlog spremembe 55 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 2 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
2a. Vloga se lahko šteje za nesprejemljivo zaradi števila državljanov tretjih držav, ki jim je bil vstop na ozemlje države članice dovoljen zaradi dela. V takem primeru se ne obravnava. |
Predlog spremembe 56 Predlog direktive Člen 9 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za obveščanje državljanov tretjih držav in bodočega delodajalca o dokumentaciji, potrebni za popolnost vloge. |
Države članice državljane tretjih držav in prihodnjega delodajalca na zahtevo obvestijo o tem, katere dokumente mora predložiti za dopolnitev vloge. |
Predlog spremembe 57 Predlog direktive Člen 10 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Države članic lahko od prosilcev zahtevajo plačilo taks za obravnavanje vlog v skladu s to direktivo. Višina taks mora biti sorazmerna in lahko temelji na načelu dejansko zagotovljene storitve. |
Države članic lahko od prosilcev zahtevajo plačilo taks. Po potrebi se plačilo taks zahteva za obravnavanje vlog v skladu s to direktivo. Višina taks je v takem primeru sorazmerna in osnovana na načelu dejansko zagotovljene storitve. |
Predlog spremembe 58 Predlog direktive Člen 11 – uvod | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Med obdobjem njegove veljavnosti, je imetnik enotnega dovoljenja upravičen najmanj do: |
Če je bilo enotno dovoljenje izdano v skladu z nacionalno zakonodajo, je imetnik v času njegove veljavnosti upravičen najmanj do: |
Predlog spremembe 59 Predlog direktive Člen 11 – točka a | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(a) vstopa, ponovnega vstopa in bivanja na ozemlju države članice, ki izda enotno dovoljenje; |
(a) vstopa in bivanja na ozemlju države članice, ki izda enotno dovoljenje, če izpolnjuje vse pogoje za sprejem v skladu z nacionalno zakonodajo; |
Predlog spremembe 60 Predlog direktive Člen 11 – točka c | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(c) prostega dostopa do celotnega ozemlja države članice, ki izda enotno dovoljenje, v mejah, določenih v nacionalni zakonodaji zaradi varnosti; |
(c) prostega dostopa do celotnega ozemlja države članice, ki izda enotno dovoljenje, v mejah, določenih v nacionalni zakonodaji; |
Predlog spremembe 61 Predlog direktive Člen 11 – točka d | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(d) opravljanja dejavnosti, dovoljenih v enotnem dovoljenju; |
(d) opravljanja konkretne zaposlitvene dejavnosti, dovoljene v enotnem dovoljenju v skladu z nacionalnim pravom; |
Predlog spremembe 62 Predlog direktive Člen 11 – točka e | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(e) obveščenosti glede svojih pravic, povezanih z dovoljenjem, ki jih priznava ta direktiva ali nacionalna zakonodaja. |
(e) obveščenosti glede svojih pravic, povezanih z dovoljenjem, ki jih priznava ta direktiva in/ali nacionalna zakonodaja. |
Predlog spremembe 63 Predlog direktive Člen 11 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Člen 11a |
|
|
Uradno obvestilo o odločitvah |
|
|
Uradno obvestilo in informacije iz členov 5, 8 in 9 se posredujejo tako, da prosilec lahko razume njihovo vsebino in posledice. |
Predlog spremembe 64 Predlog direktive Člen 12 – odstavek 1 – točka a | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(a) delovnih pogojev, vključno s plačo in odpovedjo, ter tudi glede zdravja in varnosti na delovnem mestu; |
(a) delovnih pogojev, vključno s plačo in odpovedjo, ter tudi glede zdravja in varnosti na delovnem mestu, delovnega časa, dopusta in disciplinskih postopkov, ob upoštevanju veljavnih splošnih kolektivnih pogodb; |
Obrazložitev | |
Širitev primerov, v katerih velja enako obravnavanje. | |
Predlog spremembe 65 Predlog direktive Člen 12 – odstavek 1 – točka e | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(e) področij socialne varnosti, kakor so opredeljena v Uredbi Sveta (EGS) 1408/71 z dne 14. junija 1971 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti. Uredba Sveta (ES) št. 859/2003 o razširitvi določb Uredbe (EGS) št. 1408/71 in Uredbe o njenem izvajanju (EGS) št. 574/72 na državljane tretjih držav, za katere navedene določbe ne veljajo le na podlagi njihovega državljanstva, se ustrezno uporablja; |
(e) področij socialne varnosti, kakor so opredeljena v Uredbi (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta; |
Obrazložitev | |
Nov predpis o koordinaciji sistemov socialne varnosti bo prinesla uredba (ES) 883/2004. | |
Predlog spremembe 66 Predlog direktive Člen 12 – odstavek 1 – točka g | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(g) davčnih ugodnosti; |
(g) davčnih ugodnosti, pod pogojem, da se delavec v določeni državi članici šteje za rezidenta za davčne namene; |
Predlog spremembe 67 Predlog direktive Člen 12 – odstavek 1 – točka h | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(h) dostopa do blaga in storitev ter dobave blaga in opravljanja storitev, ki so na voljo javnosti, vključno s postopki za pridobitev stanovanj in pomočjo, ki jo nudijo službe za zaposlovanje. |
(h) dostopa do blaga in storitev ter dobave blaga in opravljanja storitev, ki so na voljo javnosti, vključno s postopki za pridobitev stanovanj in pomočjo ter svetovalnimi službami, ki jih nudijo službe za zaposlovanje, kot to določa nacionalna zakonodaja. |
Predlog spremembe 68 Predlog direktive Člen 12 – odstavek 2 – točka c | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(c) z omejevanjem pravic, priznanih v odstavku 1(h) glede javnih stanovanj v primerih, ko je državljan tretje države bival ali ima pravico do bivanja na ozemlju te države najmanj tri leta; |
(c) s predpisovanjem omejitev za polno uživanje pravic, priznanih v odstavku 1(h) glede javnih stanovanj v primerih, ko je državljan tretje države bival ali ima pravico do bivanja na ozemlju te države manj kot tri leta; |
Predlog spremembe 69 Predlog direktive Člen 12 – odstavek 2 – točka e | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(e) z omejevanjem pravic, priznanih v odstavku 1(e), delavcem iz tretjih držav, ki so v delovnem razmerju, razen za nadomestila za brezposelnost. |
(e) z uporabo merila rezidenčnosti (za dodatke na podlagi prebivanja, ne pa tudi za dodatke, povezane z zaposlitvijo), če je dovoljenje za prebivanje izdano zaradi drugih razlogov kot zaradi dela, vendar ga dovoljuje; |
Predlog spremembe 70 Predlog direktive Člen 12 – odstavek 2 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
2a. Delavci iz tretjih držav, ki se selijo v tretjo državo, ali njihovi preživeli družinski člani, ki prebivajo v tretji državi, če njihove pravice izhajajo iz pravic delavca, v primeru starosti, invalidnosti in smrti na podlagi predhodne zaposlitve delavca prejemajo obvezna nadomestila, ki jih pridobijo v skladu z zakonodajo, opredeljeno v členu 3 Uredbe (ES) št. 883/2004, in sicer pod enakimi pogoji in po enakih stopnjah kot državljani zadevne države članice pri selitvi v tretjo državo. Države članice lahko uporabo te določbe pogojujejo z obstojem dvostranskih sporazumov, s katerimi je priznan vzajemen prenos nadomestil ter vzpostavljeno tehnično sodelovanje. |
Predlog spremembe 71 Predlog direktive Člen 12 – odstavek 2 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
2b. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da za vsako kršenje pravic iz te direktive veljajo učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni. |
Obrazložitev | |
Na voljo morajo biti učinkoviti ukrepi za primere kršitve načela enake obravnave, na primer s strani delodajalcev. | |
Predlog spremembe 72 Predlog direktive Člen 12 – odstavek 2 c (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
2c. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da je mogoče pravno izpodbijati vsakršno kršitev pravic iz te direktive. |
Predlog spremembe 73 Predlog direktive Člen 13 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Direktiva se uporablja ne glede na pravice in načela iz Evropske socialne listine z 18. oktobra 1961 in Evropske konvencije o pravnem statusu delavcev migrantov s 24. novembra 1977. |
Predlog spremembe 74 Predlog direktive Člen 14 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Vsaka država članica zagotovi, da so splošni javnosti na voljo redno posodobljene informacije glede pogojev vstopa državljanov tretjih držav na njeno ozemlje zaradi dela in bivanja na tem ozemlju. |
Vsaka država članica da splošni javnosti na voljo redno posodobljene informacije glede pogojev za vstop državljanov tretjih držav na njeno ozemlje zaradi dela in bivanja na tem ozemlju. |
Predlog spremembe 75 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Komisija v rednih časovnih presledkih in prvič najpozneje v treh letih po datumu iz člena 16 poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi te direktive v državah članicah in predlaga kakršne koli potrebne spremembe. |
1. Komisija v rednih časovnih presledkih in prvič najpozneje v treh letih po datumu iz člena 16 pripravi poročilo za Evropski parlament in Svet o uporabi te direktive v državah članicah in predlaga kakršne koli spremembe, ki so po njenem mnenju potrebne. |
Predlog spremembe 76 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Države članice vsako leto in prvič najpozneje do 1. aprila [eno leto po datumu prenosa te direktive] Komisiji in drugim državam članicam preko omrežja, vzpostavljenega z Odločbo 2006/688/ES, sporočijo statistične podatke o številu državljanov tretjih držav, ki jim je bilo v prejšnjem koledarskem letu enotno dovoljenje odobreno, podaljšano ali odvzeto, z navedbo njihovega državljanstva in poklica. Sporočijo se tudi statistični podatki o sprejetih družinskih članih. |
2. Države članice vsako leto in prvič najpozneje 1. julija [eno leto po datumu prenosa te direktive] Komisiji sporočijo statistične podatke o številu državljanov tretjih držav, ki jim je bilo v prejšnjem koledarskem letu enotno dovoljenje odobreno, v skladu z Uredbo (ES) št. 862/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o statistikah Skupnosti o selitvah in mednarodni zaščiti1. |
|
|
__________ 1 UL L 199, 31. 7. 2007, str. 1. |
Predlog spremembe 77 Predlog direktive Člen 16 – odstavek 1– pododstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do …. Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov in korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo. |
1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo do …*. Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov. |
|
|
*UL vstaviti datum: dve leti po dnevu začetka veljavnosti te direktive. |
Predlog spremembe 78 Predlog direktive Člen 16 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva. |
2. Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva. |
OBRAZLOŽITEV
1. ZGODOVINA PREDLOGA
Komisija je leta 2001 pripravila predlog direktive o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav, ki želijo opravljati plačano dejavnost ali dejavnost na podlagi samozaposlitve. Kljub pozitivnemu mnenju Evropskega parlamenta pa ta ambiciozni predlog za določitev pogojev za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav, ki želijo opravljati gospodarsko dejavnost na ozemlju Unije, ni bil potrjen po njegovi prvi obravnavi v Svetu, nakar ga je Komisija uradno umaknila leta 2006.
Decembra 2005 je Komisija sprejela akcijski program o zakonitem priseljevanju, v katerem je predstavila svojo novo strategijo gospodarskega priseljevanja. V njem je predvidela določitev pogojev za vstop določenih kategorij delavcev državljanov tretjih držav (visokokvalificirani delavci, sezonski delavci, delavci, premeščeni znotraj podjetja in plačani praktikanti). Poleg sprejetja teh sektorskih direktiv pa akcijski načrt omenja tudi krovno direktivo, ki naj bi na eni strani vzpostavila enoten postopek obravnavanja vlog za pridobitev dovoljenja za prebivanje in delo, na drugi pa skupne pravice za vse državljane tretjih držav, ki zakonito prebivajo in delajo v eni od držav članic. Komisija je predlog direktive predstavila oktobra 2007. Evropski parlament je bil zaprošen za mnenje po postopku posvetovanja, ki se je tedaj uporabljal po členu 63, točka 3(a), PES. A ker Svet ni dosegel soglasja, predloga ni bilo možno sprejeti pred začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe. Z njo pa se je spremenil postopek sprejemanja zakonodajnih instrumentov s področja zakonitega priseljevanja. Po novi pravni podlagi je zdaj v Svetu potrebna kvalificirana večina, predvideni postopek z Evropskim parlamentom pa je soodločanje. Zato se je zdaj predlog ponovno vrnil v Evropski parlament, ki ga mora obravnavati kot del tako imenovanega „omnibusa“.
2. VSEBINA PREDLOGA
V haaškem programu je jasno navedeno, da ima lahko zakonito priseljevanje pomembno vlogo v gospodarskem razvoju. Zaradi tega je Komisija dobila nalogo, da pripravi akcijski načrt, ki bi omogočal trgu dela, da se hitro odziva na nihajoče potrebe po tuji delovni sili.
Stockholmski program, ki ga je Evropski svet sprejel 10. in 11. decembra 2009, navaja, da lahko priseljena delovna sila vpliva na večjo konkurenčnost in vitalnost gospodarstva. Glede na precejšnje demografske izzive, s katerimi se bo Evropska unija soočala v prihodnje, in glede na vse večje povpraševanje po delovni sili, ta novi večletni program države članice poziva, naj sprejmejo prožne politike priseljevanja in s tem podprejo razvoj in dolgoročne gospodarske dosežke Unije.
Pričujoči predlog direktive je odgovor na vse to. Z vzpostavitvijo enotnega postopka obravnavanja vlog za državljane tretjih držav, ki želijo vstopiti na ozemlje države članice, da bi tam opravljali delo, ob tem pa uživali varni pravni položaj, bo direktiva poenostavila pogosto kompleksne upravne zahteve za sprejem ekonomskih migrantov. Omogočila bo, da se bodo trgi dela naših držav članic lahko odzivali na sedanje in prihodnje potrebe po delovni sili, pomenila pa bo sredstvo za preprečevanje izkoriščanja in diskriminacije, katerih žrtev so ti delavci vse prepogosto.
S predlogom direktive naj bi se tudi zmanjšale razlike, ki obstajajo med nacionalnimi zakonodajami glede, na eni strani, postopka obravnavanja vlog za delovno dovoljenje in dovoljenje za prebivanje, na drugi pa glede pravic, ki jih imajo državljani tretjih držav, ki zakonito delajo v Evropski uniji, a še nimajo statusa rezidenta za daljši čas. Dejansko med državami članici sedaj obstajajo precejšnje razlike.
Treba je poudariti, da predlog ne opredeljuje pogojev za sprejem državljanov tretjih držav. Pristojnost za opredelitev pogojev za sprejem in določitev števila migrantov, ki bodo sprejeti na njihovo ozemlje zaradi dela, je še vedno v rokah držav članic.
3. STALIŠČE POROČEVALKE
Eden najboljših načinov za boj proti nezakonitemu priseljevanju in neprijavljenemu delu je ta, da se razvijejo kanali zakonitega priseljevanja, ki bodo uravnoteženi in bodo odgovarjali potrebam naših trgov dela. Gospodarsko priseljevanje je stvarnost, ki jo moramo urediti, zaradi demografskih in gospodarskih izzivov, s katerimi se bo Evropska unija soočala v bližnji prihodnosti, pa je tudi nujnost. Politika priseljevanja je torej lahko oblikovana kot instrument regulacije naših potreb po delovni sili, pomeni pa tudi doprinos k izvajanju strategije Evropa 2020.
Poročevalka z velikim zadovoljstvom sprejema vzpostavitev horizontalnega zakonodajnega okvira, ki bo veljal za vse državljane tretjih držav, ki so sprejeti na evropsko ozemlje zaradi dela.
Poročevalka ni želela zoževati področja uporabe. Direktiva se mora uporabljati za vse državljane tretjih držav, ki so sprejeti na ozemlje države članice zaradi dela, pa tudi za vse tiste, ki so bili prvotno sprejeti za druge namene in jim je bil dovoljen dostop do trga dela na podlagi zakonodaje Skupnosti ali nacionalne zakonodaje. Izključitev sezonskih delavcev in delavcev, ki so premeščeni znotraj podjetja, je upravičena, ker je Komisija predstavila ločena predloga za direktivi, ki se nanašata na ti dve kategoriji delavcev. Če bi v področje uporabe tega predloga direktive vključili še te delavce, bi morali spremeniti ves prvotni predlog Komisije, kar bi pomenilo, da bo sprejet še kasneje. Kar zadeva izključitev prosilcev za azil in oseb, ki uživajo mednarodno zaščito, naj poudarimo, da obstoječi instrumenti na teh področjih nudijo večjo zaščito kot sedanji predlog direktive.
O enotnem postopku
Ko bo direktiva sprejeta, bo to poenostavilo postopek sprejema državljanov tretjih držav zaradi dela. Obstoj enega samega postopka za izdajo enega samega dokumenta, ki bo dovoljeval prebivanje in dostop do trga dela, predstavlja pomembno poenostavitev režima sprejema. Dva različna postopka pomenita daljšo obravnavo vlog in višje upravne stroške. S sistemom „vse na enem mestu“ bo upravni postopek enostavnejši, cenejši in hitrejši. Poleg tega bo izdaja enega samega dokumenta omogočala tudi lažji nadzor oseb, ki so bile sprejete na ozemlje ene od držav članic in imajo dovoljenje za delo. Dokument bo imel obliko dovoljenja za prebivanje, ki bo skupna vsem državam članicam. Države članice bodo prav tako lahko predvidele dodaten dokument, ki bo zgolj informativen. Z njim bodo informacije iz enotnega dovoljenja dopolnjene, kar bo olajšalo nadzor. Predlog torej prinaša koristi migrantom, delodajalcem in nacionalnim upravam.
Ker pa predlog Komisije ne navaja, kdo lahko predloži vlogo: delodajalec ali zaposlena oseba, in v kateri državi se to lahko stori, se je poročevalki zdelo potrebno, da to pomembno vprašanje razjasni. Tako je pazila, da v primeru, če vloge ni možno oddati v tretji državi, to lahko stori delodajalec v državi članici sprejema, da bi državljanu tretje države ne bilo treba na ozemlje Skupnosti priti samo za oddajo vloge.
Poleg tega je želela poročevalka vztrajati na zahtevi po pravni varnosti in preglednosti pri sprejemanju odločitev v nacionalnih organih. Take odločitve pomembno vplivajo na življenje teh oseb, zato morajo biti sprejete kar se da pregledno. S tega gledišča je želela poročevalka jasno določiti, da je treba vsako zavrnitev ustrezno utemeljiti. Pogoji in merila, na podlagi katerih se lahko vloga za enotno dovoljenje zavrne, bodo morali razen tega biti objektivni in določeni v nacionalnem pravu.
Glede stroškov, povezanih z izdajo enotnega dovoljenja, je za poročevalko pomembno, da pristojbine niso le sorazmerne, ampak tudi osnovane na načelu dejansko zagotovljene storitve.
O skupnih pravicah
Predlog direktive predvideva enako obravnavo z državljani države članice gostiteljice na osnovi skupnih pravic s področij, ki so vezani na delo. Čeprav te določbe iz predloga spadajo v pristojnost odbora Evropskega parlamenta za socialne zadeve, poročevalka meni, da pomenijo večjo zaščito delavcev iz tretjih držav, kot jo uživajo sedaj na osnovi mednarodnih konvencij, ki so jih ratificirale samo nekatere države članice. Ker so te osebe udeležene v gospodarski dejavnosti države gostiteljice, morajo uživati varen pravni status, ki jih bo varoval pred izključenostjo in različnimi oblikami diskriminacije. S pomočjo tega statusa se bo mogoče tudi zoperstaviti nelojalni konkurenci, ki je pogosto posledica tega, da ti delavci nimajo ustreznega varnega pravnega statusa.
Poročevalka upa, da bo direktiva sprejeta v kratkem. Meni, da je skrajni čas, da Evropska unija gospodarsko priseljevanje uredi zakonsko in opredeli skupni pristop vseh 27 držav članic. Spremembe v Lizbonski pogodbi takšen korak naprej omogočajo, zato jih moramo začeti izvajati.
MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (30.4.2010)
za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o enotnem postopku obravnavanja vlog za enotno dovoljenje za državljane tretjih držav, da lahko prebivajo in delajo na ozemlju države članice ter o skupnih pravicah za delavce iz tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici
(KOM(2007)0638 – C7‑0470/2007 – 2007/0229(COD))
Pripravljavec mnenja: Alejandro Cercas (*)
(*) Pridruženi odbor – člen 50 Poslovnika
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Obravnavani predlog direktive odgovarja cilju Evropske unije, po katerem naj se oblikuje celovita politika s področja priseljevanja. Predlog postavlja okvir za državljane tretjih držav, s katerim naj se:
a) vzpostavi enoten postopek obravnavanja vlog za pridobitev dovoljenja za prebivanje in delo v državah članicah,
b) delavcem iz tretjih držav, ki zakonito prebivajo v Evropski uniji, podelijo poenotene minimalne pravice, po katerih bodo ti delavci obravnavani enako kot zaposleni državljani držav članic.
O predlogu je Svet že razpravljal, Evropski parlament pa je o njem pripravil posebno resolucijo (poročilo Gaubert-Želeva z 20. novembra 2008), ki je bila sprejeta po postopku posvetovanja v skladu s staro Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES). Novi zakonodajni postopek, imenovani redni zakonodajni postopek, ki se po novi Pogodbi o delovanju Evropske unije (PDEU) uporablja za ta predlog, pa upravičuje pripravo nove resolucije Evropskega parlamenta.
Pripravljavec mnenja želi poudariti, da se mora poročilo omejiti na vprašanja, ki spadajo v izključno pristojnost Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (odbor EMPL), kar pomeni uvodne izjave 9, 12, 15 in 16, člen 2(b), člen 3, odstavek 2, točka (b), člen 12 razen uvodnega stavka prvega odstavka in člen 13, razen če se pripravljavec mnenja ali drug poslanec v tem odboru ne odloči, da Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (odbor LIBE) predlaga spremembe o vidikih predloga, ki ne spadajo v izključno pristojnost odbora EMPL.
Predlog spada v sveženj zakonodajnih ukrepov, ki jih je Komisija napovedala leta 2007. Pričujoči dokument naj bi bil okvirna direktiva in najmanjši skupni imenovalec, ki bi se uporabljal za bolj specifične direktive s področja priseljevanja iz tega svežnja (sankcije proti delodajalcem, ki zaposlujejo nezakonite delavce, kvalificirane delavce, sezonske delavce, plačane pripravnike in osebe, ki so začasno premeščene znotraj podjetja).Logično bi bilo, da bi se razprava o svežnju začela z okvirnim predlogom in bi o specifičnih predlogih razpravljali zatem, pač na osnovi sprejetega dogovora o tem predlogu. Žal pa temu ni bilo tako in je Unija že sprejela direktivo o sankcijah zoper delodajalce (direktiva 2009/52/ES) in direktivo o visokokvalificiranih delavcih (direktiva 2009/50/ES). Zaradi nespoštovanja logičnega zaporedja smo zdaj pred zaključenim dejstvom, ki ga moramo upoštevati pri nadaljnjem delu: ob analizi veljavnih pravic delavcev iz tretjih držav, ki jih ureja ta predlog, je zato treba pogledati, katere pravice so že bile podeljene visokokvalificiranim delavcem, da ne bi zabredli v protislovja, in obe besedili vsaj minimalno uskladiti in poenotiti. Iz istega razloga je treba upoštevati pravice, ki jih Evropska unija že podeljuje delavcem, ki so rezidenti za daljši čas (direktiva 2003/109/ES), državljanom tretjih držav za namene študija, izmenjav učencev, neplačanega usposabljanja ali prostovoljnega dela (direktiva 2004/114/ES) in državljanom tretjih držav, ki v Unijo vstopajo za namene znanstvenega raziskovanja (direktiva 2005/71/ES).
Glavna težava, ki se poraja ob predlogu direktive, je ta, da sta obljubljeni horizontalna narava in okvirna norma izbrisani, to pa zaradi izjem od področja uporabe in odstopanj v zvezi s pravicami nekaterih specifičnih skupin. Pripravljavec mnenja ocenjuje, da vprašanje škoduje temeljnemu cilju direktive, ki je zagotoviti, da bodo na socialnem, ekonomskem in delovnem področju vsi delavci iz tretjih držav, ki v Uniji delajo zakonito, obravnavani enako kot državljani Unije.
Njihovo enako obravnavo narekujejo čisto elementarni razlogi socialne pravičnosti in nepristranskosti, pa tudi potrebno priznanje, da migranti z delom, davki in socialnimi prispevki, ki jih plačujejo, prispevajo k gospodarstvu Unije. Prav tako bo to prispevalo k zmanjševanju nelojalne konkurence, odvračalo od nezakonitega dela in preprečilo, da bi bili delavci iz tretjih držav žrtve izkoriščanja in socialne izključenosti. Minimalne pravice moramo opredeliti, da bodo za zakonite delavce iz tretjih držav po vsej Uniji veljala enovita pravila igre ne glede na to, v kateri državi članici prebivajo.
Poenotene pravice za vse zakonite migrante brez izključevanja in z minimalnimi odstopanji so nujno potrebne, da se izpolnijo sprejete obveze o vključevanju in spoštovanju vseh, ki zakonito delajo v Uniji, s čimer bomo priznali njihovo dostojanstvo in prispevek k gospodarskemu in družbenemu razvoju Unije.
Za bolj izrazito horizontalno naravo direktive, ki naj postane referenca in okvir za prihodnje direktive o specifičnih skupinah, velja natančno opredeliti, da v nasprotju s predlogom Komisije iz področja uporabe direktive ne sme biti izključena prav nobena specifična skupina, še prav posebej pa ne sezonski delavci. Specifične direktive morajo konkretno opredeliti pogoje za vstop v Unijo in morebitne specifične pravice, ne smejo pa postavljati ovir pri tem, da bi za zakonite migrante ne veljali z okvirno direktivo zastavljeni cilji pravične, poštene in nepristranske obravnave.
Po oceni pripravljavca mnenja tudi ni prav, da so po predlogu Komisije bistveni vidiki zaščite prepuščeni prosti presoji držav članic. Jasno je, da se razmere na trgih dela in potrebe po bolj ali manj kvalificirani tuji delovni sili razlikujejo od ene države članice do druge. Vseeno pa je kljub tako heterogenemu okolju koristno in potrebno določiti najmanjši skupni imenovalec, ki bo odprl pot v skupno, skladno in pravično evropsko migracijsko politiko, ki bo učinkovito prispevala k družbeni in poklicni integraciji migrantov.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1 Predlog direktive Uvodna izjava 9 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(9) Brez horizontalne zakonodaje Skupnosti se pravice državljanov tretjih držav razlikujejo glede na državo članico, v kateri delajo, in glede na njihovo državljanstvo. Nimajo enakih pravic kot državljani države članice ali drugi državljani EU. Da se zagotovi nadaljnji razvoj skladne politike na področju priseljevanja, zmanjša vrzel v pravicah med državljani EU in državljani tretjih držav, ki zakonito delajo, ter dopolni obstoječi pravni red na področju priseljevanja, je treba določiti vrsto pravic, zlasti z navedbo področij politike, na katerih je delavcem iz tretjih držav, ki so zakonito vstopili v državo članico, vendar še niso rezidenti za daljši čas, zagotovljeno enako obravnavanje, kot velja za lastne državljane. Takšne določbe so namenjene vzpostavitvi enakih pogojev znotraj EU, da se prizna, da državljani tretjih držav, ki zakonito delajo v državi članici, s svojim delom in plačevanjem davkov prispevajo k evropskemu gospodarstvu, ter služijo kot zaščitni ukrepi za zmanjšanje nelojalne konkurence med lastnimi državljani in državljani tretjih držav, ki lahko nastane zaradi izkoriščanja slednjih. |
(9) Brez horizontalne zakonodaje Unije se pravice državljanov tretjih držav razlikujejo glede na državo članico, v kateri delajo, in glede na njihovo državljanstvo. Nimajo enakih pravic kot državljani države članice ali drugi državljani EU. Da se zagotovi nadaljnji razvoj skladne politike na področju priseljevanja, zmanjša vrzel v pravicah med državljani EU in državljani tretjih držav, ki zakonito delajo, ter dopolni obstoječi pravni red na področju priseljevanja, je treba določiti vrsto socialnih in ekonomskih pravic ter pravic iz delovnega razmerja, zlasti z navedbo področij politike, na katerih je delavcem iz tretjih držav, ki so zakonito vstopili v državo članico, vendar še niso rezidenti za daljši čas, zagotovljeno enako obravnavanje, kot velja za lastne državljane. Takšne določbe so namenjene vzpostavitvi minimalne stopnje pravičnosti znotraj EU, da se prizna, da državljani tretjih držav, ki zakonito delajo v državi članici, s svojim delom in plačevanjem davkov prispevajo k evropskemu gospodarstvu, ter služijo kot zaščitni ukrepi za zmanjšanje nelojalne konkurence med lastnimi državljani in državljani tretjih držav, ki lahko nastane zaradi izkoriščanja slednjih. Brez poseganja v razlago pojma delovnega razmerja v drugih zakonodajah Unije, pojem „delavec iz tretje države“, kakor ga opredeljuje člen 2(b) te direktive bi moral pomeniti vsakega državljana tretje države, ki je bil sprejet na ozemlje države članice, tam zakonito prebiva in lahko dela po nacionalnem pravu in/ali skladno z nacionalno prakso v tej državi članici. |
Obrazložitev | |
Namen tega predloga je pojasniti, da opredelitev delavca iz tretje države ne vpliva na razumevanje pojma delovnega razmerja v drugih zakonodajnih aktih EU, saj na področju delovnega prava EU ni enotne opredelitve delovnega razmerja. Poleg tega se zdi, da se opredelitev, ki jo predlaga Komisija, razlikuje od opredelitve, ki jo uporabljajo nekatere države članice. | |
Predlog spremembe 2 Predlog direktive Uvodna izjava 12 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(12) Državljani tretjih držav, katerih položaj ureja Direktiva 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev, če so napoteni v državo članico, in državljani tretjih držav, ki vstopijo v državo članico na podlagi zavez iz mednarodnega sporazuma, ki omogoča vstop in začasno bivanje določenih kategorij fizičnih oseb zaradi trgovine ali naložb, ne smejo biti zajeti s to direktivo in ne štejejo za del trga dela v zadevni državi članici. |
(12) Ta direktiva se ne uporablja za državljane tretjih držav, ki so napoteni na delo. Ne glede na to naj bi bili državljani tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici in so v njej zakonito zaposleni, ob napotitvi v drugo državo članico ves čas napotitve še naprej upravičeni do enakega obravnavanja kot državljani države članice izvora glede tistih pogojev zaposlitve, na katere ne vpliva uporaba Direktive Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev1. |
|
|
1 UL L 18, 21. 1. 1997, str. 1. |
Predlog spremembe 3 Predlog direktive Uvodna izjava 16 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(16) Državljani tretjih držav, ki delajo na ozemlju države članice, morajo biti upravičeni do enakega obravnavanja glede socialne varnosti. Področja socialne varnosti so opredeljena v Uredbi Sveta (EGS) št. 1408/1971 z dne 14. junija 1971 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti. Uredba Sveta (ES) št. 859/2003 z dne 14. maja 2003 o razširitvi določb Uredbe (EGS) št. 1408/71 in Uredbe (EGS) št. 574/72 na državljane tretjih držav, za katere navedene določbe ne veljajo le na podlagi njihovega državljanstva, razširja določbe Uredbe (EGS) št. 1408/1971 na državljane tretjih držav, ki zakonito prebivajo v Evropski uniji in so v čezmejnem položaju. Določbe o enakem obravnavanju glede socialne varnosti v tej direktivi se uporabljajo tudi za osebe, ki pridejo v državo članico neposredno iz tretje države. Kljub temu pa Direktiva ne sme priznavati več pravic, kot jih že zagotavlja obstoječa zakonodaja Skupnosti na področju socialne varnosti za državljane tretjih držav, ki imajo čezmejne elemente med državami članicami. |
(16) Državljani tretjih držav, ki delajo na ozemlju države članice, morajo biti upravičeni do enakega obravnavanja glede socialne varnosti. Področja socialne varnosti so opredeljena v Uredbi (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti. Določbe o enakem obravnavanju glede socialne varnosti v tej direktivi se uporabljajo tudi za osebe, ki pridejo v državo članico neposredno iz tretje države. |
Predlog spremembe 4 Predlog direktive Uvodna izjava 16 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(16a) Pravo Unije ne omejuje pristojnosti držav članic, da same urejajo svoje sisteme socialne varnosti. Če ni usklajenosti na ravni Unije, vsaka država članica v svoji zakonodaji določi pogoje za odobritev socialnovarstvenih dajatev, pa tudi višino teh dajatev in obdobje, za katero so odobrene. Vendar bi morale države članice pri izvajanju te pristojnosti spoštovati pravo EU. |
Predlog spremembe 5 Predlog direktive Uvodna izjava 16 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(16b) Države članice bi morale ratificirati Mednarodno konvencijo o varstvu pravic delavcev migrantov in njihovih družinskih članov, ki jo je 18. decembra 1990 sprejela Generalna skupščina Organizacije združenih narodov. |
Predlog spremembe 6 Predlog direktive Člen 2 – točka (b) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(b) „delavec iz tretje države“ pomeni vsakega državljana tretje države, ki je bil sprejet na ozemlje države članice in lahko zakonito dela v tej državi članici. |
(b) brez poseganja v razlago pojma delovnega razmerja v drugih zakonodajah Unije, „delavec iz tretje države“, pomeni vsakega državljana tretje države, ki je bil sprejet na ozemlje države članice, tam zakonito prebiva in lahko dela po nacionalnem pravu in/ali skladno z nacionalno prakso v tej državi članici. |
Predlog spremembe 7 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 2 – točka (b) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(b) ki so zajeti z Direktivo 96/71/ES, dokler so napoteni; |
(b) ki so zajeti z Direktivo 96/71/ES, dokler so napoteni, in ne vpliva na odgovornost držav članic, da državljanom tretjih držav zagotavljajo dostop do svojih trgov dela in njihovo sprejemanje na njih; |
Obrazložitev | |
Zelo pomembno je, da pojasnimo, da predlagana direktiva v zvezi z direktivo 96/71/ES ne vpliva na pristojnost držav članic v zvezi s sprejemom državljanov tretjih držav na svoje trge dela. Ne sme se omejevati pravice držav članic, da odločajo o sprejemu na svoj trg dela. | |
Predlog spremembe 8 Predlog direktive Člen 12 – odstavek 1 – točka (a) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(a) delovnih pogojev, vključno s plačo in odpovedjo, ter tudi glede zdravja in varnosti na delovnem mestu; |
(a) delovnih pogojev, vključno s plačo in odpovedjo, ter tudi glede zdravja in varnosti na delovnem mestu, delovnega časa, dopusta in disciplinskih postopkov, ob upoštevanju veljavnih splošnih kolektivnih pogodb; |
Obrazložitev | |
Širitev primerov, v katerih velja enako obravnavanje. | |
Predlog spremembe 9 Predlog direktive Člen 12 – odstavek 1 – točka (e) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(e) področij socialne varnosti, kakor so opredeljena v Uredbi Sveta (EGS) 1408/71 z dne 14. junija 1971 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti. Uredba Sveta (ES) št. 859/2003 o razširitvi določb Uredbe (EGS) št. 1408/71 in Uredbe o njenem izvajanju (EGS) št. 574/72 na državljane tretjih držav, za katere navedene določbe ne veljajo le na podlagi njihovega državljanstva, se ustrezno uporablja; |
(e) področij socialne varnosti, kakor so opredeljena v Uredbi (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta; |
Obrazložitev | |
Nov predpis o koordinaciji sistemov socialne varnosti bo uredba (ES) 883/2004. | |
Predlog spremembe 10 Predlog direktive Člen 12 – odstavek 1 – točka (g) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(g) davčnih ugodnosti; |
(g) davčnih ugodnosti, pod pogojem, da se delavec v določeni državi članici šteje za rezidenta za davčne namene; |
Predlog spremembe 11 Predlog direktive Člen 12 – odstavek 1 – točka (h) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(h) dostopa do blaga in storitev ter dobave blaga in opravljanja storitev, ki so na voljo javnosti, vključno s postopki za pridobitev stanovanj in pomočjo, ki jo nudijo službe za zaposlovanje. |
(h) dostopa do blaga in storitev ter dobave blaga in opravljanja storitev, ki so na voljo javnosti, vključno s postopki za pridobitev stanovanj in pomočjo ter svetovalnimi službami, ki jih nudijo službe za zaposlovanje, kot to določa nacionalna zakonodaja. |
Predlog spremembe 12 Predlog direktive Člen 12 – odstavek 2 – točka (c) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(c) z omejevanjem pravic, priznanih v odstavku 1(h) glede javnih stanovanj v primerih, ko je državljan tretje države bival ali ima pravico do bivanja na ozemlju te države najmanj tri leta; |
(c) s predpisovanjem omejitev za polno uživanje pravic, priznanih v odstavku 1(h) glede javnih stanovanj v primerih, ko je državljan tretje države bival ali ima pravico do bivanja na ozemlju te države manj kot tri leta; |
Obrazložitev | |
Tehnični predlog spremembe, da se popravi besedilo Komisije, ki je zapisano tako, da pomeni ravno nasprotno od tega, kar naj bi predpisoval: omejil naj bi pravico državljanov tretjih držav, ki imajo dovoljenje za kratkotrajno prebivanje. | |
Predlog spremembe 13 Predlog direktive Člen 12 – odstavek 2 – točka (e) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(e) z omejevanjem pravic, priznanih v odstavku 1(e), delavcem iz tretjih držav, ki so v delovnem razmerju, razen za nadomestila za brezposelnost. |
(e) z uporabo merila rezidenčnosti (za dodatke na podlagi rezidence, ne pa tudi za dodatke, povezane z zaposlitvijo), če je dovoljenje za prebivanje izdano zaradi drugih razlogov kot zaradi dela, vendar ga dovoljuje; |
Predlog spremembe 14 Predlog direktive Člen 12 – odstavek 2 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
2a. Delavci iz tretjih držav, ki se selijo v tretjo državo, ali njihovi preživeli družinski člani, ki prebivajo v tretji državi, če njihove pravice izhajajo iz pravic delavca, v primeru starosti, invalidnosti in smrti na podlagi predhodne zaposlitve delavca prejemajo obvezna nadomestila, ki jih pridobijo v skladu z zakonodajo, opredeljeno v členu 3 Uredbe (ES) št. 883/2004, in sicer pod enakimi pogoji in po enakih stopnjah kot državljani zadevne države članice pri selitvi v tretjo državo. Države članice lahko uporabo te določbe pogojujejo z obstojem dvostranskih sporazumov, s katerimi je priznan vzajemen prenos nadomestil ter vzpostavljeno tehnično sodelovanje. |
Predlog spremembe 15 Predlog direktive Člen 12 – odstavek 2 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
2b. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da za vsako kršenje pravic iz te direktive veljajo učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni. |
Obrazložitev | |
Na voljo morajo biti učinkoviti ukrepi za primere kršitve načela enake obravnave, na primer s strani delodajalcev. | |
Predlog spremembe 16 Predlog direktive Člen 12 – odstavek 2 c (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
2c. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da je mogoče pravno izpodbijati vsakršno kršitev pravic iz te direktive. |
Predlog spremembe 17 Predlog direktive Člen 13 – odstavek 1 – točka (b a) (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(ba) Direktiva se uporablja ne glede na pravice in načela iz Evropske socialne listine z 18. oktobra 1961 in Evropske konvencije o pravnem statusu delavcev migrantov s 24. novembra 1977. |
POSTOPEK
|
Naslov |
Enoten postopek za pridobitev dovoljenja za bivanje in delo |
|||||||
|
Referenčni dokumenti |
KOM(2007)0638 – C6-0470/2007 – 2007/0229(COD) |
|||||||
|
Pristojni odbor |
LIBE |
|||||||
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju |
EMPL |
|
|
|
||||
|
Pridruženi odbori - datum razglasitve na zasedanju |
21.4.2010 |
|
|
|
||||
|
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja |
Alejandro Cercas 21.1.2010 |
|
|
|||||
|
Obravnava v odboru |
22.2.2010 |
16.3.2010 |
27.4.2010 |
|
||||
|
Datum sprejetja |
28.4.2010 |
|
|
|
||||
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
42 1 7 |
||||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Regina Bastos, Edit Bauer, Jean-Luc Bennahmias, Pervenche Berès, Mara Bizzotto, Martin Callanan, David Casa, Alejandro Cercas, Ole Christensen, Philip Claeys, Derek Roland Clark, Sergio Gaetano Cofferati, Marije Cornelissen, Tadeusz Cymański, Frédéric Daerden, Proinsias De Rossa, Sari Essayah, Richard Falbr, João Ferreira, Pascale Gruny, Thomas Händel, Marian Harkin, Roger Helmer, Stephen Hughes, Liisa Jaakonsaari, Danuta Jazłowiecka, Ádám Kósa, Jean Lambert, Veronica Lope Fontagné, Olle Ludvigsson, Elizabeth Lynne, Thomas Mann, Elisabeth Morin-Chartier, Csaba Őry, Siiri Oviir, Rovana Plumb, Konstantinos Poupakis, Sylvana Rapti, Licia Ronzulli, Elisabeth Schroedter, Jutta Steinruck, Traian Ungureanu |
|||||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Raffaele Baldassarre, Filiz Hakaeva Hyusmenova, Véronique Mathieu, Gesine Meissner, Ria Oomen-Ruijten, Evelyn Regner, Csaba Sógor, Emilie Turunen, Gabriele Zimmer |
|||||||
POSTOPEK
|
Naslov |
Enoten postopek za pridobitev dovoljenja za bivanje in delo |
|||||||
|
Referenčni dokumenti |
KOM(2007)0638 – C6-0470/2007 – 2007/0229(COD) |
|||||||
|
Datum predložitve EP |
23.10.2007 |
|||||||
|
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
LIBE |
|||||||
|
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju |
EMPL |
|
|
|
||||
|
Pridruženi odbori Datum razglasitve na zasedanju |
EMPL 21.4.2010 |
|
|
|
||||
|
Poročevalec/-ka Datum imenovanja |
Véronique Mathieu 11.1.2010 |
|
|
|||||
|
Obravnava v odboru |
16.3.2010 |
28.4.2010 |
10.5.2010 |
28.9.2010 |
||||
|
Datum sprejetja |
28.9.2010 |
|
|
|
||||
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
41 8 2 |
||||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Jan Philipp Albrecht, Roberta Angelilli, Vilija Blinkevičiūtė, Rita Borsellino, Emine Bozkurt, Simon Busuttil, Philip Claeys, Carlos Coelho, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Cornelia Ernst, Tanja Fajon, Hélène Flautre, Kinga Gál, Kinga Göncz, Sylvie Guillaume, Ágnes Hankiss, Anna Hedh, Salvatore Iacolino, Sophia in ‘t Veld, Lívia Járóka, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Timothy Kirkhope, Juan Fernando López Aguilar, Baroness Sarah Ludford, Clemente Mastella, Véronique Mathieu, Nuno Melo, Louis Michel, Claude Moraes, Jan Mulder, Georgios Papanikolaou, Carmen Romero López, Judith Sargentini, Birgit Sippel, Csaba Sógor, Rui Tavares, Valdemar Tomaševski, Wim van de Camp, Daniël van der Stoep, Axel Voss |
|||||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Alexander Alvaro, Edit Bauer, Anna Maria Corazza Bildt, Ioan Enciu, Stanimir Ilchev, Iliana Malinova Iotova, Wolfgang Kreissl-Dörfler, Jean Lambert, Mariya Nedelcheva, Cecilia Wikström |
|||||||
|
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Marie-Thérèse Sanchez-Schmid |
|||||||